Trendi kaznivih dejanj v zvezi s prepovedanimi drogami v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varstvoslovje Trendi kaznivih dejanj v zvezi s prepovedanimi drogami v Sloveniji. April, 2013. Rok Gliha Mentor: doc. dr. Miran Mitar.

Kazalo Povzetek ................................................................................................ 6 Summary ................................................................................................ 7 Uvod ..................................................................................................... 8 1. Teoretična izhodišča in metode .............................................................. 9. 2. Teoretski pristopi k razlagi uporabe in zlorabe droge ................................... 10. 3. Droge in kriminaliteta ......................................................................... 13. 4. Zakonodaja in pregled zakonodajnih opredelitev po osamosvojitvi ................... 16. 5. 6. 4.1. Mednarodni dokumenti .................................................................. 16. 4.2. Slovenska zakonodaja ................................................................... 17. 4.3. Zakonodaja Evropske unije ............................................................. 20. 4.4. Kazniva dejanja po osamosvojitvi ..................................................... 21. Splošno o drogah ............................................................................... 26 5.1. Kako delimo droge ....................................................................... 26. 5.2. Najpogosteje zlorabljene droge ....................................................... 29. 5.2.1. Konoplja rastlina - kanabis ....................................................... 29. 5.2.2. Kokain ................................................................................ 30. 5.2.3. Amfetamin ........................................................................... 31. 5.2.4. Heroin ................................................................................ 31. 5.2.5. MDMA ................................................................................. 32. Pregled števila kaznivih dejanj v Sloveniji od 1990-2010................................ 33 6.1. Pregled podatkov po območju Policijskih uprav .................................... 35. 6.1.1. Vsa kazniva dejanja prepovedane droge po območju policijskih uprav ... 37. 6.1.2. Kriminalitetno število na območju policijskih uprav ......................... 39. 6.1.3. Porast kriminalitetnega števila po območjih policijskih uprav ............. 49. 6.2. Trendi kriminalitetnega števila prepovedane droge................................ 50 3.

6.2.1. Izračun linearnega trenda s pomočjo metode najmanjših kvadratov za. obdobje 1990 – 2010 za policijske uprave in Slovenijo ................................... 50 6.2.2. Testiranje obstoja trenda za čas od 1990 do 2010 za Slovenijo ............ 51. 7. Sklepne ugotovitve ............................................................................. 53. 8. Uporabljeni viri ................................................................................. 55. Kazalo Tabel Tabela 1: Zgornje meje za posedovanje manjših količin drog – prekršek. ................. 18 Tabela 2: Izračun kriminalitetnega števila za Slovenijo od leta 1990 do 2010............. 34 Tabela 3: Policijske uprave od 1990-2010 in območja. upravnih enot, na katerih. opravljajo delo. ...................................................................................... 36 Tabela 4: Izračun kriminalitetnega števila za Policijske uprave in Slovenijo od leta 1990 do 2010................................................................................................. 39 Tabela 5: Porast kriminalitetnega števila po območjih policijskih uprav in Slovenije za obdobje 1990-2010. .................................................................................. 49 Tabela 6: Napoved kaznivih dejanj za leto 2011 za posamezno Policijsko upravo in Slovenijo. .............................................................................................. 51 Tabela 7: Podatki za testiranje linearnega trenda po posameznem letu za Slovenijo. .. 52. Kazalo slik Slika 1: Kriminalitetno število kaznivih dejanj prepovedane droge skupaj, v Sloveniji od 1990 do 2010 ter kazniva dejanja neupravičena proizvodnja in omogočanje uživanja. .. 35 Slika 2: Grafični prikaz obravnavanih kaznivih dejanj Policijskih uprav od 1990-2010. .. 37 Slika 3: Grafični prikaz kriminalitetnega števila Policijskih uprav in Slovenije od 19902010. ................................................................................................... 38 Slika 4: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Celje od 1990-2010. .......................................................................................................... 42 Slika 5: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Koper od 1990-2010. .......................................................................................................... 43 4.

Slika 6: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Kranj od 1990-2010. .......................................................................................................... 43 Slika 7: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Krško od 1990-2010 . ......................................................................................................... 44 Slika 8: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Ljubljana od 19902010. ................................................................................................... 44 Slika 9: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Maribor od 19902010. ................................................................................................... 45 Slika 10: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Murska sobota od 1990-2010. ............................................................................................. 46 Slika 11: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Gorica od 19902010. ................................................................................................... 46 Slika 12: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Novo mesto od 1990-2010 .............................................................................................. 47 Slika 13: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Postojna od 19902010. ................................................................................................... 47 Slika 14: Grafični prikaz kriminalitetnega števila za Policijsko upravo Novo mesto od 1990-2010 .............................................................................................. 48. 5.

Povzetek V nalogi smo predstavili osnovne teoretske pristope k problematiki uživanja in zlorabe drog ter podatke o kaznivih dejanjih v zvezi z drogami od osamosvojitve Slovenije dalje. Opravljen je bil pregled mednarodnih pogodb in sporazumov (Mednarodne konvencije in Zakonodaja EU) ter slovenske zakonodaje od leta 1990 do leta 2010. Iz teh pravnih aktov je razvidno, katera dejanja so določena kot kazniva dejanja in katere vrste drog so določene kot prepovedane droge (konoplja, kokain, amfetamin, heroin in MDMA). Navedli smo tudi, kako lahko delimo droge, prav tako so navedeni razlogi, zakaj so droge nevarne. V empiričnem delu naloge je opravljen pregled kaznivih dejanj v Sloveniji od leta 1990 do leta 2010. Na podlagi statističnih podatkov Policije so zbrani podatki, koliko kazenskih ovadb o kaznivih dejanjih je bilo podanih na pristojno tožilstvo. Izračunano je kriminalitetno število za Slovenijo in za Policijske uprave. Testirali smo. ali obstajajo linearni trendi kaznivih dejanj v zvezi s prepovedanimi. drogami za obdobje od leta 1990 do leta 2010. Za napoved izračuna smo izbrali leto 2011. Izračunali smo tudi standardno napako ocene, ki nam pove, do kolikšne napake ocene v številu napovedanih kaznivih dejanj lahko pride v določenem letu. Obstoj linearnega trenda je bil preverjen z uporabo Speramanovega koeficienta. korelacije. rangov. Ugotovljeno je bilo, da linearni trend obstaja.. Ključne besede: prepovedane droge, kazniva dejanja, kriminalitetno število, Slovenija, Policija. 6.

Summary – Trends of drugs offences in Slovenia In present diploma basic theoretical approaches to the problem of drug use and abuse are presented. Also basic data on drug crime offences for period 1991-2010 in Slovenia are analysed. A review of international (International conventions and EU legislation) and slovenian legislation for the period between 1990 and 2010 was made. It is evident from legislation, which acts are defined as criminal offence and which drugs are defined as illicit drugs. It is also specified how could drugs be divided in various types, the most often misused drugs are discripted (canabis, cocain, amfetamin, heroin and MDMA), then reasons for their dangerousness are presented. The empirical part of my work entails a review of criminal offences in Slovenia for the period between 1990 and 2010. Data abaut the number of criminal offences submitted to prosecution office are collected, the statistical are taken from Slovenian Police. We have calculated the crime rate for Slovenia and police regional administration. The existence of trends of criminal offences involving illicit drugs are tested for the period between 1990 and 2010. The year of 2011 is chosen for the prediction. A standard error of estimation is also calculated. It shows the possiblle error in calculated prediction of the number of criminal acts. The possible existence of linear trend has been tried out with Spearman’s rang correlation coefficient. I have confirmed the existence of linear trend.. Key words: illicit drugs, drug offences, crime rate, Slovenia, Police.. 7.

Uvod Različne droge1 in njihovo uživanje2 je bilo, je in verjetno še bo prisotno v različnih družbah. Uživalci so lahko pripadniki različnih družbenih skupin (elite, srednji sloji, delavski sloji in marginalne družbene skupine) in kategorij (starost, spol, etnična in verska pripadnost, izobrazba…), uživajo lahko različne vrste drog (alkohol, konoplja, kokain, hašiš, sintetične droge…) na različne načine (pitje in uživanje v obliki tablet ali celo hrane, vdihanje, intravenozno), v različnih okoliščinah (pri delu, prostem času, v prometu, pogosto pogojeno s krajem, časom, vrsto aktivnosti in prisotnostjo drugih oseb), z različnimi nameni (zdravljenje bolečin, soočanje s stresom, iskanju užitkov, novih izkušenj na področju samozavedanja …). Različne vrste drog lahko sprožijo akutne in kronične motnje zaznavanja, čustvovanja in ne/je/voljnega delovanja posameznikov, zaradi katerih lahko nastanejo različne neželene posledice (akutne, kronične) tako za posameznika (okvare zdravja, ekonomske in pravne težave, težave v odnosih z bližjimi, težave v šoli in na delovnem mestu – oz. pri pridobitvi zaposlitve …), kakor tudi za ožje (družina, prijatelji, soseska) ali širšo družbeno okolje (mesto, regija, država…). Vrsta (količina in teža) problemov, s katerimi se soočajo. uporabniki različnih vrst drog. je pogojena s celo vrsto različnih dejavnikov (bioloških, psiholoških, družbenih), ki jih raziskujejo in interpretirajo različne znanstvene discipline in pripadniki različnih profesionalnih skupin (zdravniki, pravniki, socialni delavci, pedagogi, psihologi, sociologi, politologi, ekonomisti, filozofi, teologi, …) iz različnih zornih kotov. Ker je v sodobnih družbah težko priti do nekega relativno celovitega vpogleda v problematiko razširjenosti uporabe različnih vrst drog, je osnovni namen naloge predstaviti in na kratko interpretirati podatke Slovenske policije o številu in vrstah kaznivih dejanj v zvezi s prepovedanimi drogami v obdobju po osamosvojitvi Slovenije. Ti podatki so lahko en pokazatelj stanja na področju problematike drog (skupaj s. 1. Droge je mogoče definirati kot snov, ki lahko na različne načine vpliva na človeka in njegovo. fizično in psihično stanje in delovanje na zdravje, zaznave, čustva, voljo in vedenje (Javornik, 1997). 2. Uporaba drog je nevtralen termin, ki se nanaša na kakršnokoli uporabo psihoaktivnih drog, ne. glede na namen, učinke, okoliščine in posledice uporabe. Zloraba drog pa se lahko definira različno, običajno gre za tako rabo, ki lahko povzroči znatno škodo osebi ali drugim v določeni družbi (Goode, 2004:495). 8.

