Kriminaliteta v Sloveniji po letu 1991 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varstvoslovje Kriminaliteta v Sloveniji po letu 1991. Avgust, 2013. Renata Mlakar Mentor: prof. dr. Gorazd Meško Somentorica: doc. dr. Katja Eman.

Zahvala Za pomoč pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem mentorju prof. dr. Gorazdu Mešku ter so−mentorici doc. dr. Katji Eman, ki sta mi je bila v veliko pomoč s svojimi nasveti in potrpežljivostjo. Zahvaljujem se tudi go. Alenki Cizel, ki je lektorirala diplomsko nalogo. Zahvaljujem pa se tudi vsem ostalim, ki so mi nudili pomoč in podporo pri nastajanju te diplomske naloge.. 2.

Kazalo vsebine 1 UVOD ...................................................................................... 6 2 DOGAJANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI OD LETA 1991 DO DANES .............. 8 3 DOGAJANJE NA PODROČJU KRIMINALITETE IN KAZENSKE ZAKONODAJE V SLOVENIJI OD 1991 DO DANES ......................................................... 9 3.1 Kronološki pregled dogajanja na področju kriminalitete v Sloveniji ................................................. 9 3.2 Trendi kriminalitete ....................................................................................................................... 21. 4 STATISTIČNI PODATKI O KRIMINALITETI V REPUBLIKI SLOVENIJI ........... 23 5 ZAKLJUČEK ............................................................................ 38 6 UPORABLJENI VIRI .................................................................... 41. Kazalo grafov Graf 1: Grafični prikaz statističnih podatkov kaznivih dejanj v obdobju 1991−2010, obravnavanih s strani slovenske policije .......................................................................... 32. Kazalo tabel Tabela 1: Kronološki pregled kriminalitete v Sloveniji v obdobju 1991−2010. ............. 10 Tabela 2: Statistični prikaz kaznivih dejanj v obdobju 1991−2010, obravnavanih s strani slovenske policije ...................................................................................................... 29. 3.

Povzetek Namen diplomske naloge je bilo proučevanje dogajanja na področju kriminalitete v Republiki Sloveniji od leta 1991 do danes. Z raziskavo sem želela ugotoviti gibanje in trende kriminalitete v Republiki Sloveniji od leta 1991 naprej. Osredotočila sem se na oblike, stopnjo in porast ali upad kriminalitete ter opisala kronološki pregled dogajanja na področju kriminalitete v Sloveniji. Ugotovila sem, da je v analiziranem obdobju 1991−2010 število kaznivih dejanj večinoma naraščalo. Rezultati analize statističnih podatkov policije so pokazali naraščanje števila kaznivih dejanj zoper človečnost, kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje, kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, kaznivih dejanj zoper pravni promet, kaznivih dejanj zoper javni red in mir ter kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Opazen je upad kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja. Število kaznivih dejanj zoper vojaško službo, kaznivih dejanj zoper pravosodje, kaznivih dejanj zoper obrambno moč države, kaznivih dejanj zoper mednarodno pravo ter kaznivih dejanj zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev stagnira. Posebej izstopa število kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, ki se je v letih od 1991 do 2010 izredno povečalo. V zadnjih petih letih se je izredno povečalo število kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost.. Ključne besede kriminaliteta, trendi kriminalitete, kazniva dejanja, stopnja kriminalitete, Slovenija. 4.

Summary - Crime in Slovenia from 1991 till today The purpose of this diploma thesis was to do a research in the area of crime in Slovenia from 1991 till today. The research was used to find out movements and trends of crime in Slovenia from 1991 till today. Special attention was given to forms, rates and increase or decrease of crime as well as to historical review of crime events in Slovenia. The findings show that in the analysed period (1991–2010) the number of criminal offences was on the increase. The police statistics show that the increase of criminal offences is noticed in the following areas: crimes against humanity, sexual offences, crimes against human health, economic offences, crimes against legal transactions, law and order offences, and crimes against environment, space and natural goods. On the other side the decrease of criminal offences is noticed in the area of crimes against general safety of people and property. The number of crimes against national service, justice, potential for defence of the country, international law, sovereignty of Slovenia and its democratic constitutional arrangements has been stagnated. An extraordinary increase can be seen in the area of crimes against marriage, family and children. In the last five years another drastic increase has been noticed in the area of crimes against employment relationship and social security.. Key words crime, crime trends, criminal offences, crime rate, Slovenia. 5.

1 Uvod »Vsakodnevno nas v različnih medijih obveščajo o različnih storjenih kriminalnih dejanjih. Država se z organi pregona bori za zmanjšanje kriminalitete, vendar je ta proces včasih zelo zahteven in dolgotrajen. Nikoli pa ne bo mogoče kriminalitete popolnoma izkoreniniti, saj kriminaliteta obstaja že od vsega začetka obstoja sveta. Kriminaliteta (zločinstvenost, hudodelstvenost) je skupek vseh tistih ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne človekove kot družbene vrednote in ki jih v danih razmerah štejejo v kaki državi za posameznika in za družbo najbolj škodljiva ter nevarna. Kriminologija (znanost o kriminaliteti, kriminalitetna znanost) je veda, ki obsega preučevanje nastajanja zakonov, kršenja zakonov in družbenega odziva zoper. kršitelje. zakonov.. (multidisciplinarna,. Kriminologija. multimetodološka),. je:. družboslovna,. fenomenološka. in. interdisciplinarna kavzalno–genetična,. deskriptivna (genetična in empirična) veda. Kriminologija se deli na: teoretično (ukvarja se s predmetom in metodami kriminološke vede), diskriptivno (obsega vse fenomenološke. discipline),. klinično. (ukvarja. se. z. ugotavljanjem,. preprečevanjem in napovedovanjem prestopniškega vedenja). terapijo,. ter aplikativno. (poudarja uporabnost kriminoloških izsledkov v kriminalnopolitične in družbeno nadzorstvene namene). V okvir pojma kriminaliteta smemo uvrstiti samo tista dejanja, ki so v kazenski zakonodaji države zapisana kot kazniva«. (Meško, 2012) Diplomska naloga obsega pregled kriminalitete v slovenskem prostoru od leta 1991 do danes. Naloga zajema opis osnovnih pojmov kriminalitete, kratki zgodovinski pregled razvoja in dogajanja v Republiki Sloveniji od leta 1991 do danes in analizo trendov gibanja s strani organov pregona zaznanih oblik kriminalitete. V diplomski nalogi so prikazani statistični podatki, ki prikazujejo gibanje števila kaznivih dejanj od leta 1991 do leta 2010. Razpredelnice nam prikažejo zaokrožen pogled na pretekle dogodke, s katerim si lažje predstavljamo trende gibanja ter trenutno situacijo v zvezi s kriminaliteto v slovenskem prostoru. Namen diplomske naloge je preučiti dogajanje na področju kriminalitete v slovenskem prostoru od leta 1991 do danes s pomočjo analize pisnih virov in statističnih podatkov. S pomočjo pregleda literature želim ugotoviti trende kriminalitete v Sloveniji od leta 1991 do leta 2010. Pri tem me zanima, kakšen je. 6.

trend gibanja kriminalitete v obdobju analiziranih dvajsetih—let je kje viden upad ali porast posameznih oblik kriminalnih dejanj. Ali je glede na številnost informacij o kriminalu občutek, da živimo v nevarnejših časih, povsem realen? Podatki so pokazali, da se je število kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev v zadnjih dvajsetih letih povečalo. Vendar gibanje nekaterih tako imenovanih klasičnih kaznivih dejanj, ki niso toliko odvisna od dela policije, sprememb kazenske zakonodaje ali njihovega evidentiranja (na primer umori in uboji, hude in posebno hude telesne poškodbe, spolni delikti, ropi in roparske tatvine ter tatvine motornih vozil), ne kaže na večjo obremenjenost prebivalstva s kriminaliteto. Nasprotno, število nekaterih je zadnja leta celo upadlo. Od leta 1991 do leta 2010 je upadlo število kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja. Število kaznivih dejanj zoper življenje in telo je od leta 1991 do 2002 naraščalo, potem pa je začelo upadati. Število kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine je do leta 2007 naraščalo, potem pa je začelo upadati. Število kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa je do leta 2001 naraščalo, potem pa je začelo upadati (Kolenc, Kebe in Bukovnik, 2011). Slovenija je v primerjavi z drugimi evropskimi državami zmerno obremenjena s kriminaliteto, vendar se struktura in obseg kaznivih dejanj razmeroma hitro spreminjata. Sproščeni prometni tokovi po umiritvi težavnih razmer na Balkanu in vključitev v skupni evropski prostor so pomemben zunanji dejavnik, ki vpliva na varnostne razmere. Poleg številnih pozitivnih posledic, kot je pretok idej in kapitala, pa integracija prinaša tudi nekatere negativne posledice, zlasti širitev kriminalne dejavnosti in njeno internacionalizacijo (Svetek, 2005). V naslednjem poglavju je opisano dogajanje na področju kriminalitete v Republiki Sloveniji od leta 1991 do danes.. 7.