podatki zdravstvenih ustanov, socialnega dela in nevladnih organizacij ter spoznanj različnih znanstvenih raziskav), ki se ukvarjajo s problematiko alkohola in drog, prav tako pa v določeni meri kažejo na usmeritve in delo posameznih akterjev. Sama naloga je sestavljena iz več poglavij. V prvem uvodnem poglavju sem opredelil osnovna izhodišča in način predstavitve rezultatov, v drugem poglavju je podan oris najpogostejših teorij (predvsem družboslovnih), ki poskušajo razlagati uporabo in posledico uporabe drog v posameznih družbah. V tretjem. poglavju je podan oris. razumevanja razmerij med drogami in kriminaliteto. V četrtem poglavju so prikazane osnovne politike soočanja z drogami v družbi, še posebej je pozornost namenjena pravni ureditvi in prepovedi uporabe različnih vrst drog. V petem poglavju so predstavljene osnovne značilnosti najbolj razširjenih drog in njihovi učinki na človeka3.. V šestem. poglavju so predstavljeni podatki o kaznivih dejanjih v zvezi z drogami, ki sem jih dobil na zaprosilo od Ministrstva za notranje zadeve (GPU). V tem poglavju je najprej zastavljeno vprašanje, ali obstaja trend porasta teh kaznivih dejanj v Sloveniji v času po osamosvojitvi, nato pa tudi vprašanje in ali je prisotnost teh kaznivih dejanj omejena samo na razvitejša območja (predvsem območji Policijskih uprav Ljubljana in Koper), ali pa so tovrstna kazniva dejanja razširjena tudi na drugih območjih. V sklepnem poglavju je opozorjeno na potrebo tako nadaljnjega znanstvenega (večdisciplinarnega) raziskovanja problematike uporabe in zlorabe drog, kakor tudi ustreznih načinov. soočanja. izobraževalnih,. različnih družbenih akterjev. socialnih,. ekonomskih,…). z. (pravnih, medicinskih, vzgojno-. neželenimi. posledicami. uživanja. (prepovedanih) drog .. 1 Teoretična izhodišča in metode Teoretična izhodišča naloge so v spoznanjih družbenih ved in kriminologije o problematiki drog v sodobnih družbah. V nalogi sem uporabil več metod, najprej sem analiziral. osnovna. spoznanja. družboslovnih. pristopov. k. problematiki. pridelovanja/proizvodnje, prodaje in uživanja prepovedanih drog, nato sem pregledal osnovna spoznanja o vrstah, učinkih in možnih posledicah uživanja najpogosteje. Vsako uživanje droge še ne pomeni odvisnost. Pred letom 1970 so odvisnost obravnavali predvsem kot fizično odvisnost, pozneje tudi kot psihološko in vedenjsko odvisnost (Goode, 2004:495). 3. 9.

uporabljanih drog ter predstavil pravne opredelitve. V empiričnem delu naloge sem zbral in analiziral podatke o kaznivih dejanjih v zvezi z drogami. Le-te sem pridobil tako iz statističnih biltenov in spletnih stani Slovenske policije, prav tako pa tudi s strani Generalne policijske uprave. Podatki so analizirani s pomočjo deskriptivne statistike, izvedeno je testiranja hipoteze o trendu o porastu kaznivih dejanj v zvezi z drogami (za območje Slovenije), prav tako pa je izvedena primerjava nivojev obremenitev (izračuni kriminalitetnih števil kaznivih dejanj na 10.000 prebivalcev) in trendov na območjih policijskih uprav (upoštevana organizacijska ureditev po letu 1999 – saj je bilo do takrat enajst območij; po letu 2011 je osem uprav).. 2 Teoretski pristopi k razlagi uporabe in zlorabe droge Obstaja več različnih teorij o uporabi in zlorabi drog. Moser (Moser, 2007) navaja, da je mogoče razlikovati med: -. uporaba drog kot izraz človekove naravne težnje za spreminjanje zavesti (ang.: nature teory). -. uporaba in zloraba drog je pogojena z genetskimi/biološkimi dejavniki. -. uporaba in zloraba drog je pogojena s psihološkimi dejavniki. -. uporaba in zloraba drog je pogojena z družbenimi dejavniki. Teorije o uporabi substanc so oblikovane z namenom pojasnjevanja, zakaj se uporaba in zloraba drog pojavlja in zakaj variira preko variacij različnih okoliščin in družbenih pogojev. Kljub temu, da obstaja veliko različnih teorij o uporabi drog, smo se osredotočili na nekaj teoretično različnih perspektiv. Teorija narave (Weil v Moser, 2007), ki jo najbolj opazno zagovarja Weil (1986), trdi, da je uporaba in zloraba substanc preprosto eden od načinov, na katerega ljudje izražajo univerzalno in prirojeno gonilo za spreminjanje zavesti. Kljub temu, da so empirične raziskave na tem področju omejene, Weil izpostavlja dejstvo, da je uporaba substanc zgodovinsko vseprisotna v človeških družbah; od rojstva dalje, otroci z vsega sveta prevzemajo vedenja, ki povzročijo spreminjanje zavesti (npr. zibanje, vrtenje); ter da ljudje prevzemajo številna vedenja, ki spreminjajo zavest, vendar ne vključujejo uporabo drog (npr. meditacija, telovadba, tvegano vedenje). 10.

Genetske / biološke razlage uporabe substanc so bile tudi obravnavane. Genetske perspektive se osredotočajo na alkoholizem, pri čemer podpirajo hipotezo, da genetsko podedovane pred dispozicije določajo, ali bo posameznik uporabljal, še zlasti pa zlorabljal psihoaktivne droge. Kljub obstoju dokazov, da se odvisnost od substanc ohranja v družini, genetskim perspektivam ni uspelo izločiti okoljskih vplivov, dokazi pa kažejo na to, da bodo genetske perspektive pomanjkljive, dokler bodo ignorirale osebne in okoljske vplive na uporabo substanc. Bolezenski model zasvojenosti je pogosto zamenjan z genetskim modelom, vendar so med obema pomembne razlike. Tako kot genetski model, večina različic bolezenskega modela trdi, da sta uporaba substanc in odvisnost povezana z genetskimi pred dispozicijami, vendar bolezenski model vsebuje številne ideološke predpostavke (npr. da je abstinenca edino zdravilo za alkoholike, da se alkoholikom stanje neizogibno slabša), za katere ni vedno dokazov iz raziskav. Psihološke perspektive uporabe substanc vključujejo perspektivno samo-okrnitve, ki trdi, da je uporaba substanc posledica pomanjkanja samozavesti. Glede na to perspektivo, posamezniki začnejo uporabljati in zlorabljati substance med iskanjem odobravanja od bližnjih, ki ga niso dobili z bolj konvencionalnih virov. Ta perspektiva je deležna kritike, predvsem zaradi tega, ker poudarja samo-zavrnitev kot vzrok uporabe substanc, to pa je težko združljivo z dejstvom, da imajo uporabniki nelegalnih drog lahko več bližnjih prijateljev, kot ne-uporabniki (Goode,. Kandel in Davies v Moser,. 2007). Perspektiva »problematičnega vedenja« trdi, da je upora substanc le eden od vzorcev vedenja, ki je tipičen za »problematično osebnost«. Tipične lastnosti take osebnosti (tveganost, uporništvo, užitkarstvo) niso obvezno negativne ali patološke, vendar spodbujajo vedenje, ki je lahko v konfliktu z družbenimi in včasih tudi pravnimi normami. Ali so take lastnosti koristne ali problematične za posameznika, je pogojeno z intenzivnostjo ali stopnje izražanja le-teh, s posamezno družbo ali družbeno skupino, katere del so, in morda najpomembneje, od posameznikovega družbenega statusa. Naše preučevanje socioloških teorij vključuje teorijo družbenega učenja, ki je ena od empirično najboljše podprtih razlag za uporabo substanc. Teorija družbenega učenja 11.