2 Dogajanja v Republiki Sloveniji od leta 1991 do danes Slovenci svoje zgodovine nikakor ne moremo omejiti na današnjo Republiko Slovenijo, saj je naša preteklost med drugim tudi preteklost rimskega imperija, frankovske države, Svetega rimskega cesarstva (nemške narodnosti), Avstrijskega cesarstva, obeh Jugoslavij (najprej Kraljevine potem pa Socialistične federativne republike), pa tudi sosednjih držav, kjer so živeli Slovenci, in sedaj Republike Slovenije (Granda, 2008). Slovensko zgodovino pa kljub zgoraj zapisanemu beležimo od osamosvojitve naprej. 23. decembra leta 1991 je bila sprejeta slovenska ustava (Granda, 2008). Preobrazba slovenske družbe iz nekdanje komunistične v tržno in demokratično (proces še ni končan) je vse prej kot lahka. Nezaposlenost in nostalgija po časih, ko produktivnost delavca ni bila ekonomska kategorija, sta prisotni, prav tako ljudje težko sprejmejo socialno razlikovanje. Posebno pa se bojijo padanja splošne dostopnosti zdravstvenih storitev in seveda usode pokojnin, kar pa je splošni evropski problem (Granda, 2008). Z vključitvijo Slovenije v Organizacijo severnoatlantske pogodbe (NATO) in Evropsko unijo leta 2004, s prevzemom evra leta 2007 ter z včlanitvijo v OECD je Slovenija dosegla cilje, ki si jih je zastavila ob osamosvojitvi. V prihodnosti bo treba več pozornosti nameniti osebnemu standardu, saj na tem področju slovenski državljani še preveč zaostajajo za tistim v klasičnem zahodnem evropskem svetu, ki ji je bil vedno vzor in pomembna spodbuda pri osamosvajanju oziroma nastajanju Republike Slovenije (Granda, 2008). Republika Slovenija je majhna srednjeevropska država z dvema milijonoma prebivalcev. Leži na območju, kjer potekajo tranzitne in tudi kriminalne poti med Zahodno in Jugovzhodno Evropo. Takšne okoliščine so ugodne za razvoj kriminalitete, kar pa nevtralizira dokaj enakomerna naseljenost, brez izrazitih velemestnih naselij. S kriminaliteto je najbolj ogroženo območje glavnega mesta Ljubljane ter območja regijskih središč Kopra, Maribora in Celja (Svetek, 1995), kot je prikazano v naslednjem poglavju,. ki obsega. kronološki pregled. kriminalitete v Sloveniji od leta 1991 do danes.. 8. dogajanja na področju.

3 Dogajanje na področju kriminalitete in kazenske zakonodaje v Sloveniji od 1991 do danes Slovenija se je osamosvojila v letu 1991, ki ga je zaznamoval razpad Jugoslavije in začetek vojne na tem območju. Kriminaliteto v tem letu je označevala organizirana nedovoljena trgovina z orožjem in mamili, povečanje števila nekaterih hujših kaznivih dejanj (kaznivih dejanj zoper življenje in telo, kaznivih dejanj zoper premoženje, kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja), porast mladoletniške kriminalitete in pojav nezakonitega preoblikovanja družbene lastnine. V letu 1992 je bilo značilno izredno povečanje števila kaznivih dejanj in nadaljnje spreminjanje strukture kriminalitete, ki se je kazalo predvsem v naraščanju kaznivih dejanj z elementi nasilja ter hujših premoženjskih in gospodarskih deliktov, v povečanju deleža mladoletniške kriminalitete ter porastu kaznivih dejanj, ki kažejo znamenja organiziranega kriminala (Svetek, 1995). Analiza dolgoročnega gibanja evidentiranih kaznivih dejanj kaže, da se v zadnjem desetletju v Sloveniji struktura in obseg kriminalitete hitro spreminjata. Značilen je skokovit porast premoženjske kriminalitete, zlasti v večjih urbanih okoljih, na pojavne oblike kriminalitete pa poleg migracij najbolj vpliva čedalje večja povezanost, organiziranost in profesionalnost storilcev kaznivih dejanj ter povečanje števila uživalcev prepovedanih drog. Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo nadaljevalo naraščanje mednarodnih, organiziranih in s čedalje večjim koristoljubljem pogojenih oblik kriminalitete. Slovenska kriminaliteta je čedalje bolj primerljiva s kriminaliteto v razvitih evropskih državah, stopnja uspešno preiskanih kaznivih dejanj pa se postopoma zmanjšuje na raven, kot jo poznajo v teh državah (Svetek, 2005). Več o tem pa v nadaljevanju v kronološkem pregledu dogajanja na področju kriminalitete v Sloveniji.. 3.1 Kronološki pregled dogajanja na področju kriminalitete v Sloveniji Predstavljen je kratek kronološki pregled dogajanja na področju kriminalitete, ki prikaže spremembe v kriminalitetni statistiki oziroma njenih trendih. Iz pregleda 9.

dogajanja na področju kriminalitete po letih so razvidne spremembe pri oblikah, značilnostih in številu kriminalitete. Kronološki pregled v diplomski nalogi predstavlja nazoren in enostaven pregled ter predstavitev dogajanja v obdobju od leta 1991 do leta 2010. Tabela 1: Kronološki pregled kriminalitete v Sloveniji v obdobju 1991−2010.. (vir: RKK. 1992 -2011) 1991. »V letu 1991 so organi za notranje zadeve v Sloveniji obravnavali 42.250 kaznivih dejanj, kar je za 10,2 % več kot v prejšnjem letu. Za leto 1991 je značilno: povečanje hudih kaznivih dejanj z elementi nasilja (umori in telesne poškodbe), povečanje hujših premoženjskih deliktov, povečanje hujših oblik gospodarske kriminalitete in kaznivih dejanj v zvezi z mamili in orožjem ter obstoj elementov bolj organiziranega izvrševanja kaznivih dejanj. Ena izmed značilnosti kriminalitete v letu 1991 je tudi posebna vojna kriminaliteta, pogojena z agresijo jugoslovanske armade na Slovenijo« (Svetek, 1992: 199−208).. 1992. »Kriminalna statistika organov za notranje zadeve Republike Slovenije v letu 1992 kaže skokovit porast obravnavanih kaznivih dejanj. Število kaznivih dejanj je v primerjavi s prejšnjim letom poraslo z 42.250 na 54.085 oz. za 28 %. Tako velikega števila kaznivih dejanj v posameznem letu še ni bilo evidentiranega, odkar obstajajo primerljivi podatki zanje. Med premoženjskimi delikti se je povečalo zlasti število vlomnih tatvin v različne objekte in avtomobile, med krvnimi delikti pa je zaskrbljujoče naraščanje umorov, predvsem zaradi koristoljubja. Močno se je povečala tudi mladoletniška kriminaliteta. Za mladoletne osumljence je bila značilna bolj pogosta uporaba profesionalnih načinov storitve in bolj nasilno ravnanje. Precej je porasla tudi gospodarska kriminaliteta, pri čemer je zaskrbljujoč porast težjih gospodarskih deliktov, ki so povzročili veliko materialno škodo« (Svetek, 1993: 107−120).. 1993. »Slovenski kriminalisti in policisti so v letu 1993 obravnavali 44.278 kaznivih dejanj ali 18,1 % manj kot leto poprej. Čeprav je skupno število kaznivih dejanj upadlo, so se razmere na področju kriminalitete zaostrile, saj je poraslo število kaznivih dejanj z elementi organiziranosti in nasilja ter hujših premoženjskih gospodarskih deliktov. Najbolj izrazit je bil porast pojavnih oblik, ki so značilne za organizirane kriminalne skupine. 10.

Organizirano kriminalno delovanje se je pokazalo predvsem pri trgovini z mamili, ponarejanju denarja, tatvinah avtomobilov in kaznivih dejanjih izsiljevanja« (Svetek, 1994: 129−142). »V letu 1993 je celotna kriminaliteta sicer številčno upadla, vendar se je v njeni strukturi nadaljevalo naraščanje števila kaznivih dejanj z elementi nasilja, hujših premoženjskih in gospodarskih deliktov ter organizirane kriminalitete. Pojavljale so se nove, bolj nevarne oblike kaznivih dejanj, katerih storilci so bili bolj drzni, nasilni in baje dobro pripravljeni« (Svetek, 1995: 1). 1994. »Obseg in preiskanost kriminalitete, ki so jo slovenski kriminalisti in policisti obravnavali v letu 1994, sta podobna obsegu in preiskanosti iz leta 1993. Obravnavali so namreč 43.635 kaznivih dejanj ali 1,5 % manj kot leto prej. Čeprav je skupno število kaznivih dejanj nekoliko upadlo, je med njimi naraslo število težjih in nasilniških deliktov. Zaskrbljujoče je nadaljevanje večletnega naraščanja zlorabe mamil in hujših oblik organizirane kriminalitete, ki se kaže zlasti v naraščanju kaznivih dejanj z elementi nasilja pa tudi organiziranja ilegalnega prehajanja državne meje in prostitucije. Na področju mladoletniške kriminalitete se je povečalo zlasti število izsiljevanj, najtežjih krvnih in premoženjskih deliktov ter primerov narkomanije med mladimi. Za gospodarsko kriminaliteto je bil značilen porast poslovnih goljufij, medtem ko se skupno število drugih gospodarskih kaznivih dejanj v primerjavi s prejšnjim letom ni bistveno spremenilo« (Svetek, 1995: 103−121).. 1995. »Slovenska policija je leta 1995 obravnavala 38.178 kaznivih dejanj ali 12,5 % manj kot leto prej. Manjše število obravnavanih in evidentiranih kaznivih dejanj je bolj odraz sprememb v kazenski zakonodaji (pregon na predlog oškodovanca, razmejitev kaznivih dejanj tatvine in velike tatvine glede na višino škode) kot dejanskega zmanjšanja kriminalitete. Policija je namreč obravnavala manj drobnih premoženjskih deliktov, medtem ko je bilo hujših kaznivih dejanj (umorov, ropov, posilstev, tatvin avtomobilov, deliktov v zvezi z mamili in orožjem ipd.) zabeleženih več kot leta 1994. Na področju gospodarske kriminalitete so kriminalisti podali precej manj ovadb zaradi poslovnih goljufij ter obravnavali nekatere nove in več težjih oblik kriminalitete, povezanih zlasti s privatizacijo družbenega premoženja, nezakonitimi tujimi vlaganji, pranjem denarja, 11.

utajami davščin in neupravičenim izkoriščanjem avtorskih pravic« (Svetek, 1996: 95−111). 1996. »Letna inventura obravnavanih kaznivih dejanj je pokazala, da so kriminalisti in policisti v letu 1996 evidentirali 36.587 kaznivih dejanj ali 4,2 % manj kot leto prej. Strokovnjaki ocenjujejo, da je upad evidentirane kriminalitete posledica manjše pripravljenosti ljudi za prijavljanje (podajanje predlogov za pregon) lažjih deliktov, dejavnosti čedalje številnejših varnostnih agencij ter boljše tehnične zaščite zgradb in avtomobilov. V primerjavi z letom 1995 se je namreč zmanjšalo število najbolj pogostih kaznivih dejanj− drobnih premoženjskih deliktov in vlomov, medtem ko se je precej povečalo število hujših in nevarnejših kaznivih dejanj: poskusov umora, lahkih in hudih telesnih poškodb, ropov, zlorabe mamil, poslovnih goljufij in kaznivih dejanj organizirane kriminalitete. Kljub statističnemu upadu obravnavane kriminalitete je stopnja ogroženosti s kriminalom porasla. Poleg večjega števila ovadenih osumljencev in nevarnejših kaznivih dejanj to potrjujejo tudi posledice kriminalne dejavnosti. Leta 1996 je naraslo število žrtev in oškodovancev kriminalitete na splošno. Storilci kaznivih dejanj so izvrševali kazniva dejanja bolj premišljeno in organizirano ter na bolj brezobziren in nasilen način. Pri tem so pogosteje uporabljali tudi strelno orožje in eksplozivna sredstva« (Svetek, 1997: 125−144).. 1997. »V letu 1997 so slovenski policisti in kriminalisti obravnavali 37.173 kaznivih dejanj. Obseg je bil podoben obsegu iz prejšnjih dveh let in od uveljavitve nove kazenske zakonodaje ostaja na približno enaki ravni. Kriminalisti ocenjujejo, da so bili ljudje razmeroma varni pred splošno kriminaliteto, medtem ko se je povečala ogroženost s hujšimi in nevarnejšimi oblikami kaznivih dejanj. Vzrok za vedno več, tudi najhujših kaznivih dejanj, postaja koristoljubje, kar je pogojeno s spreminjanjem socialnih razmer in družbenih vrednot. Kriminalisti so se v letu 1997 srečevali z bolj zapletenimi in profesionalnimi načini storitve kaznivih dejanj, kar jim je narekovalo uporabo novih preiskovalnih tehnik, multidisciplinaren način preiskovanja in okrepljeno sodelovanje s tujimi policisti.. Kriminalistično. delo. je. oviralo. pomanjkanje. sredstev,. neselektivno naravnani varčevalni ukrepi v državni upravi, odliv izkušenih 12.

ljudi iz policijskih vrst ter nedorečena in pomanjkljiva zakonska podlaga, zlasti za boj z organiziranim kriminalom« (Svetek, 1998: 113−133). 1998. »Obseg kriminalitete, ki so jo slovenski policisti in kriminalisti zabeležili leta 1998, ko so obravnavali 55.473 kaznivih dejanj, je presegel doslej največje število kaznivih dejanj, ki je bilo zabeleženo v posameznem letu. Leta 1992, ko so obravnavali 54.085 kaznivih dejanj, so statistični vrh povzročile. deloma. varnostne. razmere,. deloma. pa. metodologija. evidentiranja kaznivih dejanj. Tudi skokovit porast števila obravnavanih kaznivih dejanj v letu 1998 (za 49,2 % v primerjavi z letom 1997) je deloma posledica poslabšanja varnostnih razmer (zlasti na področju vlomov in ilegalnih migracij), deloma pa spremenjene metodologije obravnavanja kaznivih dejanj (predlaganih deliktov in ponarejanja denarja). V strukturi kriminalitete se je, v primerjavi s predhodnim letom, najbolj povečalo število obravnavanih kaznivih dejanj velikih tatvin, tatvin, poškodovanja tuje stvari in ponarejanja denarja. Porast kaznivih dejanj splošne kriminalitete je v največji meri posledica spremembe v evidentiranju predlaganih deliktov, porast gospodarske kriminalitete pa pogostejšega obravnavanja nekaterih lažjih deliktov, kot je npr. izdajanje nekritih čekov ipd. Na področju organizirane kriminalitete so se povečale predvsem oblike nezakonitega prehajanja državne meje, ponarejanja denarja in trgovine z orožjem, zaskrbljujoče pa je tudi nadaljnje naraščanje obravnavanih kaznivih dejanj zlorab mamil« (Svetek, 1999: 99−113). 1999. »Leta 1999 se je nadaljevalo naraščanje števila s strani policije znanih kaznivih dejanj iz prejšnjih let. Policisti in kriminalisti so podali kazenske ovadbe zoper znane in neznane osumljence zaradi 62.836 kaznivih dejanj, kar je za 13,1 % več kot v prejšnjem, po evidentirani kriminaliteti rekordnemu letu. Da je policija leta 1999 preiskovala kriminaliteto v bolj zaostrenih varnostnih razmerah, kot leto pred tem, kažejo tudi podatki o kaznivih dejanjih, katerih število ni odvisno od načina evidentiranja ali pravne podlage za pregon. V strukturi obravnavanih kaznivih dejanj se je, v primerjavi s predhodnim letom, povečalo število dokončanih umorov, hudih in posebno hudih telesnih poškodb, ropov, vlomov, prepovedanih prehodov čez državno mejo in zlorabe prepovedanih drog« (Svetek, 2000: 91−104). 13.

2000. »Od leta 1997, ko je policija obravnavala za 37.000 kaznivih dejanj, se je njihovo število skoraj podvojilo in je leta 2000 znašalo že prek 67.000 kaznivih dejanj. Statistični porast je odraz poslabšanja varnostnih razmer, še bolj pa spremenjenega (bolj natančnega) načina obravnavanja in evidentiranja najlažjih oblik kriminalitete, ki so hkrati najpogostejše in zato najbolj vplivajo na statistične kazalce. Leto 2000 je bilo obenem prvo leto uvajanja novega informacijskega sistema policije s področja kriminalitete, ki zaradi kompleksnosti in obsežnosti takrat še ni deloval optimalno, kar je poslabšalo kakovost podatkov o obravnavanih kaznivih dejanjih in osumljencih. Varnostne razmere na področju kriminalitete so bile v letu 2000 podobne kot leto pred tem. Na delo policije je vplivalo zlasti vse bolj množično tihotapljenje. ilegalnih. prebežnikov,. stopnjevanje. organiziranosti. in. brezobzirnosti storilcev hujših kaznivih dejanj ter naraščanje sekundarne kriminalitete — kaznivih dejanj odvisnikov, ki si tako pridobivajo sredstva za nabavo prepovedanih drog. V strukturi obravnavane kriminalitete se je zlasti povečalo število premoženjskih deliktov in kaznivih dejanj zaradi zlorabe prepovedanih drog. Policija se je kljub neugodnim varnostnim razmeram uspešno soočala zlasti z najbolj nevarnimi oblikami kriminalitete ter pri tem odkrila in uspešno preprečila več hujših oblik organizirane kriminalne dejavnosti, kot so: izsiljevanja in umori podjetnikov, množično tihotapljenje ilegalnih migrantov, mednarodna trgovina in promet s prepovedanimi drogami ter korupcija državnih funkcionarjev« (Svetek, 2001: 99−108). 2001. »V letu 2001 se je obseg kriminalitete, ki jo je obravnavala policija, povečal kar je posledica doslednejšega vlaganja kazenskih ovadb za lažja kazniva dejanja in večjega števila deliktov odvisnikov od prepovedanih drog. Policija je preiskala več kaznivih dejanj z milejšim poseganjem v prostost osumljencev. Teroristični napad na ZDA je posredno vplival tudi na policijsko delo na področju kriminalitete. V okviru mednarodnega boja s terorizmom. je. policija. zagotavljala. varnost. objektov. in. izvajala. preventivne naloge. Statistični podatki kažejo, da so bili prebivalci Slovenije še vedno razmeroma varni pred kriminaliteto, vendar se uresničujejo napovedi strokovnjakov o stopnjevanju organiziranosti in povezovanju storilcev kaznivih dejanj iz različnih držav, naraščanju 14.

kriminalitete z elementi psihičnega in fizičnega nasilja ter izkoriščanju novih, zlasti komunikacijskih tehnologij in opreme za izvrševanje kaznivih dejanj. Tokovi ilegalnih migracij prek Slovenije so se umirili, nadaljevalo pa se je naraščanje zlorabe prepovedanih drog in t. i. sekundarne kriminalitete, ki iz nje izvira. Zlasti zaskrbljujoče je bilo naraščanje nasilja in zlorabe drog med mladimi. Policija je leta 2001 državnemu tožilstvu posredovala kazenske ovadbe in poročila v dopolnitev kazenske ovadbe za 74.795 kaznivih dejanj, pri katerih je utemeljila sum, da so bila storjena v tem ali prejšnjih letih, kar je za 10,6 % več kot leto pred tem. Med njimi se je najbolj povečalo število drobnih premoženjskih deliktov, kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, lahke telesne poškodbe, ogrožanja varnosti, grdega ravnanja, spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let itd«. (Svetek, 2002: 99−108). 2002. »Varnostne razmere na področju kriminalitete je v letu 2002 označevalo nadaljnje upadanje ilegalnih migracij in po drugi strani bolj organizirano tihotapljenje ljudi čez ozemlje Republike Slovenije, razraščanje nasilja ter povečanje števila žrtev in oškodovancev kaznivih dejanj. Kljub nihanjem med posameznimi leti ostaja ogroženost ljudi s tradicionalnimi oblikami kriminalitete dolgoročno na bolj ali manj enaki ravni, postopoma pa se povečujejo organizirane in s koristoljubjem pogojene oblike kriminalitete mednarodnih razsežnosti. Policija je leta 2002 posredovala državnemu tožilstvu kazenske ovadbe in poročila v dopolnitev kazenske ovadbe zaradi 77.218 kaznivih dejanj, storjenih v tem letu in v prejšnjih letih, kar je za 3,2 % več kot leto pred tem. Porast je, poleg poslabšanja varnostnih razmer, posledica doslednejšega prijavljanja kaznivih dejanj s strani oškodovanih oseb in navodil državnega tožilstva o kvalifikaciji istovrstnih ravnanj kot samostojnih kaznivih dejanj. Med obravnavano kriminaliteto je bilo več nasilnih kriminalnih primerov kot v preteklosti, več je bilo smrtnih žrtev kaznivih dejanj (zlasti zaradi umorov in zlorabe prepovedanih drog), pogostejša so bila kazniva dejanja zoper otroke in mladoletnike itd« (Svetek, 2003: 115−124).. 2003. »Večletno naraščanje števila obravnavanih kaznivih dejanj in ukrepov policije na področju kriminalitete se je v letu 2003 ustavilo in ostalo na ravni predhodnega leta. Na kvantitativno ustalitev gibanja evidentirane kriminalitete je najbolj vplivalo natančnejše evidentiranje in prikazovanje 15.