poudarja prispevek interakcij z drugimi, predvsem intimnih, k uporabi substanc, saj se ljudje naučijo uporabe substanc. Nedavne verzije te teorije, ki jih je predlagal Akers, 1998. (Moser,. 2007),. prepoznavajo. pomembnost. spodbujanja,. družbenega. in. psihološkega, pri uporabi drog. Empirična podpora za to teorijo je zajetna, predvsem iz raziskav, ki preučujejo pomembnost staršev in vrstnikov kot napovednikov uporabe in zlorabe substanc. Teorije o družbeni vezi trdijo, da je uporaba substanc posledica šibke ali zlomljene vezi med posameznikom in družbo (Hirschi v Moser, 2007). Vez odraža integracijo osebe v konvencionalno družbo, pri njenem odnosu do družine, zakonskega partnerja, otrok, konvencionalnih prijateljev, zaposlitve, religije, skupnostnih organizacij in drugih družbenih institucij. Teorija družbene vezi je široko podprta, kadar je bila uporabljena za pojasnjevanje kriminala in bolj splošne deviantnosti, vendar ima ta teorija bolj malo podpore glede uporabe substanc, ker daje premalo poudarka na vrstniške povezave. V prihodnje bi bilo verjetno najbolje, če bi teorija preučevala, kako medsebojno vplivajo kontrolne spremenljivke, kot je navezanost na družino, in spremenljivke povezane z vrstniki, za predvidevanje uporabe in zlorabe substanc v različnih življenjskih obdobjih, kot je predlagal Thornberry z »interakcijsko teorijo« (Thornberry v Moser, 2007) in z modelom družbenega razvoja. Teorija anomije ali teorije preobremenitve glede uporabe substanc poudarjajo pomembnost ekonomskih in čustvenih virov stresa v etiologiji uporabe in zlorabe substanc. Kljub pomanjkanju empirične podpore za klasično preobremenitveno razlago uporabe substanc, nedavna odkritja nakazujejo, da je odnos med uporabo substanc in gospodarskim dejavnikom različen med različnimi rasnimi/narodnostnimi skupinami, delno zaradi pomembnih interakcij med raso/narodnostjo, dohodkom/revščino in uporabo substanc (Barr et al. v Moser, 2007). Zato bi lahko bile ekonomske preobremenitvene razlage neučinkovite pri pojasnjevanju uporabe in zlorabe substanc med belci in med srednjim slojem, vendar so te razlage učinkovitejše pri pojasnjevanju vzorcev uporabe substanc med manjšinami in še zlasti med tistimi v najbolj neugodnem položaju. Končno, konfliktne perspektive uporabe substanc poudarjajo pomembnost razlik v moči v družbi za uporabo substanc in še zlasti pomembnost posledic povezanih z uporabo in zlorabo substanc. Konfliktne teorije se osredotočajo na različno uporabo zakonov, pri. 12.

čemer opozarjajo, da so droge uporabljane v celotni družbi, med vsemi sloji, posledice omejevanja uporabe pa močneje prizadenejo manjšine in nižji sloj (Mosher, 2007).. 3 Droge in kriminaliteta Ker uporaba različnih drog povzroča različne neželene posledice (akutna stanja, nesposobnosti, zmanjšanje prištevnosti, odvisnosti, zasvojenosti, zdravstvene težave, bolezni, poškodbe, smrt, ekonomske in družbene stroške, stroške sistemu zdravstvenega in socialnega varstva ter kazenskega pravosodja), ki jih je mogoče obravnavati z zornega kota posameznikov, družbenih skupin in širše družbe, se sodobne družbe na različne načine soočajo s problematiko drog. Nobena družba ne zagovarja v celoti politike »laissez faire« pristopa. Večina družb se zavzema za prohibicijo najnevarnejših vrst drog in/ali pa na pravno opredelitev in regulacijo nekaterih (ocenjenih za najbolj nevarne) vrst drog. V sodobnem času (zlasti od 1961 dalje) prihaja do mednarodne koordinacije aktivnosti soočanja z drogami (ukrepi na pravnem, zdravstvenem, socialnem in izobraževalnem področju). Na tem mestu je pozornost namenjena orisu osnovnih spoznanj, ki se nanašajo na razumevanje razmerij med drogo in kriminaliteto, kakor jih je mogoče ugotoviti iz sodobne strokovne literature (Bennett in Holoway, 2005, Krohn, 2009). Razprava o razmerjih med drogami in kriminaliteto, kar poudarjajo mnogi avtorji, sproži takoj vprašanje, kakšne vrste je ta povezanost, še posebej ker gre ena eni strani za različne vrste drog (marihuana, kokain, heroin, konoplja, ipd.). in različne vrste. prisotnosti droge (akutna, kronična, psihična, fizična in vedenjska odvisnost), na drugi strani pa za različne vrste kaznivih dejanj (tatvine, vlomi, ropi, umori, ipd.). V strokovni literaturi (Bennett in Hollloway, 2005) je mogoče razlikovati med naslednjimi vrstami povezav: -. Uporaba drog povzroča kriminaliteto (ang.: drug use causes crime).. -. Kriminaliteta povzroča (spodbudi) uporabo drog (ang.: crime causes drug use).. -. Vzajemni vpliv uporabe drog in kriminalitete (ang.: the reciprocal model).. -. Uporabo drog in kriminaliteto povzročajo tretji. družbeni) dejavniki (ang.: common- cause model).. 13. (individulni, skupinski in.

-. Med uporaba drog in kriminaliteto ni vzročne povezanosti (ang.: the coincidence. model). Raziskave o povezavi med drogami in kriminaliteto so namenile pozornost raziskovanju vprašanja, katere vrste drog (marihuana, kokain, heroin, hašiš, in tudi alkohol) so v večji. meri. povezane. z. različnimi. vrstami. kriminalitete. (nasilniške,. spolne,. premoženjske, organizirane). Te povezave niso enake za različne vrste uporabe drog (rekreativne, redne, akutne, kronične ipd.). Prav tako so si raziskovalci (zagovorniki različnih teoretskih pogledov) zastavili vprašanje, kako je mogoče pojasniti povezanost med uporabo drog in kriminaliteto. Najbolj pogost je argument »ekonomske nujnosti«, kajti uporabniki potrebujejo znatna sredstva za nabavo drog. Le-ta lahko pridobijo s kriminalno aktivnostjo (tatvine, vlomi, ropi, prostitucija, preprodaja drog). Drug argument je nagnjenost uporabnikov drog k hedonizmu (uživanju). Ker kriminalna aktivnost priskrbi storilcem določena sredstva, jih le-ti v prostočasnih aktivnostih uporabijo tudi za uživanje drog (in alkohola), (Bennett in Holoway, 2005). V tem primeru je mogoče kriminaliteto razumeti kot vzročni dejavnik kriminalitete. Z zornega kota pojasnitev lahko ločimo razlago povezanosti kot zgolj statistično povezanost na ravni neke skupnosti (statistical association), težje je, nekateri avtorji pa govorijo o »vzročni poveznosti« na ravni posameznikov (le-ta je v smislu determinizma sporna, pogosteje se govori o povečanih verjetnostih). Na tem mestu je treba opozoriti na najbolj pogost model razmerij med drogo in kriminalnim vedenjem, (ang.: The drugs-violence nexus) ki ga je predlagal Goldsmith (1985). V le-tem modelu. so poudarjeni trije podmodeli. V psihofarmakološkem. podmodelu so poudarjeni vplivi na zavedanje, čustva in vedenje uživalcev, ki lahko pod vplivi drog storijo različna nasilna dejanja.. V podmodelu ekonomske prisile je. poudarjeno dejstvo, da so zaradi odvisnosti od drog uživalci prisiljeni kupovati drage prepovedane droge, zaradi česar posežejo po prepovedanih načinih pridobivanja sredstev. V sistemskem modelu pa je poudarjena veriga nasilja v delovanju črnega trga, ki se razteza od nasilnih vzorcev dela od pridelave/proizvodnje do transporta in prodaje drog. V to verigo se vključuje tudi delo organov pregona, ki pogosto s svojimi načini odkrivanja tovrstnih dejanj lahko uporabljajo sredstva, ki kršijo človekove pravice državljanov. Iz strokovne literature (Wilson,1990) je razvidno, da so mnoge študije ugotovile korelacije med drogami in kriminaliteto, vendar vzročnost ni dokazana zaradi vplivanja 14.

individualnih, skupinskih in družbenih dejavnikov, ki vplivajo tako na značilnosti problemov povezanih z uživanjem drog kakor tudi na probleme povezane s kriminaliteto v sodobnih družbah.. 15.

4 Zakonodaja in pregled zakonodajnih opredelitev po osamosvojitvi Predhodnica mednarodnih pravnih aktov, katere je sprejela Organizacija združenih narodov, je bil mednarodni sporazum o opiju, sprejet v Haagu leta 1912 in drugih pogodb in sporazumov do leta 1961. Namen sporazuma je bil postopno zatiranje zlorabe opija, morfina, kokaina in tudi predelanih substanc in derivatov iz omenjenih snovi, pri katerih bi lahko prišlo do podobne zlorabe (Tanner J. 1992). Po osamosvojitvi se je oblikovala tudi slovenska zakonodaja skladno z mednarodnimi konvencijami in z vstopom v Evropsko unijo z zakonodajo Evropske unije.. 4.1 Mednarodni dokumenti Organizacija združenih narodov je na področju prepovedanih drog sprejela tri mednarodne konvencije, na kateri temelji tudi naša zakonodaja in sicer: - Enotne konvencije o mamilih4 sprejeta v New York 20. marca 1961. - Konvencija o psihotropnih snoveh5, sprejeta na Dunaju 21. februarja leta 1971, in - Konvencija zoper nezakonit promet z mamili in psihotropnimi6 snovmi sprejeta na Dunaju 21. februarja leta 1988 (Deisinger, 2002). Skupno mednarodnim dokumentov je, da so navedena naslednja prepovedana ravnanja, ki jih posamezna država podpisnica implementira v svojo zakonodajo: »pridelovanje (ang.: cultivation), proizvodnja (ang.: production), prodaja (ang.: sale), dobava (ang.: supplying), prevoz (ang.: transportation), uvoz (ang.: importation), izvoz (ang.: exportation), financiranje poslovanja z drogami (ang.: financing of drug operations), uporaba (ang.: consumption), posedovanje večje količine (ang.: possession of larger quantities) in posedovanje manjše količine (ang.: possession of small quantities)«. (Harrendorf in Jehle, 2010:101). 4. Uradni list SFRJ, (2/64, 3/78). Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, (35/92, 9/92).. 5. Uradni list SFRJ, (40/73). Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, (35/92, 9/92).. 6. Uradni list SFRJ, (14/90), Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, (35/92, 9/92). 16.

4.2 Slovenska zakonodaja Socialistična federativna republika Jugoslavija je bila podpisnica vseh treh konvencij, prav tako pa z osamosvojitvijo tudi Slovenija kot pravna naslednica bivše države. Na podlagi konvencij se je oblikoval tudi Slovenski pravni red na področju prepovedanih drog, saj jo obvezuje Ustava Republike Slovenije7 z naslednjimi zakoni: Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ-1 UPB2)8, v splošnih določbah v 29. členu določa, da kdor ob storitvi protipravnega dejanja ni bil prišteven, ni kriv, razen, če se je sam spravil v tako stanje z uporabo alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače povzročil neprištevnost, če je bila pred tem za kaznivo dejanje podana njegova krivda, ki jo določa zakon za dejanje. Na področju prepovedanih drog sta inkriminirani dve kaznivi dejanju v 186. členu Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog in 187. členu Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu. Postopkovni, procesni del je urejen v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP-UPB8)9. Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami(ZPPPD)10. S tem zakonom so določeni pogoji, pod katerimi sta dovoljena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami ter posest prepovedanih drog.. Določene so tri skupine prepovedanih drog.. Organi, ki izvajajo nadzor nad izvajanjem zakona, so carinski organi in zdravstveni organi. Policija in Slovenska vojska sta pristojna za zaseg in izvedbo postopka o prekršku. Postopkovni del je urejen z Zakonom o prekrških (ZP-1-UPB8)11. Razmejitev med kaznivim dejanjem in prekrški je urejena tako, da je storilec odgovoren za prekršek, v kolikor ima v posesti za enkratno ali manjšo količino prepovedane droge za lastno uporabo. V nekaterih evropskih državah pa je meja med kaznivim dejanjem in prekrškom določena v količini, koliko prepovedane droge je imel posameznik v posesti,. V 8. členu je določeno: »Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.« Uradni list RS, (33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 69/04, 69/04, 68/06). 8 Uradni list RS, (50/12). 7. 9. Uradni list RS,(32/12).. 10. Uradni list RS, (108/99, 44/00, 2/04, 47/04, 37/05).. 11. Uradni list RS, (29/11).. 17.

ali pa enako kot v naši zakonodaji. Iz spodnje tabele je razvidno, kolikšna je zgornja meja za posedovanje manjših količin drog – prekršek v nekaterih evropskih državah.. Tabela 1: Zgornje meje za posedovanje manjših količin drog – prekršek (Harrendorf in Jehle, 2010). Konoplja. Heroin. Kokain. Ecstasy. Amfetamini. Albanija. Manjša količina za lastno uporabo. Manjša količina za lastno uporabo. Manjša količina za lastno uporabo. Manjša količina za lastno uporabo. Manjša količina za lastno uporabo. Belgija. 3g. -. -. -. -. Češka. 0.3 g THC. 0.15 g. 0.25 g. 1g. 0.5 g. Estonija. Manjša količina za lastno uporabo. Manjša količina za lastno uporabo. Manjša količina za lastno uporabo. Manjša količina za lastno uporabo. Manjša količina za lastno uporabo. Nemčija. 6 g konoplje ali 0.045g THC. 0.03 g. Grčija. Manjša količina za lastno uporabo. Manjša količina za lastno uporabo. Manjša količina za lastno uporabo. Manjša količina za lastno uporabo. Manjša količina za lastno uporabo. Italija. 1g. 0.25 g. 0.75 g. 0.75 g. 0.5 g. 0.001 g. 0.01 g. 0.02 g. 0.02g. 0.42 g MDE, 0.3 g. 0.3 g MDMA. 0.15 g. or 0.36 g MDA. 0.1 g (hašiš) Latvija. 0.1 g konoplje. Nizozemska. 5g. -. -. -. -. Portugalska. Posedovanje za lastno uporabo. Posedovanje za lastno uporabo. Posedovanje za lastno uporabo. Posedovanje za lastno uporabo. Posedovanje za lastno uporabo. Rusija. 6g. 0.5 g. 0.5 g. 0.3 g. 0.2 g. Ukrajina. 0.5 g. -. 0.2 g. -. -. 18.

Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in obravnavi uživalcev prepovedanih drog (ZPUPD)12 določa ukrepe za preprečevanje uporabe prepovedanih drog in obravnavo uživalcev prepovedanih drog. Ukrepi zajemajo informativne, zdravstveno vzgojne in svetovalne dejavnosti, zdravljenje, socialno varstvene storitve in programe za reševanje socialne problematike, povezane z uživanjem prepovedanih drog ter spremljanje uživanja prepovedanih drog. Ministrstva, pristojna za posamezna področja, so pristojna za izvajanja ukrepov. Zakon o predhodnih sestavinah za prepovedane droge13 ureja proizvodnjo, promet in uporabo ter nadzor nad snovmi, ki so lahko predhodne sestavine za izdelavo prepovedanih drog, z namenom preprečevati njihovo zlorabo ali uporabo v nedovoljene namene. Ta zakon velja v delih, ki niso v nasprotju z uredbami Evropske unije, ki pokrivajo to področje. Področje prepovedanih drog je urejeno z naslednjimi dokumenti in podzakonskimi akti: Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog14, je podzakonski akt Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Določa razvrstitev prepovedanih drog glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe ter glede na uporabo v skupino I, skupino II in skupino III. Uredba se je večkrat dopolnjevala, na seznamu je do sedaj 247 prepovedanih drog. Uredba o ravnanju z zaseženimi in odvzetimi prepovedanimi drogami 15 določa način ravnanja z zaseženimi in odvzetimi prepovedanimi drogami, pristojne organe in postopke v zvezi s hrambo, izdajo, vračanjem, prodajo in uničenjem prepovedane droge. Pravilnik o obliki in načinu vodenja evidenc in poročil o prepovedanih drogah 16, ki določa obliko in način vodenja evidenc in poročil o prepovedanih drogah, ki jih morajo voditi in pripravljati pravne in fizične osebe, ki proizvajajo in opravljajo promet s prepovedanimi drogami na debelo.. 12. Uradni list RS,(98/1999, 2/04).. 13. Uradni list RS, (110/03, 47/04).. 14. Uradni list RS, (49/01, 78/02, 53/04, 37/05, 122/07, 102/09, 95/10, 58/11).. 15. Uradni list RS, (48/07, 63/09).. 16. Uradni list RS, (131/06). 19.

Pravilnik o postopkih za izdajo dovoljenj za promet s prepovedanimi drogami 17 ureja postopek izdajanja dovoljenj za promet s prepovedanimi drogami. Resolucija o nacionalnem programu na področju drog 2004-200918 predstavlja začetek celovitega reševanja problematike prepovedanih drog pri nas. Od leta 2009 do sedaj nismo imeli nacionalnega programa. Pripravljen je že nov nacionalni program za obdobje 2011-2020, kateri še ni bil sprejet. Koordinacija teh politik je zagotovljena preko Komisije za droge Vlade RS, ki je bila ustanovljena s Sklepom o ustanovitvi Komisije Vlade Republike Slovenije za droge19, naloge pa izvajajo vsa ministrstva v svoji pristojnosti, nevladne organizacije in na lokalnem nivoju Lokalne akcijske skupine. Prav tako komisija skrbi za mednarodno sodelovanje na področju prepovedanih drog.. 4.3 Zakonodaja Evropske unije Zakonodaja Evropske unije na področju prepovedanih drog je urejena z naslednjimi pravnimi akti: Uredba Evropskega sveta št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah20. Uredba Sveta (ES) št. 111/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi pravil za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Skupnostjo in tretjimi državami21. Uredba Komisije (ES) št. 1277/2005 z dne 27. julija 2005 o določitvi izvedbenih pravil za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 273/2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah in Uredbo Sveta (ES) št. 111/2005 o določitvi pravil za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Skupnostjo in tretjimi državami22.. 17. Uradni list RS, (8/02).. 18. Uradni list RS, (28/04).. 19. Uradni list RS, (93/12).. 20. Uradni list Evropskega parlamenta,(47/04).. 21. Uradni list Evropskega parlamenta,(22/05).. 22. Uradni list Evropskega parlamenta,(202/05). 20.

Strategija EU na področju drog 2013-202023, ki temelji na ustreznih konvencijah OZN, ki je glavni pravni instrumenti za obravnavanje problema drog. Akcijski načrt EU za boj proti drogam 2009 - 201224 določa ukrepe za krepitev evropskega sodelovanja pri zatiranju škodljivih posledic uživanja drog in za zmanjšanje kriminala, povezanega z drogami.. 4.4 Kazniva dejanja po osamosvojitvi V času od leta 1990 do sedaj je bilo kaznivo dejanje promet s prepovedanimi drogami in omogočanje uživanja določeno v naslednjem kazenskem zakonu in kazenskih zakonikih: Dne 1. julija 1977 je stopil v veljavo Kazenski zakon SFR Jugoslavije25. V dvaindvajsetem poglavju, kjer so bila določena Kazniva dejanja zoper druge družbene vrednote. Področje neupravičena proizvodnja in promet z mamili prepovedanih drog je bilo inkriminirano v 245. členu Neupravičena proizvodnja in promet z mamili in v 246. členu Omogočanje uživanja mamil. Zakonodajalec je v prvem odstavku členu Neupravičena proizvodnja in promet z mamili predvidel več alternativnih izvršitvenih dejanj, ki pomenijo izvršitev tega dejanja. Prva oblika je proizvajanje, ki mora pomeniti določeno dejavnost storilca, ki vodi v neposreden proizvod, to je v izdelavo prepovedane droge ali predhodne sestavine za izdelavo prepovedanih drog. Tako na primer samo sejanje določene rastline (koke, mak, kanabis) še ne pomeni kaznivega dejanja, temveč se proizvodnja začne šele s posegi na dozoreli rastlini26. Predelovanje pomeni vse nadaljnje delovanje, ki jih ni moč uvrstiti v pojem proizvodnje, v praksi pa pomeni prečiščevanje in predelava mamila iz enega v drugo. Prodaja pomeni vse stopnje, kot so določene v trgovini, dejanje je dokončano s sporazumom med prodajalcem in kupcem glede blaga in cene, pri čemer ni potrebno, da je blago kupec že prevzel. Ni potrebno tudi, da gre za dejansko plačilo blaga, saj je kaznivo dejanje izvršeno tudi v primeru podaritve ali blagovne menjave. Ostala vrsta izvršitvenih dejanj je nakup, hramba ali prenašanje, kjer mora biti podan in utemeljen. 23. Uradni list EU,(C 402/1).. 24. Uradni list EU, (C 326/7).. 25. Uradni list SFRJ, (44/76, 34/84, 74/87, 57/89).. 26. Nasprotno je mnenje mag. Kokol Gerber (2011), saj je v ZPPPD določeno kdo in pod kakšnimi pogoji lahko goji prepovedano drogo in je tudi sodna praksa sedaj drugačna. 21.