policijskega. dela. na. tem. področju,. usmeritev. k. prednostnemu. obravnavanju manj številnih, vendar hujših in za preiskovanje bolj zanimivih primerov kaznivih dejanj ter zmerno izboljšanje varnostnih razmer, kar se je odražalo v upadu nedovoljenih migracij, manjšem številu prijavljenih kaznivih dejanj, kot so umori, hude telesne poškodbe, ropi ipd., ter v manjšem številu mrtvih in hudo poškodovanih žrtev kaznivih dejanj. Policija je leta 2003 poslala državnemu tožilstvu kazenske ovadbe in poročila v dopolnitev kazenske ovadbe zaradi 76.643 kaznivih dejanj ali 0,7 % manj kot leto prej. V strukturi obravnavane kriminalitete se je nekoliko povečalo število kaznivih dejanj zoper premoženje, zlasti zaradi pogostejših vlomov, medtem ko je število kaznivih dejanj drugih oblik tako splošne kakor tudi gospodarske in organizirane kriminalitete statistično upadlo. Na takšno gibanje je najbolj vplivala spremenjena metodologija računalniškega evidentiranja kriminalnih pojavov, zaostritev zakonskih kriterijev za odrejanje preiskovalnih dejanj policije in zaostritev kriterijev za opredeljevanje organizirane kriminalitete« (Svetek, 2004: 105−118). 2004. »Analiza dolgoročnega gibanja evidentiranih kaznivih dejanj kaže, da se v Sloveniji struktura in obseg kriminalitete hitro spreminjata. Značilen je skokovit porast premoženjske kriminalitete, zlasti v večjih urbanih okoljih, na pojavne oblike kriminalitete pa poleg migracij najbolj vpliva čedalje večja povezanost, organiziranost in profesionalnost storilcev kaznivih dejanj ter povečevanje števila uživalcev prepovedanih drog. Slovenska kriminaliteta je čedalje bolj primerljiva s kriminaliteto v razvitih evropskih državah, stopnja uspešno preiskanih kaznivih dejanj pa se postopoma zmanjšuje na raven, kot jo poznajo v teh državah. Policija je v letu 2004 evidentirala največje število kaznivih dejanj doslej. Na porast v primerjavi s predhodnim letom je najbolj vplivalo pogostejše prijavljanje drobne premoženjske. kriminalitete,. ozaveščenosti. ljudi. oziroma. kar. je. najverjetneje. posledica. uveljavljanja odškodninskih. večje. zahtevkov,. nekoliko pa tudi poslabšanje varnostne situacije, kar kaže večjo število prijavljenih kaznivih dejanj z razmeroma majhnim temnim poljem. Na posameznih področjih kriminalitete se je najbolj povečalo število obravnavanih tatvin, vlomov, ropov in kaznivih dejanj zoper človekove pravice in temeljne svoboščine. Policija je obravnavala sicer manj, vendar 16.

hujše primere gospodarskih kaznivih dejanj, s katerimi je bila povzročena precej večja škoda kot leto pred tem. Povečalo se je tudi število obravnavnih. kaznivih. dejanj. računalniške. kriminalitete,. zloraba. prepovedanih drog in ponarejanja denarja« (Svetek, 2005: 121−133). 2005. »Policija je v letu 2005 poslala državnemu tožilstvu kazenske ovadbe in poročila v dopolnitev kazenske ovadbe zaradi 84.379 kaznivih dejanj, storjenih v tem in prejšnjih letih. Po nekajletnem naraščanju se je število obravnavanih kaznivih dejanj zmanjšalo za 2,5 %. Ob manjšem obsegu obravnavane. kriminalitete. se. je. nekoliko. zmanjšala. tudi. stopnja. preiskanosti kaznivih dejanj (z 39,5 % na 39,0 %). Med posameznimi vrstami kriminalitete je upadlo število obravnavnih kaznivih dejanj zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost in premoženje ter število kaznivih dejanj, za katera so bili ovadeni mladoletniki, število obravnavanih kaznivih dejanj organizirane in gospodarske kriminalitete pa se je povečalo« (Svetek, 2006: 95−109). 2006. »Policija je v letu 2006 poslala državnim tožilcem kazenske ovadbe in poročila v dopolnitev kazenskih ovadb zaradi 90.354 kaznivih dejanj ali 7,1 % več kot v prejšnjem letu. Statistični porast kriminalitete je bil posledica doslednega. vlaganja. kazenskih. ovadb. za. lažja. kazniva. dejanja,. pogostejšega prijavljanja teh kaznivih dejanj in povečanja t. i. sekundarne kriminalitete. V primerjavi z letom 2005 se je povečal predvsem obseg gospodarske. in. organizirane. kriminalitete,. zmanjšal. pa. obseg. mladoletniške kriminalitete« (Lukan, 2007: 115−132). 2007. »Policija je leta 2007 poslala državnim tožilcem kazenske ovadbe in poročila v dopolnitev kazenskih ovadb zaradi 88.197 k. d. ali 2,4 % manj kaznivih dejanj kot leta 2006. Leta 2007 se je zmanjšalo število kaznivih dejanj splošne, organizirane in gospodarske kriminalitete, nekoliko pa se je povečal obseg mladoletniške kriminalitete. Največji porast kaznivih dejanj je bil na področju računalniške kriminalitete. Čeprav je policija obravnavala nekoliko manj kaznivih dejanj, jih je preiskala več kot prejšnje leto. Povečal se je tudi delež kaznivih dejanj, ki jih je policija odkrila z lastno dejavnostjo. Izredni porast so doživela kazniva dejanja nedovoljenega prehoda čez državno mejo ali ozemlja države. Prišlo je tudi do velikega porasta t. i. sekundarne kriminalitete, zlasti premoženjskih kaznivih dejanj, s katerimi so si storilci pridobili sredstva za nabavo 17.

prepovedanih drog. Nadaljnji statistični porast kriminalitete je bil posledica še doslednejšega vlaganja kazenskih ovadb za lažja kazniva dejanja in nadaljnjega povečanja. števila. pogostejšega. deliktov. prijavljanja. odvisnikov. od. premoženjskih. prepovedanih kaznivih. drog. dejanj. ter. zaradi. uveljavljanja odškodninskih zahtevkov pri zavarovalnicah na podlagi policijskih zapisnikov. Zaradi navedenih razlogov se je v okviru celotne kriminalitete povečalo predvsem število lažjih kaznivih dejanj. Po oceni policije je bilo manjše število kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2006, povečanje deleža preiskanih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj, odkritih z lastno dejavnostjo, posledica dogovora z Vrhovnim državnim tožilstvom Republike Slovenije o zmanjšanju administrativnega dela pri obravnavi lažje kriminalitete (tatvine predmetov majhne vrednosti). Zaradi. zmanjšanja. administrativnega. dela ob. hkratni. nezmanjšani. kakovosti obravnavanja lažje kriminalitete so lahko policisti namenili več časa. odkrivanju. in. preiskovanju. kaznivih. dejanj. ter. njihovemu. preprečevanju s svojo navzočnostjo na terenu« (Lukan, 2008: 99−113). 2008. »Policija je leta 2008 poslala državnemu tožilcu kazenske ovadbe in poročila v dopolnitev kazenskih ovadb zaradi 81.917 kaznivih dejanj ali 7,1 % manj kot leta 2007. Upadlo je število kaznivih dejanj zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost in premoženje. Zmanjšal se je tudi obseg mladoletniške in gospodarske kriminalitete, nekoliko pa je porasla organizirana kriminaliteta. Leta 2008 je tako kot prejšnje leto znova izstopal porast kaznivih dejanj s področja računalniške kriminalitete« (Lukan, 2009: 77−90).. 2009. »Policija je leta 2009 poslala državnim tožilcem kazenske ovadbe in poročila v dopolnitev kazenskih ovadb zaradi 87.465 kaznivih dejanj ali 6,8 % več kot leta 2008. Na povečanje števila kaznivih dejanj in njihovo preiskanost je najbolj vplival porast kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Povečal se je obseg kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, gospodarske kriminalitete ter kaznivih dejanj s področja organizirane kriminalitete« (Lukan in Kolenc, 2010: 117−140).. 2010. »Slovenska policija je leta 2010 kljub 2,3−odstotnemu povečanju števila obravnavanih kaznivih dejanj povečala delež preiskanih kaznivih dejanj za 3,3 odstotne točke, delež kaznivih dejanj, odkritih z lastno dejavnostjo, pa 18.

se je povečal za 2,5 odstotne točke. Ena od prednostnih nalog policije je bil pregon gospodarskega in finančnega kriminala ter korupcije, tako da je za leto 2010 značilen predvsem porast gospodarske kriminalitete. V primerjavi z letom 2009 pa je policija obravnavala manj kaznivih dejanj zoper premoženje, ki predstavljajo pretežni del splošne kriminalitete. V 2010 se je zmanjšalo število kaznivih dejanj zoper premoženje. Zmanjšalo se je število tatvin motornih vozi. Zmanjšal se je tudi obseg mladoletniške kriminalitete. Povečalo se je število vlomov in ropov« (Kolenc, Kebe in Bukovnik, 2011: 103−124).. Dvajsetletna primerjava pokaže, da se je število prijavljenih kaznivih dejanj od leta 1991 do leta 2010 povečalo z 42.250 na 89.489 kaznivih dejanj. Število kaznivih dejanj se je leta 2010 povečalo za 111,8 % v primerjavi z letom 1991. Število tako imenovanih klasičnih kaznivih dejanj, kot so umori in uboji, hude in posebno hude telesne poškodbe, spolni delikti, ropi in roparske tatvine ter tatvine motornih vozil, se ni bistveno spremenilo ali pa je celo rahlo upadlo. Od leta 1991 do leta 2010 se je število kaznivih dejanj mladoletniške kriminalitete tako rekoč prepolovilo. Število kaznivih dejanj zoper premoženje v strukturi celotne kriminalitete se je zmanjšalo, medtem ko se je delež gospodarske kriminalitete v celotni kriminaliteti v analiziranih dveh desetletij (1991−2010) povečal. Da pa nasilje v družini postaja družbeno vse bolj nesprejemljivo ravnanje, so potrdili tudi podatki o številu kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in okolje (Kolenc, Kebe in Bukovnik, 2011). Na podlagi kronološkega pregleda dogajanja na področju kriminalitete v Sloveniji, ki je predstavljen v tabeli, ugotavljam, da število kriminalnih dejanj iz leta v leto narašča. V letu 1991 je število kaznivih dejanj zelo visoko, kar je posledica vojne kriminalitete, ki je pogojena z agresijo jugoslovanske armade na Slovenijo. Do leta 1995 je število kaznivih dejanj padalo, potem pa se je kmalu začelo povečevati. Najbolj izstopa dogajanje na področju organiziranega kriminala ter povezovanje storilcev kaznivih dejanj iz različnih držav, saj je tovrstnega kriminala vsako leto več. Narašča kriminaliteta z elementi psihičnega in fizičnega nasilja. Opazno pa je tudi naraščanje kriminalnih dejanj s področja komunikacijskih tehnologij. Opazen je 19.

upad kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Ugotavljam, da vsako leto po osamosvojitvi (od leta 1991 dalje) izstopa povečanje števila kaznivih dejanj s področja računalniške kriminalitete. Na področju organizirane kriminalitete je bilo delo policije usmerjeno predvsem na odkrivanje kriminalnih združb. Naraslo je število kaznivih dejanj s področja računalniške kriminalitete. Analiza kaže, da je vsako leto več uporabnikov elektronskega bančništva. Tudi na tem področju prihaja vsako leto do zlorab uporabniških računov. Zaradi premajhne pazljivosti prejemnikov denarja ter nepoznavanja osnovnih zaščitnih elementov za preverjanje oziroma kontrolo denarja prihaja do kaznivih dejanj ponarejanja denarja. Število kaznivih dejanj zoper človečnost je naraslo. Po številu kaznivih dejanj zoper človečnost izstopata leti 2002 in 2008. Število kaznivih dejanj zoper življenje in telo je od leta 1991 do leta 2002 naraščalo, po letu 2003 pa je število kaznivih dejanj zoper življenje in telo začelo upadati. Število kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine je do leta 2007 naraščalo, potem pa je število začelo upadati. Število kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime je od leta 1994 do leta 1998 upadalo, potem pa je do leta 2010 začelo naraščati. Število kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je od leta 1991 do 2010 naraščalo, prav tako je od leta 1991 do 2010 naraščalo število kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje. V analiziranem obdobju dvajsetih let se je izredno povečalo število kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Izredno se je povečalo tudi število kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost. Število kaznivih dejanj zoper premoženje od leta 1992 do leta 1997 upada, potem pa do leta 2010 narašča. Število kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, pravni promet ter javni red in mir narašča. Število kaznivih dejanj zoper vojaško službo, pravosodje, obrambno moč države, mednarodno pravo ter suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev stagnira. Število kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva se počasi povečuje. Število kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja upada. Število kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa od leta 20.

1991 do leta 2001 narašča, potem pa začne upadati. Število kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine se je od leta 1991 do leta 2010 povečevalo. V naslednjem poglavju je opisano dogajanje na področju kriminalitete in kazenske zakonodaje v Sloveniji od leta 1991 do danes.. 3.2 Trendi kriminalitete Rambaher (2011: 19) navaja, da raziskave o trendih kažejo, da se število kaznivih dejanj ponekod veča, drugje upada, poleg klasičnih pa nastajajo tudi nove oblike kriminalnih dejanj, ki so v določenih pogledih celo nevarnejše od tradicionalnih dejanj. O novejših oblikah kriminalitete, kot sta organiziran kriminal in terorizem, je bilo sicer že marsikaj napisanega, vendar te oblike še niso tako dobro raziskane. Vzrokov za naraščanje kaznivih dejanj je v sodobni družbi veliko: -. Mesta se širijo in ustvarjajo »boljše« pogoje in večji pritisk storilcem, saj je iz raziskav razvidno, da se v mestih zgodi mnogo več kaznivih dejanj kot v vaseh (večja populacija, več avtomobilov, sosed niti ne pozna soseda, več prostora za skrivanje ipd.).. -. Obstaja močna povezava med nasilnimi kaznivimi dejanji in številom ločitev.. -. Nezaposlenost, še posebej daljša, in nezaposlenost mladine sta dva od vzrokov za revščino, kar lahko potencialno vodi v kazniva dejanja.. -. Večje možnosti za selitve prebivalcev med državami prinašajo tudi več kaznivih dejanj tujcev (Rambaher, 2011).. Stopnjo kriminalitete ugotavljamo z javnomnenjskimi raziskavami, viktimološkimi študijami, ocenami temnega polja in t. i. kriminalitetnimi indeksi na podlagi policijske statistike. Kljub temnemu polju je policijska statistika zaradi najbolj popolnih in primerljivih podatkov o številu kaznivih dejanj v določenem času in na določenem območju najprimernejša metoda za dolgoročno analizo in prognozo kriminalitete. Vendar pri prognoziranju ni zajeta statistika vseh kaznivih dejanj, ki jih je obravnavala policija v določenem obdobju, pač pa le najbolj indikativne oblike kriminalitete z razmeroma majhnim temnim poljem, kot so umori, ropi ipd. (Svetek, 2005). 21.

Analiza dolgoročnega gibanja evidentiranih kaznivih dejanj kaže, da se v Sloveniji struktura in obseg kriminalitete hitro spreminjata. Značilen je skokovit porast premoženjske kriminalitete, zlasti v večjih urbanih okoljih. Na pojavne oblike kriminalitete poleg migracij najbolj vpliva čedalje večja povezanost, organiziranost in profesionalnost storilcev kaznivih dejanj ter povečanje števila uživalcev prepovedanih drog. Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo nadaljevalo naraščanje mednarodnih, organiziranih in s čedalje večjim koristoljubjem pogojenih oblik kriminalitete. Slovenska kriminaliteta je čedalje bolj primerljiva s kriminaliteto v razvitih evropskih državah, stopnja uspešno preiskanih kaznivih dejanj pa se postopoma zmanjšuje na raven, kot jo poznajo v teh državah (Svetek, 2005). Kot drugod po Evropi se tudi v Sloveniji spreminja struktura kriminalitete, ki postaja vse bolj organizirana. Takšne spremembe pa pomenijo veliko nevarnost za vsako državo, če se nanje ustrezno ne odzove. Zato bo potrebno kvalitativnim spremembam kriminalitete v bodoče posvetiti večjo pozornost. Uravnovešeno gibanje klasične kriminalitete in nizko število kriminalitete v primerjavi z drugimi državami nas ne smeta uspavati, temveč se moramo čim prej lotiti proučevanja sprememb v strukturi kriminalitete, s poudarkom na organizirani kriminaliteti. Prav ta vrsta kriminalitete pomeni veliko nevarnost za razvoj demokracije v svetu, še posebej pa so ranljivi družbeni sistemi v tranziciji (Dobovšek, 1996). Dobovšek (1996) na podlagi zbranih podatkov ugotavlja, da se je Slovenija uspela izogniti poplavi kriminalitete, ki je zajela druge države v tranziciji. Slovenija spada med varnejše države ne le v primerjavi s postsocialističnimi državami, temveč tudi v primerjavi z zahodnoevropskimi. Njen primer potrjuje trditev, da je podoba kriminalitete v državi odmev njenih splošnih političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih razmer. Volilno ravnotežje politične moči v nastalem pluralizmu je omogočilo, da sicer manj ugodne notranje ekonomske in politične razmere in zunanji vplivi vojne na Balkanu niso prehudo destabilizirali nove samostojne države. Zato je Slovenija obdržala razmeroma visoko raven varnosti ter s tem spoštovanja in varstva človekovih pravic. Razlike med Vzhodom in Zahodom so obstajale, še vedno obstajajo, se pa naglo zmanjšujejo. Vse, kar se sedaj dogaja v državah v tranziciji, se je v preteklosti 22.