namen prodaje. Bistvo izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja je storilčev namen prodaje, saj brez tega elementa ni kaznivega dejanja in se posest npr. prepovedane droge smatra in obravnava kot prekršek (namen prodaje se v praksi dokazuje glede na količino, pakiranje, posest pripomočkov za pakiranje in tehtanje, pisnih zabeležk in ali kakšnih drugih podobnih aktivnostih). Kaznivo dejanje je podano le, če je predmet mamilo. V četrtem odstavku je naveden obvezen zaseg mamila in sredstva za njihovo izdelavo (Deisinger, 2002). V členu Omogočanje uživanja je predvidenih več alternativnih oblik izvršitve. Prva oblika je napeljevanje drugega k uživanju, druge pa so predvidene kot dajanje mamila drugemu v uživanje, dajanje prostorov na razpolago za uživanje in podobno. Kaznivo dejanje je dokončano, ko druga oseba mamilo zaužije. Oseba, ki zaužije mamilo, ne stori kaznivega dejanja. Kaznivo dejanje je podano le, če je predmet mamilo. Kvalificirana oblika je določena v drugem odstavku, in sicer če je dejanje iz prvega odstavka storjeno proti mladoletniku ali več osebam (vsaj trem osebam). V tretjem odstavku je naveden obvezen zaseg mamila in pripomočkov. Pod pripomočke se ne šteje prostor, saj premičnine ne morejo biti odvzete (Deisinger, 2002).. Dne 1. januarja 1995 je stopil v veljavo Kazenski zakonik Republike Slovenije27, ki je zamenjal Kazenski zakon SFR Jugoslavije. Kaznivih dejanj zoper druge družbene vrednote ni več predvideval. V Kazenskem zakoniku sta v dvajsetem poglavju, kjer so določena Kazniva dejanja zoper človekovo zdravje opredeljena kot kaznivo dejanje v 196. členu Neupravičena proizvodnja in promet z mamili in v 197. členu Omogočanje uživanje mamil. Člen 245. iz prejšnjega Kazenskega zakona je bil spremenjen tako, da je postala hramba in prenašanje mamil kazniva le, če je bila le to storjeno z namenom prodaje. Novi zakon ni več predvideval kvalificirane oblike, če je bilo dejanje storjeno s posebno nevarnim mamilom. V drugem odstavku se je spremenila sankcija iz kazni zapora od enega do desetih let na kazen z zapora najmanj 5 let. Kaznivo dejanje Omogočanje uživanja mamil je bil spremenjen v drugem odstavku, kjer je bila v novem zakoniku ni predvideval kvalificirane oblike posebno hude posledice, katere nastanejo z uživanjem prepovedane droge.. 27. Uradni list RS, (63/94, 70/94). 22.

Z novelo kazenskega zakonika (KZ-A)28 so bile inkriminirane prehodne sestavine, za katere se ve, da so namenjene za proizvodnjo mamil. Dodan je bil še odvzem mamil, sredstev za njihovo izdelavo in prevoznega sredstva s prirejenim prostorom za transport in hrambo. Z novelo Kazenskega zakonika (KZ-B)29 se je spremenila kvalificirana oblika. Uveden je bil pojem hudodelske družbe za izvrševanje takih dejanj namesto več oseb, ki so se združile za izvrševanje takih dejanj. Spremenila se je tudi sankcija v drugem odstavku iz kazni zapora od enega do desetih let na kazen zapora najmanj 5 let. 1. novembra 2008 je stopil v veljavo Kazenski zakonik RS KZ-130. Člena 196. in 197 člen iz prejšnjega Kazenskega zakonika sta bistveno dopolnjena in spremenjena. V Kazenskem zakoniku sta opredeljena v 186. in 187. členu, kot kaznivo dejanje »Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog« in »Omogočanje uživanja prepovedanih drog«. Novost je, da je zakonodajalec, uvedel nova pojma prepovedana droga in nedovoljene snovi v športu, kar je razvidno že iz naslova obeh členov. Pojem prepovedana droga je uskladil v skladu z Zakonom in Uredbo, v 99. členu pa je izpustil pojasnilo izraz substance ali preparati, ki so razglašeni za mamila. V zvezi nedovoljenih snovi v športu je uredil zakonodajo, saj je Slovenija podpisnica Mednarodne konvencije proti uporabi nedovoljene snovi v športu31. Nedovoljene snovi v športu se nenehno dopolnjujejo, katere so, je razvidno na spletni strani http:www.olimpic.si. Dodan je drugi odstavek 186. člena, v zvezi alternativnih dejanj prodaje, ponuja na prodaj ali brezplačno deli prepovedano drogo in prehodne sestavine za izdelavo droge, ki jo je zakonodajalec opredelil kot kvalificirano obliko, ki je storjena: - Zoper določeno kategorijo oseb (mladoletniki, duševno bolni ali zaostali in odvisniku na zdravljenju odvisnosti) - Določenih krajevnih okoliščinah (vzgojno-izobraževalne ustanove in njeno bližino, javni lokali, javne prireditve, zapori, vojaške osebe, javni lokali ali na javnih prireditvah). 28. Uradni list RS, (23/99).. 29. Uradni list RS, (40/04).. 30. Uradni list RS, (55/08, 39/2009).. 31. Uradni list RS, (113/07). 23.

- Osebam, ki storijo dejanje v zvezi z opravljanjem svojega poklica(javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj), in je izkoriščal svoj položaj. -In če je storilec za izvrševanje tega kaznivega dejanja uporablja mladoletne osebe. V odstavku, kjer je dejanje storjeno v hudodelski združbi, je dodana tudi oblika , če je storilec organiziral mrežo prekupčevalcev in posrednikov, prav tako se je zvišala zagrožena kazen od pet do petnajst let. V zadnjem odstavku je določeno, da se vzamejo prevozna sredstva za prevoz in hrambo, torej ni potrebno, da ima za to posebej prirejen prostor in je šele takrat obligatorni zaseg (Verdel Kokol, 2011).. V prvem odstavku 187. člena pa se je spremenila višina sankcije kazni zapora iz treh mesecev do petih let na šest mesecev do osmih let. V drugem odstavku, kvalificirani obliki je kot v 186. člena, je poleg storitve kaznivega dejanja proti določeni kategoriji oseb opredelil tudi storitev v določenih krajevnih okoliščinah (Verdel Kokol, 2011).. 10. 11. 2011 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B)32, katerega besedilo je bilo tudi uradno prečiščeno, in je dobil uradni naslov Kazenski zakonik (KZ-1 UPB2). Najpomembnejša sprememba se nanaša na možnost oblikovanja varnih sob za injiciranje, ki lahko postanejo del uradno potrjenih programov zdravljenja oziroma obvladovanja ali zmanjševanja in nadzorovanja odvisnosti. S spremembo Kazenskega zakonika omogočanje uporabe drog (varne sobe za injiciranje) ni protipravno, kadar bi bilo omogočeno v okviru programa zdravljenja odvisnosti ali nadzorovane uporabe drog, ki je skladno z zakonom potrjen in se izvaja v okviru javnega zdravstva. Temeljni namen varnih sob za injiciranje je preprečevanje pred okužbami s krvjo. prenosljivih. virusov. (HIV,. hepatitisi). in. pred. bakterijskimi. okužbami,. preprečevanje možnosti predoziranja in možnost učinkovitejše socialne obravnave uporabnikov drog. Hkrati se zmanjša tudi uporaba drog v javnosti ter na javnih mestih in število odvrženih igel (Nacionalno poročilo 2012 o stanju na področju prepovedanih drog v Republiki Sloveniji, 2012). Oba člena sta v veljavi v Kazenskem zakoniku33 in se glasita:. 32 33. Uradni list RS, (91/11).. Uradni list RS, (KZ-1 UPB-2). 24.

»Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog 186. člen (1) Kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje ali dajanja v promet kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet rastline ali substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) Kdor prodaja, ponuja na prodaj ali brezplačno deli prepovedano drogo, ali nedovoljeno snov v športu, ali predhodno sestavino za izdelavo prepovedanih drog mladoletni osebi, duševno bolni osebi, osebi z začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije ali če stori dejanje v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje iz prvega odstavka javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj in pri tem izkorišča svoj položaj ali kdor za izvrševanje omenjenega dejanja uporablja mladoletne osebe se kaznuje z zaporom od treh do petnajst let. (3) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka storjeno v hudodelski združbi za izvedbo takih dejanj, ali če je storilec tega dejanja organiziral mrežo prekupčevalcev ali posrednikov, se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let. (4) Kdor brez pooblastila izdeluje, nabavlja, ima ali daje v uporabo opremo, snovi ali predhodne sestavine, za katere ve, da so namenjene za izdelavo prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. (5) Prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu in sredstva za njihovo izdelovanje se vzamejo. Prevozna sredstva, uporabljena za prevoz in hrambo drog ali nedovoljenih snovi v športu, se odvzamejo, če imajo za prevoz in hrambo drog ali nedovoljenih snovi v športu posebej prirejene prostore ali če je njihov lastnik vedel ali bi bil mogel vedeti, da bodo uporabljena za tak namen.. 25.

Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu 187. člen (1) Kdor napelje drugega k uživanju prepovedanih drog ali prepovedanih doping snovi ali mu jih da, da jih uživa on ali kdo drug, ali kdor da na razpolago prostore za uživanje prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu ali kako drugače omogoči drugemu, da uživa prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let. (2) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka proti več osebam, proti mladoletni osebi, duševno bolni osebi, osebi z začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije ali če stori dejanje v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje iz prvega odstavka javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj in pri tem izkorišča svoj položaj, se kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let. (3) Prepovedane droge, nedovoljene snovi v športu in pripomočki za njihovo uživanje se vzamejo. (4) Dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena ni protipravno, če storilec ravna po programu zdravljenja odvisnosti ali nadzorovane uporabe droge, ki je v skladu z zakonom potrjen in se izvaja v okviru ali pod nadzorom javnega zdravstva«. (Kazenski zakonik, 2012:5137). 5 Splošno o drogah 5.1 Kako delimo droge Žigon (2000) je v delu Kaj veš o drogah, navedel, da so droge različne - tako po obliki in sestavi, kot po načinu uživanja, učinkih, škodljivih in nevarnih posledicah ter po možnostih, da pri uživalcu povzročijo odvisnost. Lahko ji delimo glede na vrsto odvisnosti :. 26.

-. »duševno (psihična) in telesno (fizična) odvisnost. povzročajo opij, heroin,. morfin, barbiturati… -. duševno (psihična) odvisnost povzročajo kokain, konoplja, LSD, amfetamini, meskalin…. Lahko jih delimo na moč učinkovanja in negativne posledice: -. Trde droge, med katere spadajo opij, heroin, kokain, LSD, ekstazi …. -. Mehke droge, ki jih le nekateri zagovarjajo, sem pa spadajo kodein, marihuana, hašiš …. Lahko jih delimo na izvor in način izdelave in priprave: -. Med naravne droge spadajo opij, konoplja, kat, koka, halucinogene gobe …. -. Med polsintetične droge spadajo heroin, kokain morfin …. -. Med sintetične droge spadajo narkotični analgetiki, amfetamini, metamfetamini, LSD, ekstazi, DMT …. Lahko jih delimo glede na obliko: -. Predmeti, kateri so prepojeni z učinkovino kot je LSD, DMT…. -. Kot deli rastlin, ki so lahko v obliki lista, cveta, sadeža ali korenine. To so predvsem marihuana, koka, kat …. Lahko jih delimo na način uživanja: -. Z injektiranjem v telo se predvsem uživa heroin, kokain, metamfetamine …. -. Z njuhanjem ali kajenjem se uživa kat, kokain, krek, marihuano, heroin …. -. Oralno se uživa amfetamin, metamfetamin, ekstazi…. -. Rektalno v obliki svečk (Žigon, 2000).. Klasifikacija mamil in psihotropnih snovi po Organizaciji združenih narodov, Svetovni zdravstveni organizaciji, in kot jih je avtor navedel v knjigi so razdeljene v naslednje skupine: 27.

-. narkotiki,. -. depresorji,. -. stimulansi,. -. halucinogeni,. -. konoplja«. (Žigon, 2000:34, 35). Narkotiki so snovi naravnega, sintetičnega in polsintetičnega izvora. Med naravne narkotike spadajo opij, morfin, kodein in tebain. Med polsintetične narkotike spada heroin, hidromorfon, hidrokodon in oksikodon. Med sintetične narkotike spada petidin, fentanil, metadon, pentazocin. Možni učinki narkotikov so dremavica, upočasnjeno dihanje, vedro razpoloženje in zožene zenice. V medicinske namene se uporabljajo za zdravljenje diareje, blažitev bolečin in ublažitev kašlja. Vsi narkotiki povzročajo psihično in fizično odvisnost (Žigon, 2000). Depresorji so snovi sintetičnega izvora, med katere spadajo kloralhidrat, barbiturati, metakvalon, glutetimid, meprobama in benzodiazepini. Uporabljajo se za premagovanje strahu, razdražljivosti in napetosti. Vplivajo na živčni sistem v telesu. Pretirano jemanje povzroča fizično odvisnost, nastane značilni abstinenčni sindrom (Žigon, 2000). Stimulansi so psihotropne snovi naravnega in sintetičnega izvora. Med naravne stimulanse spadajo nikotin, kofein, kokain, kat, betel in efedra. Med sintetične stimulanse spadajo. amfetamini. (derivati. MDA, MDMA, MDEA,. MBDB. IN. DOB,. metamfetamini, metkatinon, fenetilin, pemolin in metilfenidat. Stimulansi povzročajo evforijo in zvišajo telesno aktivnost človeka, kot na primer budnost, čuječnost in živahnost. Dajejo občutek moči in odločnosti in zmanjšujejo občutek utrujenosti. Pri uživalcih stimulansov se zelo hitro pokaže fizična in psihična odvisnost. Nekatere vrste stimulansov je mogoče dobiti tudi na recept, kot sredstva za zdravljenje debelosti in narkokolepsije, oziroma dremavice (Žigon, 2000). Halucinogeni so psihotropne snovi naravnega in sintetičnega izvora. Med naravne halucinogene spadajo pejot kaktus, psilocib gobe in druge haliculinogene rastline. Med sintetične halucinogene spadajo lizergid – LSD, PCP, DMT, DET in DOM. Uživanje le-teh povzroča stanje, podobna duševnim obolenjem z motnjami čutnega zaznavanja brez zunanjega vzroka in vedenjske spremembe, ki postanejo tudi dramatične. Abstinenčni sindromi niso znani (Žigon, 2000). 28.

5.2 Najpogosteje zlorabljene droge V Akcijski načrt EU za boj proti drogam 2009 – 2012 so navedeni podatki letnega poročila Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za leto 2007, kjer je navedeno, da uporaba drog ostaja visoka. Podatki, ki so na voljo, kažejo, da se je uporaba heroina, marihuane in sintetičnih drog ustalila ali se niža, uporaba kokaina pa narašča v več državah članicah. Po ocenah je skupno število ljudi v EU, ki so v življenju že kdaj uporabili droge 70 milijonov za konopljo, vsaj 12 milijonov za kokain, 9,5 milijona za ekstazi in 11 milijonov za amfetamine, medtem ko je vsaj za pol milijona ljudi znano, da so vključeni v nadomestno zdravljenje zaradi drog, kot je heroin (Akcijski načrt EU za boj proti drogam, 2009). V nadaljevanju bom predstavil najpogostejše zlorabljene prepovedane droge.. 5.2.1 Konoplja rastlina - kanabis Konoplja je rastlina, latinsko ime Cannabis sativa L, ki vsebuje psihoaktivno snov Tetrahidrocannabinol, tako imenovani THC. Konoplja rastlina je poznana že okoli 6000 let. Iz določenih vrst se proizvaja različne industrijske proizvode, kozmetične preparate in podobno. Iz posušenih listov in delov predvsem ženskih rastlin, razen stebla in korenine, se dobijo naslednji proizvodi, ki jih imenujemo: -. marihuana, (posušeni zdrobljeni listi in cvetovi). -. hašiš (smolnat izloček konoplje iz dlačic cvetov, lahko je tudi v prahu, za kilogram hašiša potrebujemo približno 500 kilogramov konoplje) in. -. hašiševo olje, ki je koncentrat listov in smole.. Med prepovedane droge spada konoplja in njeni produkti, ki vsebujejo THC. Poznamo pa še Marinol, sintetično pridobljeni THC. Učinki zaužitve so vedro razpoloženje, izguba teka, slabitev spomina ter koncentracije, zastoj znanja, izguba koordinacije in izrazitejši občutek za okus, vid, vonj in sluh, čustvene spremembe, nepopolno nedokončane misli, zmedeno obnašanje, psihoze, vnetje pljuč in dihal kar povzroča raka. Simptomi predoziranja so utrujenost, pomanjkanje koordinacije, paranoja in psihoza. Ob daljšem rednem uživanju povzroča psihično odvisnost in tudi dviguje prag tolerance.. Uživa se s kajenjem same konoplje ali pomešane z tobakom(ročno zvite. cigarete imenovane joint in različne pipe). Oralno v obliki tablet (sintetični THC) ali pomešane s hrano. V zdravstvene namene so jo skozi zgodovino uporabljali v različne namene, leta 2700 pred našim štetjem na Kitajskem so ga z mešanjem vina uporabljali 29.

za anestezijo. Leta 1839 je izšel članek, da konoplja ni strupena, da je učinkovita proti krčem, da sprošča mišice, lajša revmatične bolečine in da pomaga pri psihičnih težavah, kar je povzročilo več polemik za uporabo v zdravstvene namene. Raziskave, ki so bile narejene, niso dokazale zdravilne lastnosti THC-ja. Sedaj ga v nekaterih državah uporabljajo za lajšanje bolečin in sredstvo proti bruhanju kot posledica kemoterapije, ne pa kot zdravilo za raka (Žigon, 2000). Pri nas se THC v medicinske namene ne uporablja, ker je v nasprotju z našo zakonodajo in je prepovedan. Nabavna cena konoplje - marihuane za 1 gram droge v Sloveniji na črnem trgu znaša med 3 evre in 15 evrov, najpogostejša cena 10 evrov, in za 1 kilogram med 1.000 evrov in 3.500 evrov, najpogostejša cena 2.500 evrov. Nabavna cena konoplje- hašiš za 1 gram droge v Sloveniji na črnem trgu znaša med 7 evrov in 30 evrov, najpogostejša cena 15 evrov in za 1 kilogram med 2.500 evrov in 5.000 evrov, najpogostejša cena 3.500 evrov (Inštitut za varovanje zdravja, 2012).. 5.2.2 Kokain Je prepovedana droga, kemično znan kot Benzoylmethyl ecgonine. Pridelujejo ga iz zimzelenega grma koke(Erythoxylon coca), ki uspeva na pobočjih Andov v Južni Ameriki. Kot močen stimulans pospešuje dejavnost možganov in centralnega živčnega sistema ter povzroča telesno (fizično) in duševno (psihično) odvisnost. Z večkratno uporabo pride do tolerance. Redna uporaba lahko zaradi občutkov pretirane samozavesti privede do motnje osebnosti, toksične psihoze, ki vključuje paranoične iluzije in čutne halucinacije. Ob zaužitju večjih količin pride do depresije, strahu, razdražljivosti, težav s spanjem, kronične utrujenosti, zmedenosti, paranoje in krčev. Prav tako vpliva na plod matere v telesu, če le-ta uživa kokain. V razvoju otroka se kasneje pokaže, da ima čustvene motnje, težave z učenjem, težave s čutili ter pomanjkanje motoričnih sposobnosti. Med uživalci je poznan pod naslednjimi imeni: sneg, list, cecil, koks, deklica, raj, nosni sladkorček, kosmič, cvet, prašek sreče, nebeški prah… Uporablja se ga na naslednje načine. Kokain v prahu se lahko injicira, smrka skozi nosne sluznice, medtem ko se crack kokain kadi. Pretirano smrkanje povzroči propad membrane in poškodbo nosne sluznice.. Kajenje pa povzroča opekline dihalnih poti,. pojavi se krvav ali črn izpljunek, bolečine v prsih (pljučnica ali vnetje srčne mišice), poškoduje sluznico… Poškodba dihal lahko povzroči šok, popolno ohromitev dihal in s tem smrt (Žigon, 2000). 30.