dogajalo tudi v državah Zahodne Evrope, vendar v daljšem časovnem obdobju. Zato so napovedi glede nadaljnjega razvoja dogodkov v državah v tranziciji optimistične, kajti ravno tako je Zahod preživel razkroj tradicionalnih vrednot, razvoj tržnega potrošništva, zlome ekonomskih sistemov, rast brezposelnosti, migracijska gibanja, etnične napetosti ipd., vendar s to razliko, da je imel za te spremembe na voljo več časa (Dobovšek, 1996). V najbolj gospodarsko razvitih državah kriminaliteta narašča, postaja težja in bolj organizirana, kar povečuje strah med ljudmi, zato so vedno pogostejše zahteve po strožjem kaznovanju storilcev kaznivih dejanj. Večina držav se na porast kriminalitete odziva s strožjo kaznovalno politiko, posledica pa je prenaseljenost zaporov. Kljub strokovnim opozorilom, da je dejanska vloga kazni pri zatiranju kriminalitete dosti manjša, kot se pričakuje, politiki pogosto ustrežejo zahtevam javnosti po strožji kaznovalni politiki (Brinc, 2005). Naslednje poglavje obsega analizo in grafični prikaz statističnih podatkov o kriminaliteti v Sloveniji.. 4 Statistični podatki o kriminaliteti v Republiki Sloveniji Kriminologi (še) ne znajo pojasniti, zakaj človek stopi na kriminalitetno pot in zakaj vztraja na njej. dolga desetletja kljub. negativni izkušnji s. kaznovanjem.. Najpomembnejši usmerjevalec človekovega vedenja je osebnost. Bistvo človekovega odločanja je predvidenje posledic različnih ravnanj. Pri nastanku kaznivega dejanja delujejo predispozicijski, privlačevalni in pospeševalni dejavniki. Za kriminaliteto ni enega samega vzroka, temveč so vzroki med seboj tesno funkcionalno povezani tako, »da en vzrok vpliva na drugega« (Brinc, 2005). Po teoriji racionalnega izbora je kaznivo dejanje posledica prostovoljne odločitve storilca v določenem življenjskem položaju. Večina kaznivih dejanj ne zahteva posebnih sposobnosti ali priprav na dejanje in ne posebnih tehnik, zato jih lahko stori vsakdo. Po ekonomski teoriji je kriminaliteta posledica človekovega racionalnega izbora. Poleg tega je za nastanek kaznivega dejanja potrebna ustrezna nezavarovana žrtev (Brinc, 2005). 23.

V diplomski nalogi so zbrani statistični podatki od leta 1991 do leta 2010. Narejena je primerjava statističnih podatkov dvaindvajsetih skupin kaznivih dejanj, kot so razdeljena v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ1—UPB2) (2012), zaradi lažjega razumevanja skupin kriminalitete in lažje analize statističnih podatkov. To so: 1) kazniva dejanja zoper človečnost (genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva, agresija, odgovornost vojaških poveljnikov in drugih nadrejenih, združevanje in ščuvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper človečnost ali agresiji, novačenje vojaških najemnikov in oseb, mlajših od osemnajst let, neupravičena odložitev repatriacije vojnih ujetnikov ali civilnih oseb, terorizem, financiranje terorizma, ščuvanje in javno poveličanje terorističnih dejanj, novačenje in usposabljanje za terorizem, spravljanje v suženjsko razmerje, trgovina z ljudmi, prepovedana tvorba živih bitij); 2) kazniva dejanja zoper življenje in telo (umor, uboj na mah, povzročitev smrti iz malomarnosti, detomor, napeljevanje k samomoru in pomoč pri samomoru, nedovoljen poseg v nosečnost, lahka telesna poškodba, huda telesna poškodba, posebno huda telesna poškodba, izključitev kaznivega dejanja pri telesnem poškodovanju s privolitvijo poškodovanca, sodelovanje pri pretepu, ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru, povzročitev nevarnosti, zapustitev slabotne osebe, opustitev pomoči); 3) kazniva. dejanja. zoper. človekove. pravice. in. svoboščine. (kršitev. enakopravnosti, prisiljenje, protipraven odvzem prostosti, ugrabitev, grožnja, mučenje, neupravičena osebna preiskava, neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje, neupravičeno slikovno snemanje, kršitev tajnosti občil, nedovoljena objava zasebnih pisanj, kršitev nedotakljivosti stanovanja, neupravičena izdaja poklicne skrivnosti, zloraba osebnih podatkov, kršitve pravice do pravnega sredstva ali peticije, preprečitev ali oviranje javnega shoda, preprečitev tiskanja in oddajanja, kršitev moralnih avtorskih pravic, kršitev materialnih avtorskih pravic, kršitev avtorskih sorodnih pravic); 4) kazniva dejanja zoper volilno pravico in volitve (kršitev volilne pravice, kršitev proste odločitve volilcev, zloraba volilne pravice, kršitev sobotne operative, uničenje ali ponareditev volilnih listin, ponareditev volilnih izidov, kršitev tajnosti glasovanja, sprejemanje podkupnine pri volitvah);. 24.

5) kazniva dejanja zoper čast in dobro ime (razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, opravljanje, očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, sramotitev Republike Slovenije, sramotitev tuje države ali mednarodne organizacije, sramotitev slovenskega naroda ali narodnih skupnosti, javna objava kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, odpustitev kazni za kazniva dejanja iz 158. do 162. člena, posebne določbe o pregonu, objava sodbe); 6) kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost (posilstvo, spolno nasilje, spolna zloraba slabotne osebe, spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene,. kršitev spolne. nedotakljivosti z zlorabo položaja, zloraba prostitucije, prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva); 7) kazniva dejanja zoper človekovo zdravje (prenašanje nalezljivih bolezni, opustitev. zdravstvene. pomoči,. malomarno. zdravljenje. in. opravljanje. zdravilske dejavnosti, mazaštvo, nedovoljena presaditev delov človeškega telesa in sprememba človeškega genoma, malomarno opravljanje lekarniške dejavnosti, proizvodnja in promet škodljivih sredstev za zdravljenje, proizvodnja in promet zdravju škodljivih živil in drugih izdelkov, nevestno pregledovanje mesa za prehrano, neupravičena proizvodnja in promet s prepovedamimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami. za. izdelavo. prepovedanih. drog,. omogočanje. uživanja. prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu); 8) kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke (dvojna zakonska zveza, sprememba rodbinskega stanja, odvzem mladoletne osebe, nasilje v družini, zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje, kršitev družinskih obveznosti, neplačevanje preživnine, krvoskrunstvo); 9) kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost (kršitev temeljnih pravic delavcev, šikaniranje na delovnem mestu, kršitev pravic pri zaposlovanju ali brezposelnosti, zaposlovanje na črno, kršitev pravic do sodelovanja pri upravljanju in kršitev sindikalnih pravic, ogrožanje varnosti pri delu, kršitev pravic iz socialnega zavarovanja, zloraba pravic iz socialnega zavarovanja); 10) kazniva dejanja zoper premoženje (tatvina, velika tatvina, rop, roparska tatvina, zatajitev, poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja, odvzem. motornega vozila,. goljufija,. organiziranje. denarnih verig. in. nedovoljeno prirejanje iger na srečo, izsiljevanje, oderuštvo, izneverjenje, 25.

zloraba izvršbe, prikrivanje, nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote, poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote, poškodovanje tuje stvari, napad na informacijski sistem, požig, oškodovanje tujih pravic, pregon, kadar je storilec v bližnjem razmerju z oškodovancem); 11) kazniva dejanja zoper gospodarstvo (protipravno omejevanje konkurence, povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem, oškodovanje upnikov, poslovna goljufija, goljufija na škodo Evropske unije, preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti, preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji, preslepitev kupcev, neupravičena uporaba tuje oznake ali modela, neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije, ponareditev ali uničenje poslovnih listin, izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti, zloraba informacijskega sistema, zloraba notranje informacije, zloraba trga finančnih instrumentov, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, nedovoljeno sprejemanje daril, nedovoljeno dajanje daril, ponarejanje denarja, ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev, pranje denarja, zloraba negotovinskega plačilnega sredstva, uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva, izdelava, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje, davčna zatajitev, tihotapstvo); 12) kazniva dejanja zoper pravni promet (ponarejanje listin, posebni primeri ponarejanja listin, overitev lažne vsebine, nezakonito dajanje pravne pomoči, izdaja in uporaba lažnega zdravniškega ali veterinarskega spričevala, ponarejanje znamenj za zaznamovanje blaga, mer in uteži); 13) kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva (zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic, oškodovanje javnih sredstev, nevestno delo v službi, ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva, izdaja tajnih podatkov, jemanje podkupnine, dajanje podkupnine, sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje, dajanje daril za nezakonito posredovanje, mučenje, kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, izsiljevanje izjave, protipravna prilastitev stvari ob preiskavi ali izvršbi); 14) kazniva dejanja zoper vojaško službo (neizpolnitev ukaza in odrekanje poslušnosti, upiranje nadrejenemu, odklonitev sprejema ali uporabe orožja, lažna ustna poročanja in lažna poročila, samovoljna odstranitev in beg iz 26.