Nabavna cena kokaina za 1 gram v Sloveniji na črnem trgu znaša med 30 evrov in 120 evrov, najpogostejša cena 80 evrov (Inštitut za varovanje zdravja, 2012).. 5.2.3 Amfetamin Je prepovedana droga, sestavljena iz kemičnih preparatov pod skupnim imenom amfetamini. Spada v skupino stimulansov in je sintetična droga. Povečuje budnost, delavnost in vznemirljivost. Prvič je bil. sintetiziran leta 1887, leta 1932 je bil. uporabljen v zdravstvene namene. Uporabljali so ga za zdravljenje narkolepsije. Amfetamine še danes uporabljajo v zdravstvu za zdravljene narkolepsije, utrujenosti, blage depresije, uravnavanje teka, kot nasprotnik depresorjem in za obvladovanja motenj pretiranega gibanja. Po drugi svetovni vojni je bila uporaba zelo razširjena, ugotovljeno je bilo, da z vbrizgom v žilo povzroča podoben učinek kot kokain. Zaužitje v velikih količinah povzroči razdražljivost, agresivnost, strah, razburjenje, slušne halucinacije in paranojo. Kdor je zasvojen z amfetamini je nasilen in zelo hitro menja razpoloženje iz prijateljskega v sovražnega. Amfetamini zvišujejo krvni pritisk, srčni utrip, telesno temperaturo, pospešijo ritem dihanja, povzročijo tresenje in razširjene zenice. Po končanem učinku se pojavi padec razpoloženja, pojavi se dolgotrajni spanec, prebujanje, kar privede do težkih depresij, ki trajajo nekaj dni. Amfetamine dobimo v obliki prahu, tablet, kapsul in tekočine. Lahko se ga zaužije, injicira, smrka skozi nosne sluznice ali kadi (Žigon, 2000). Najbolj znan pod imenom Speed (Amfetamin, 2013). Nabavna cena za 1 gram amfetamina v Sloveniji znaša na črnem trgu med 10 evrov in 40 evrov, najpogostejša cena 30 evrov (Inštitut za varovanje zdravja, 2012).. 5.2.4 Heroin Je prepovedana droga, kemično znan kot diacetilmorfin, diamorfin. Prideluje se ga s kemičnim postopkom iz morfina, ki je glavna sestavina opija. Farmacevtsko podjetje Bayer ga je leta 1898 pričelo komercialno proizvajati pod imenom Heroin. Namenjen je bil kot sredstvo za odpravljanje kašlja in za zdravljenje odvisnosti od morfina. Zaradi spoznanja, da heroin povzroča večjo zasvojenost kot morfin so ga prenehali proizvajati. Heroin povzroča močno. fizično odvisnost. Splošno je znano, da dnevno uživanje po. enem tednu povzroči odvisnost. Prav tako se hitro razvije toleranca in ga je potrebno zaužiti večkrat na dan. Učinki in posledice uporabe so zožene zenice, upočasni dihanje,. 31.

srčni utrip in prebavni trakt, poveča se potenje in pride do slabosti v želodcu, predvsem pri začetnikih. Psihološke posledice pa so, da evforični učinki izničijo utrujenost, napetost in strah, nato pride do učinkovite pomiritve. Uživalci so odmaknjeni od realnega sveta in ko evforija mine, potrebujejo nov odmerek. Heroin se uporablja na načine, tako da se ga vdihava ali kadi, najpogostejše je intraverozno vbrizgavanje. Vdihavanje na tako imenovan način kajenje zmaja, segrevanje na foliji, povzroča raka.. povzroča poškodbo dihalnih poti, temen izcedek iz nosu ter. Ob interveroznem vbrizgavanju se pojavljajo brazgotine in pogosta. vnetja ven. Zaradi onesnaženih igel pa okužbe s tetanusom, zastrupitve krvi, vnetje srčne opne, hepatitisom in virusom HIV. Največjo nevarnost predstavlja čistost heroina, pri čemer pride do predoziranja (zastoja dihalnega sistema, kome in smrti) tako imenovanega overdose (Žigon, 2000). Med uživalci je poznan pod naslednjimi imeni: H, horse, moka, dope, staf, speed-ball (mešanica kokaina in heroina) (Heroin, 2013).. Nabavna cena kokaina za 1 gram v Sloveniji na črnem trgu znaša med 30 evrov in 120 evrov, najpogostejša cena 80 evrov (Inštitut za varovanje zdravja, 2012).. 5.2.5 MDMA Je prepovedana droga, kemično znana kot MetilenDioksiMetAmfitamin (MDMA) in ima več popularnih imen Ekstazi, XTC, Adam. Največkrat jo uporabljajo uživalci na tehno in rave zabavah. Spada v skupino stimulansov in je sintetična droga, ki poživlja osrednje živčevje in srce. Je psihoaktivna snov Fenitilaminov, ki ga je leta 1913 prvič sintetiziral nemški znanstvenik Ernest Merck. V zdravstvu se je uporabljala za anestezijo med operacijo. Z uživanjem zmanjšuje notranjo tesnobo in napetost, dvigne samozavest, prežene strah, olajša komunikacijo ter ustvarja dobro razpoloženje. Z uživanjem se zvišuje toleranca. Telesna odvisnost ni dokazana. Najbolj znan učinek droge ekstazi je njegov vpliv na delovanje nadzornega mehanizma za telesno temperaturo, saj le-ta lahko naraste prek 41 stopinj Celzija. Posledica visoke telesne temperature je pospešeno potenje, ki vodi v preveliko izgubo telesnih tekočin in soli, to pa lahko vodi do vročinske kapi. Zaradi pomakanja tekočine in prevelike koncentracije ekstazija lahko pride do odpovedi delovanja ledvic in okvare jeter. Tvegan je tudi za bolnike srca in. 32.

ožilja, saj ob zaužitju dvigne srčni impulz za 30 udarcev na minuto. Uživa se ga oralno največkrat v obliki tablete, lahko pa je tudi v obliki praška (Žigon, 2000). Nabavna cena tablete ekstazi v Sloveniji na črnem trgu znaša med 3 evrov in 10 evrov, najpogostejša cena 6 evrov (Inštitut za varovanje zdravja, 2012).. 6 Pregled števila kaznivih dejanj v Sloveniji od 19902010 Policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Naloge Policije so določene v Zakonu o policiji34. Med nalogami ki jih opravlja, je tudi preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov. ter raziskovanje okoliščin, ki. so. pomembne za ugotovitev. premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov. Policija v pred kazenskem postopku zbere vse potrebne podatke o kaznivem dejanju in jih združi v kazensko ovadbo. Kazensko ovadbo nato poda na pristojno državno tožilstvo. Na podlagi podanih kazenskih ovadb na pristojna okrožna državna tožilstva, bom skušal ugotoviti trend kaznivih dejanj prepovedane droge v času od leta 1990 do 2010. Pregled kaznivih dejanj od leta 1990 do 2010, bo opravljen na podlagi izračuna kriminalitetnega števila. Kriminalitetno število se izračuna na podlagi naslednje enačbe:. -. število kaznivih dejanj delimo s številom prebivalstva in dobljen rezultat pomnožimo s številko deset tisoč.. Iz pregledanih statističnih podatkov Policije, katere sem zbral iz Statističnih listov, letnih poročil in na podlagi podatkov, ki smo jih dobili na podlagi pisnega zaprosila Generalni policijski upravi sem zbral podatke o številu kaznivih dejanj po zdajšnjem veljavnem Kazenskem zakoniku po 186. členu in 187 členu. Na spletni strani. 34. Uradni list RS, (66/09). 33.