vojske, grdo ravnanje s podrejenim, kršitev predpisov o straženju, opustitev ukrepov za varnost ljudi in premoženja v vojaški enoti, opustitev zavarovanja pri vojaških vajah, odgovornost za kaznivo dejanje, storjeno na ukaz nadrejenega, milejše kaznovanje zaradi izzvanosti); 15) kazniva dejanja zoper pravosodje (opustitev ovadbe, da se pripravlja kaznivo dejanje, opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca, pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja, kriva ovadba, kriva izpovedba, preprečitev dokazovanja, oviranje pravosodnih in drugih državnih organov, kršitev tajnosti postopka, protizakonito, pristransko in krivično sojenje, preprečitev vrnitve na delo, kršitev prepovedi opravljanja poklica, beg osebe, ki ji je vzeta prostost, upor oseb, ki jim je vzeta prostost, omogočanje bega osebi, ki ji je vzeta prostost); 16) kazniva dejanja zoper javni red in mir (hudodelsko združevanje, dogovor za kaznivo dejanje, nasilništvo, javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, sodelovanje v skupini, ki stori kaznivo dejanje, preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi, napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti, sodelovanje v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje, hujskanje k upiranju, odstranitev ali poškodovanje uradnega pečata ali znamenja, odvzem ali uničenje uradnega pečata ali uradnih spisov, lažno izdajanje za uradno ali vojaško osebo, izdelovanje in pridobivanje orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje, nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva, prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države, zloraba znamenj za pomoč in za nevarnost, samovoljnost, oviranje verskih obredov, oviranje pogreba in skrunitev groba, skrunitev trupla); 17) kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja (povzročitev splošne. nevarnosti,. povzročitev. nevarnosti. pri. gradbeni. dejavnosti,. povzročitev nevarnosti z jedrskimi snovmi, ogrožanje okolja s hrupom ali svetlobo, poškodovanje ali uničenje javnih naprav, prevažanje ali prenašanje razstreliva. ali. nevarnih. snovi. v. nasprotju. s. predpisi,. zloraba. telekomunikacijskih znamenj, neodvrnitev nevarnosti, odklonitev sodelovanja pri odvračanju splošne nevarnosti); 18) kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa (povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, nevarna vožnja v cestnem prometu, ogrožanje posebnih vrst javnega prometa, ogrožanje javnega prometa z nevarnim 27.

dejanjem ali sredstvom, opustitev nadzorstva v javnem prometu, zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, ugrabitev zrakoplova ali plovila, napad na varnost zračnega prometa, uničenje in ostranitev znamenj, namenjenih za varnost zračnega prometa); 19) kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine (obremenjevanje in uničevanje okolja, onesnaževanje morja in voda s plovil, protipravno ravnanje z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi, onesnaževanje pitne vode, onesnaževanje živil ali krme, protipravno zavzetje nepremičnine, uničenje nasadov s škodljivo snovjo, uničevanje gozdov, mučenje živali, nezakonit lov, nezakonit ribolov, nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami, prenašanje kužnih boleznih pri živalih ali rastlinah, izdelovanje škodljivih zdravil za zdravljenje živali, nevestna veterinarska pomoč); 20) kazniva dejanja zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev (veleizdaja, napad na ozemeljsko celovitost, napad na neodvisnost države, kršitev ozemeljske nedotakljivosti, uboj predsednika republike,. nasilje. zoper. najvišje. predstavnike. države,. nasilje. zoper. predstavnike tujih držav ali mednarodnih organizacij, oborožen upor, diverzija, sabotaža, vohunstvo, ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve, kaznovanje za najhujše oblike kaznivih dejanj); 21) kazniva dejanja zoper obrambno. moč države. (izmikanje obrambnim. dolžnostim, izmikanje obrambnim dolžnostim s preslepitvijo, sila proti vojaški osebi pri opravljanju vojaške dolžnosti, napad na vojaško osebo, ki opravlja službo, nevestno ravnanje s sredstvi za obrambo, izpodkopavanje obrambnih ukrepov, preprečevanje boja proti sovražniku, služba v sovražnikovi vojski, novačenje za tujo vojsko, pomoč sovražniku); 22) kazniva dejanja zoper mednarodno pravo (ogrožanje oseb pod mednarodnim varstvom, kršitev parlamentarčeve pravice, jemanje talcev, piratstvo, kršitev omejevalnih ukrepov). Kazniva dejanja so v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (2012) razdeljena na dvaindvajset skupin. Vseh dvaindvajset skupin sem s pomočjo tabele tudi prikazala, analizirane statistične podatke pa grafično prikazala. S pomočjo grafov in tabel si lažje predstavljamo, ali se je npr. število kaznivih dejanj zmanjšalo ali povečalo ter v katerem letu je bilo največ kaznivih dejanj. Z analizo bom poskušala ugotoviti, ali število kaznivih dejanj narašča, upada ali pa stagnira. 28.

Tabela 2: Statistični prikaz kaznivih dejanj v obdobju 1991−2010, obravnavanih s strani slovenske policije. (vir: Generalna policijska uprava, 2013).. 1991 1 2. 3. 4 5 6 7. 8. 9 10 11. Kazniva dejanja zoper človečnost Kazniva dejanja zoper življenje in telo Kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine Kazniva dejanja zoper volilno pravico in volitve Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost Kazniva dejanja zoper človekovo zdravje Kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost Kazniva dejanja zoper premoženje Kazniva dejanja zoper gospodarstvo. *. 1992 *. 1993 *. 1994. 1995. 1996. 1997. 1998. 1999. 2000. 2001. 2002. 2003. 2004. 2005. 2006. 2007. 2008. 2009. 2010. 1. 1. 3. 3. 0. 4. 2. 3. 12. 6. 4. 5. 5. 8. 14. 4. 4. 1.726. 2.069. 2.132. 1.936. 2.056. 1.899. 1.882. 2.012. 2.095. 2.294. 2.621. 2.906. 2.844. 2.777. 2.604. 2.717. 2.776. 2.386. 2.402. 2.379. 615. 767. 993. 966. 1.062. 1.284. 1.620. 1.926. 2.181. 2.308. 2.875. 3.236. 3.489. 3.812. 3.910. 4.273. 4.662. 4.386. 3.963. 4.064. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 2. 1. 0. 2. 2. 5. 0. 11. 1. 8. 1. 0. *. *. *. 37. 31. 29. 23. 11. 30. 28. 29. 24. 35. 49. 43. 70. 47. 68. 50. 79. 232. 231. 235. 246. 274. 255. 277. 411. 376. 362. 437. 474. 420. 430. 401. 359. 439. 383. 456. 466. *. *. *. 410. 458. 681. 975. 1.000. 1.135. 1.371. 1.545. 1.539. 1.051. 1.241. 1.244. 1.800. 1.621. 1.686. 2.344. 1.980. *. *. *. *. 259. 254. 283. 251. 263. 248. 266. 384. 726. 459. 679. 695. 1.601. 2.379. 6.509. 6.081. *. *. *. 38. 21. 21. 28. 21. 38. 84. 166. 157. 202. 144. 124. 155. 528. 226. 486. 586. 34.103. 43.838. 33.693. 31.733. 27.264. 26.419. 25.200. 39.787. 46.090. 51.061. 55.317. 56.388. 56.484. 67.115. 65.205. 67.941. 64.914. 58.182. 59.344. 57.495. *. *. *. 2.284. 1.959. 2.361. 3.156. 4.937. 4.639. 4.936. 6.421. 7.193. 6.261. 5.279. 5.473. 7.006. 6.748. 6.701. 6.787. 9.448. 29.

12. 13. 14 15 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. Kazniva dejanja zoper pravni promet Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva Kazniva dejanja zoper vojaško službo Kazniva dejanja zoper pravosodje Kazniva dejanja zoper javni red in mir Kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine Kazniva dejanja zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev Kazniva dejanja zoper obrambno moč države Kazniva dejanja zoper mednarodno pravo. 1.009. 764. 1.152. 1.230. 1.720. 1.715. 2.082. 2.575. 2.266. 2.169. 2.470. 2.209. 2.349. 2.695. 2.190. 2.654. 2.111. 2.503. 2.257. 4.021. *. *. *. *. 119. 84. 112. 89. 141. 174. 152. 144. 159. 228. 111. 204. 141. 152. 379. 216. *. *. *. *. 1. 1. 0. 1. 1. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. *. *. *. 293. 238. 228. 249. 272. 244. 291. 314. 317. 285. 260. 224. 237. 283. 279. 315. 481. 797. 1.549. 993. 966. 1.007. 777. 755. 1.118. 1.401. 1.765. 1.644. 1.614. 1.740. 1.567. 1.650. 1.683. 1.790. 2.058. 1.640. 1.686. 351. 542. 508. 352. 303. 292. 292. 377. 283. 309. 295. 379. 351. 288. 299. 336. 342. 297. 283. 291. *. *. *. *. 35. 46. 38. 38. 49. 56. 77. 60. 47. 44. 42. 38. 31. 25. 44. 40. *. *. *. *. 77. 97. 94. 92. 107. 125. 131. 153. 150. 134. 130. 130. 112. 142. 201. 169. *. *. *. *. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 1. 0. 0. 0. 0. 0. 0. *. *. *. *. 0. 1. 0. 1. 2. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 0. *. *. *. *. 0. 1. 0. 0. 0. 0. 2. 0. 0. 0. 0. 0. 0. 5. 0. 2. *Ni podatka.. 30.

Graf 1 spodaj prikazuje primerjavo trendov dvaindvajsetih različnih kaznivih dejanj v obdobju 1991−2010. Prikazana je primerjava kaznivih dejanj zoper človečnost, kaznivih dejanj zoper življenje in telo, kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine, kaznivih dejanj zoper volilno pravico in volitve, kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje, kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost, kaznivih dejanj zoper premoženje, kaznivih dejanj zoper socialno varnost, kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, kaznivih dejanj zoper pravni promet, kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva, kaznivih dejanj zoper vojaško službo, kaznivih dejanj zoper pravosodje, kaznivih dejanj zoper javni red in mir, kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja, kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa, kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine, kaznivih dejanj zoper suverenost RS in njeno demokratično ustavno ureditev, kaznivih dejanj zoper obrambno moč države, kaznivih dejanj zoper mednarodno pravo od leta 1991 do leta 2010.. 31.