Statističnega urada Republike Slovenije sem pridobil podatek števila prebivalcev v Republiki Sloveniji za obdobje 1990 do 2010. Na podlagi zbranih podatkov sem dobil naslednji izračun, razviden tabele številka 2.. Tabela 2: Izračun kriminalitetnega števila za Slovenijo od leta 1990 do 2010 (Vir: Policija, 19902010 in SURS, 1990-2010).. Leto. Čl. 186. KZ Čl. 187. KZ Skupaj. Štev. prebivalcev. Kriminalitetno št.. 1990. 84. 114. 198. 1999945. 0,99. 1991. 95. 107. 202. 1998912. 1,01. 1992. 176. 88. 264. 1994084. 1,32. 1993. 199. 82. 281. 1989408. 1,41. 1994. 261. 146. 407. 1989477. 2,05. 1995. 310. 143. 453. 1990266. 2,28. 1996. 452. 223. 675. 1986989. 3,40. 1997. 631. 333. 964. 1984923. 4,86. 1998. 676. 312. 988. 1978334. 4,99. 1999. 746. 375. 1121. 1987755. 5,64. 2000. 939. 431. 1370. 1990094. 6,88. 2001. 1140. 397. 1537. 1994026. 7,71. 2002. 1164. 370. 1534. 1995033. 7,69. 2003. 775. 271. 1046. 1996433. 5,24. 2004. 997. 234. 1231. 1997590. 6,16. 2005. 1026. 215. 1241. 2003358. 6,19. 2006. 1590. 204. 1794. 2010377. 8,92. 2007. 1429. 183. 1612. 2025866. 7,96. 2008. 1434. 247. 1681. 2032362. 8,27. 2009. 2095. 235. 2330. 2046976. 11,38. 2010. 1756. 213. 1969. 2050189. 9,60. 34.

Na podlagi izračuna vidimo, da se je trend podanih kazenskih ovadb dviga od leta 1990 do 2001, od leta 2002 do 2003 pa je sledil padec skoraj za tretjino. Nato se je trend nadaljeval, naslednji padec beležimo iz leta 2006 na 2007 in iz leta 2009 na 2010.. Kriminalitetno število. 20. 15 Slovenija 10. Proizvodnja Omogočanje. 5. 0 1990. 1995. 2000. 2005. 2010. Leto. Slika 1: Kriminalitetno število kaznivih dejanj prepovedane droge skupaj, v Sloveniji od 1990 do 2010 ter kazniva dejanja neupravičena proizvodnja in omogočanje uživanja (Vir: Policija 19902010 in SURS 1990-2010).. 6.1 Pregled podatkov po območju Policijskih uprav Za svoje delo je Policija kot organ, območno regionalno razdeljena na Policijske uprave. Območje Policijskih uprav, ki opravljajo svoje naloge na območju več določenih Upravnih enotah Republike Slovenije. Do 1. januarja 1992 je imela Policija 13 Uprav javne varnosti, ki so bile ustanovljene na podlagi Odločbe35. Z Odlokom36 so se Uprave javne varnosti preimenovale v Uprave za notranje zadeve. Uprave Ljubljana, Ljubljana Okolica in Trbovlje so se združile v enotno upravo Uprava javne varnosti Ljubljana. Dne 26. februarja 1999 so se preimenovale v Policijske uprave z odlokom37, kot je tudi razvidno iz spodnje tabele. Po letu 2011 so se nekatere uprave združile in je sedaj Policija razdeljena na osem Policijskih uprav. Policijski uprava Postojna se je združila s Policijsko upravo Koper razen območja Policijske postaje Cerknica, ki se je pridružila. Odločba o ustanovitvi uprave javne varnosti v SR Sloveniji, štev. 01/1-S-22/40-B-58/77 Odlok o ustanovitvi uprav za notranje zadeve v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 33/91 z dne 28.12.1991 37 Odlok o ustanovitvi, območju in sedežu policijskih uprav v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 12/99 z dne 26.02.1999 35. 36. 35.

Policijski upravi Ljubljana. Policijska uprava Krško pa se je pridružila Policijski upravi Novo mesto in Policijska uprava Krško se je pridružila Policijski upravi Celje.. Tabela 3: Policijske uprave od 1990-2010 in območja upravnih enot, na katerih opravljajo delo (vir: Odlok o ustanovitvi, območju in sedežu policijskih uprav v Republiki Sloveniji, 1999).. POLICIJSKE UPRAVE. UPRAVNE ENOTE. 1. CELJE. Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec. 2. KOPER. Izola, Koper, Piran in Sežana. 3. KRANJ. Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. 4. KRŠKO. Brežice, Krško in Sevnica. 5. LJUBLJANA. Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje. 6. MARIBOR. Lenart, Maribor, Ormož, Pesnica, Ptuj, Ruše in Slovenska Bistrica. 7. MURSKA SOBOTA. Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. 8. NOVA GORICA. Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin. 9. NOVO MESTO. Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. 10. POSTOJNA. Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna. 11. SLOVENJ GRADEC. Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. 36.

6.1.1 Vsa kazniva dejanja prepovedane droge po območju policijskih uprav. Iz grafičnega prikaza je razvidno, da so v obdobju od 1990 do 2010 Policijske uprave podale po številu kazenskih ovadb za kazniva dejanja prepovedane droge na Okrožna državna tožilstva po naslednjem vrstnem redu, Ljubljana(5145), Maribor (3679), Celje(2672), Kranj(2651), Koper(2229), Murska Sobota(1836), Gorica (1759), Novo mesto(960), Slovenj Gradec(872), Postojna(498) in najmanjše število Krško (560).. Število kaznivih dejanj. 6000 5000 4000 3000. KD 1990-2010. 2000 1000 0 CE. KP. KR. KK. LJ. MB. MS. GO. NM. PO. SG. Slika 2: Grafični prikaz obravnavanih kaznivih dejanj Policijskih uprav od 1990-2010 (vir: Policija, 1990-2010 in SURS, 1990-2010).. Iz izračuna kriminalitetnega števila v obdobju od leta 1990 do 2010 za Policijske uprave pa je razvidno iz grafičnega prikaza, da so razdeljena po naslednjem vrstnem redu, Koper(201,25), Murska sobota (154,10), Gorica (147,63), Kranj (130,32), Slovenj Gradec (120,28) in Maribor (113,86), katera so bila tudi nad slovenskim povprečjem. Podpovprečne so bile naslednje uprave: Celje (102,88), Postojna (95,24), Novo mesto (86,61), Ljubljana (84,55) in Krško (79,13).. 37.

Kriminalitetno število. 250 200 150 kriminalitetno število 19902010. 100 50 0 CE. KP. KR. KK. LJ. MB. MS. GO. NM. PO. SG. SLO. Slika 3: Grafični prikaz kriminalitetnega števila (na 10.000 prebivalcev) po območjih policijskih uprav in Slovenije od 1990-2010 (vir: Policija, 1990-2010 in SURS, 1990-2010).. 38.

6.1.2 Kriminalitetno število na območju policijskih uprav Pregled kaznivih dejanj za posamezno Policijsko upravo od leta 1990 do 2010, sem opravil na podlagi izračuna kriminalitetnega števila, kot je razvidno iz spodnje tabele. Tabela 4: Izračun kriminalitetnega števila za Policijske uprave in Slovenijo od leta 1990 do 2010 (Vir: Policija, 1990-2010 in SURS, 1990-2010). leto. SLO. CE. KP. KR. KK. LJ. MB. MS. GO. NM. PO. SG. 90. 0,99. 0,19. 1,86. 0,46. 0,41. 1,78. 0,27. 0,53. 2,33. 0,10. 1,78. 0,94. 91. 1,01. 0,16. 3,33. 1,34. 0,28. 1,57. 0,24. 0,08. 1,00. 0,29. 4,60. 0,13. 92. 1,32. 1,16. 6,00. 1,08. 0,14. 1,05. 0,61. 1,45. 1,91. 0,10. 4,25. 1,07. 93. 1,41. 0,82. 6,40. 1,85. 1,10. 0,89. 0,37. 1,53. 3,42. 0,77. 2,63. 0,94. 94. 2,05. 1,56. 9,84. 1,18. 0,97. 1,54. 0,46. 1,16. 6,51. 1,43. 4,45. 0,81. 95. 2,28. 0,86. 7,85. 1,74. 2,53. 2,21. 1,31. 2,53. 4,88. 1,05. 3,55. 1,48. 96. 3,40. 2,38. 17,08. 2,56. 1,97. 2,75. 2,06. 2,61. 6,21. 1,81. 4,17. 0,68. 97. 4,86. 2,58. 17,12. 3,27. 4,24. 4,36. 5,31. 2,80. 5,49. 4,46. 6,16. 4,33. 98. 4,99. 4,12. 14,16. 2,722. 2,41. 4,36. 4,04. 5,73. 5,77. 3,90. 6,18. 10,95. 99. 5,64. 2,97. 7,36. 3,46. 2,55. 4,63. 8,19. 7,11. 8,22. 6,33. 6,93. 2,70. 00. 6,88. 4,37. 10,79. 3,56. 2,70. 6,11. 10,85. 6,40. 10,22. 8,86. 4,74. 9,32. 01. 7,71. 6,66. 12,57. 5,53. 5,25. 8,02. 4,65. 17,45. 8,55. 5,55. 4,14. 11,21. 02. 7,69. 6,93. 10,33. 4,81. 5,10. 8,46. 6,41. 13,39. 5,67. 5,35. 8,27. 12,99. 03. 5,24. 3,74. 12,86. 3,08. 2,41. 4,82. 4,16. 7,61. 8,44. 5,98. 5,11. 5,82. 04. 6,16. 2,65. 12,28. 14,22. 4,97. 3,80. 6,08. 9,83. 5,68. 5,32. 6,27. 3,66. 05. 6,19. 6,80. 9,66. 9,49. 3,12. 3,38. 9,08. 7,01. 8,53. 3,34. 2,15. 3,53. 06. 8,92. 13,15. 10,46. 14,96. 7,36. 5,72. 6,70. 17,07. 7,20. 4,71. 2,14. 11,95. 07. 7,96. 12,13. 8,25. 7,16. 3,81. 5,94. 7,52. 12,37. 10,31. 6,86. 2,30. 11,26. 08. 8,27. 11,86. 10,30. 9,27. 3,83. 4,50. 10,26. 17,16. 7,59. 5,94. 2,51. 9,80. 09. 11,38. 9,50. 9,15. 31,10. 15,11. 6,36. 13,45. 6,94. 14,70. 6,34. 11,11. 5,22. 10. 9,60. 8,89. 14,99. 9,83. 9,61. 6,89. 12,57. 8,14. 14,18. 10,74. 4,59. 9,66. 39.