80000. 70000. 60000. 1991 1992. 50000. 1993 1994 1995 1996 1997 1998. 40000. 1999 2000 2001 2002 2003. 30000. 2004 2005 2006 2007 2008 2009. 20000. 2010. 10000. 0 KD zoper človečnost. KD zoper življenje in telo. KD zoper človekove pravice in svoboščine. KD zoper volilno pravico in volitve. KD zoper čast in dobro ime. KD zoper spolno nedotakljivost. KD zoper človekovo zdravje. KD zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. KD zoper delovno razmerje in socialno varnost. KD zoper premoženje. KD zoper gospodarstvo. KD zoper pravni promet. KD zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva. KD zoper vojaško službo. KD zoper pravosodje. KD zoper javni red in mir. KD zoper splošno varnost ljudi in premoženja. KD zoper varnost javnega prometa. KD zoper okolje, prostor in naravne dobrine. KD zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev. Graf 1: Grafični prikaz statističnih podatkov kaznivih dejanj v obdobju 1991−2010, obravnavanih s strani slovenske policije 32. (vir: Generalna policijska uprava, 2013).. KD zoper obrambno moč države. KD zoper mednarodno pravo.

Največ kaznivih dejanj zoper človečnost je bilo leta 2008 (14 kaznivih dejanj), najmanj pa leta 1998, ko kaznivih dejanj ni bilo. Podatkov o kaznivih dejanjih zoper človečnost za leta 1991, 1992 in 1993 ni navedenih. Možnih je več vzrokov ― kazniva dejanja se niso zgodila, policija podatkov ni beležila, podatkov ni bilo mogoče pridobiti itd. Največ kaznivih dejanj zoper življenje in telo je bilo leta 2001 (2.906 kaznivih dejanj), najmanj pa leta 1991 (1.726 kaznivih dejanj). Največ kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine je bilo leta 2007 (4.662 kaznivih dejanj), najmanj pa leta 1991 (615 kaznivih dejanj). Največ kaznivih dejanj zoper volilno pravico in volitve je bilo leta 2006 (11 kaznivih dejanj), najmanj pa leta 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 2001, 2005 in 2010, ko kaznivih dejanj ni bilo. Možnih je več vzrokov ― kazniva dejanja se niso zgodila, policija podatkov ni beležila, podatkov ni bilo mogoče pridobiti itd. Največ kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime je bilo v letu 2010 (79 kaznivih dejanj), najmanj pa leta 1998 (11 kaznivih dejanj). Podatkov o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime za leta 1991, 1992 in 1993 ni navedenih. Možnih je več vzrokov — kazniva dejanja se niso zgodila, policija podatkov ni beležila, podatkov ni bilo mogoče pridobiti itd. Največ kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je bilo v letu 2002 (474 kaznivih dejanj), najmanj pa leta 1992 (231 kaznivih dejanj). Največ kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje je bilo leta 2009 (2.344 kaznivih dejanj), najmanj pa leta 1994 (410 kaznivih dejanj). Podatkov o kaznivih dejanjih zoper človekovo zdravje za leta 1991, 1992 in 1993 ni navedenih. Možnih je več vzrokov — kazniva dejanja se niso zgodila, policija podatkov ni beležila, podatkov ni bilo mogoče pridobiti itd.. 33.

Največ kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke je bilo leta 2009 (6.509 kaznivih dejanj), najmanj pa leta 2000 (248 kaznivih dejanj). Podatkov o kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in otroke za leta 1991, 1992, 1993 in 1994 ni navedenih. Možnih je več vzrokov ― kazniva dejanja se niso zgodila, policija podatkov ni beležila, podatkov ni bilo mogoče pridobiti itd. Največ kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost je bilo leta 2010 (586 kaznivih dejanj), najmanj pa v letih 1995, 1996 in 1998, ko je bilo število kaznivih dejanj 21. Podatkov o kaznivih dejanjih zoper delovno razmerje in socialno varnost za leta 1991, 1992 in 1993 ni navedenih. Možnih je več vzrokov ― kazniva dejanja se niso zgodila, policija podatkov ni beležila, podatkov ni bilo mogoče pridobiti itd. Največ kaznivih dejanj zoper premoženje je bilo leta 2006 (67.941 kaznivih dejanj), najmanj pa v letu 1997 (25.200 kaznivih dejanj). Največ kaznivih dejanj zoper gospodarstvo je bilo leta 2010 (9.448 kaznivih dejanj), najmanj pa leta 1995 (1.959 kaznivih dejanj). Podatkov o kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo za leta 1991, 1992 in 1993 ni navedenih. Možnih je več vzrokov ― kazniva dejanja se niso zgodila, policija podatkov ni beležila, podatkov ni bilo mogoče pridobiti itd. Največ kaznivih dejanj zoper pravni promet je bilo leta 2010 (4.021 kaznivih dejanj), najmanj pa leta 1992 (764 kaznivih dejanj). Največ kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva je bilo leta 2009 (379 kaznivih dejanj), najmanj pa leta 1996 (84 kaznivih dejanj). Podatkov o kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva za leta 1991, 1992, 1993 in 1994 ni navedenih. Možnih je več vzrokov — kazniva dejanja se niso zgodila, policija podatkov ni beležila, podatkov ni bilo mogoče pridobiti itd.. 34.

Zoper vojaško službo je bilo v letih 1995, 1996, 1998, 1999, storjeno eno kaznivo dejanje. Najmanj kaznivih dejanj zoper vojaško službo je bilo v letih 1997, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 in 2010, ko kaznivih dejanj zoper vojaško službo ni bilo. Podatkov o kaznivih dejanjih zoper vojaško službo za leta 1991, 1992, 1993 in 1994 ni navedenih. Možnih je več vzrokov ― kazniva dejanja se niso zgodila, policija podatkov ni beležila, podatkov ni bilo mogoče pridobiti itd. Največ kaznivih dejanj zoper pravosodje je bilo leta 2010 (481 kaznivih dejanj), najmanj pa leta 2005 (224 kaznivih dejanj). Podatkov o kaznivih dejanjih zoper pravosodje za leta 1991, 1992 in 1993 ni navedenih. Možnih je več vzrokov ― kazniva dejanja se niso zgodila, policija podatkov ni beležila, podatkov ni bilo mogoče pridobiti itd. Največ kaznivih dejanj zoper javni red in mir je bilo leta 2008 (2.058 kaznivih dejanj), najmanj pa leta 1997 (755 kaznivih dejanj). Največ kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja je bilo leta 1992 (542 kaznivih dejanj), najmanj pa leta 1999 ter leta 2009 (283 kaznivih dejanj). Največ kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa je bilo leta 2001 (77 kaznivih dejanj), najmanj pa leta 2008 (25 kaznivih dejanj). Podatkov o kaznivih dejanjih zoper varnost javnega prometa za leta 1991, 1992, 1993 in 1994 ni navedenih. Največ kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine je bilo leta 2009 (201 kaznivih dejanj), najmanj pa leta 1995 (77 kaznivih dejanj). Podatkov o kaznivih dejanjih zoper okolje, prostor in naravne dobrine za leta 1991, 1992, 1993 in 1994 ni navedenih. Možnih je več vzrokov — kazniva dejanja se niso zgodila, policija podatkov ni beležila, podatkov ni bilo mogoče pridobiti itd. Kaznivih dejanj zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev je bilo leta 2004, ko je bilo storjeno eno kaznivo dejanje. Kaznivih dejanj zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev v letih 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2002, 2003, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 in 2010 ni bilo.. 35.

Podatkov o kaznivih dejanjih zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev za leta 1991, 1992, 1993 in 1994 ni navedenih. Možnih je več vzrokov ― kazniva dejanja se niso zgodila, policija podatkov ni beležila, podatkov ni bilo mogoče pridobiti itd. Največ kaznivih dejanj zoper obrambno moč države je bilo leta 1999 (2 kaznivi dejanji). V letih 1995, 1997, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010 kaznivih dejanj zoper obrambno moč države ni bilo. Podatkov o kaznivih dejanjih zoper obrambno moč države za leta 1991, 1992, 1993 in 1994 ni navedenih. Možnih je več vzrokov ― kazniva dejanja se niso zgodila, policija podatkov ni beležila, podatkov ni bilo mogoče pridobiti itd. Največ kaznivih dejanj zoper mednarodno pravo je bilo leta 2008 (5 kaznivih dejanj). Kaznivih dejanj zoper mednarodno pravo v letih 1995, 1997, 1998, 1999, 2000, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2009 ni bilo. Podatkov o kaznivih dejanjih zoper mednarodno pravo za leta 1991, 1992, 1993 in 1994 ni navedenih. Možnih je več vzrokov ― kazniva dejanja se niso zgodila, policija podatkov ni beležila, podatkov ni bilo mogoče pridobiti itd. Moje mnenje je, da se število kaznivih dejanj povečuje. Mislim, da je razlog za povečevanje kaznivih dejanj vse večje število prebivalcev, večje število priseljenih ljudi iz tujih držav ter odprte meje, ki smo jih dobili z vstopom v Evropsko unijo. Viden je porast kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine, človekovo zdravje ter premoženje. Opazno je rahlo upadanje kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja, kot je razvidno na Grafu 1. Kazniva dejanja zoper življenje in telo so v dvajsetletju rahlo nihala. Kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine so od leta 1991 do leta 2010 narasle. Kazniva dejanja zoper človekovo zdravje so vsa leta naraščala, zadnje leto pa je opazen rahel upad. Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so vsa ta leta nihala ― v teh letih je viden porast kaznivih dejanj. Število kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke je v analiziranem obdobju naraslo. Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost so v letih od 1991 do leta 2010 porasla. Kazniva dejanja zoper premoženje so do leta 1998 upadala, potem pa do leta 2010 naraščala.. 36.