Kontroling in mednarodna logistika podjetja Prevent : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR. DIPLOMSKO DELO. KONTROLING IN MEDNARODNA LOGISTIKA PODJETJA PREVENT. Študentka: Sanela Albreht Naslov: Jenkova 9, Velenje Številka indeksa: 81599840 Študij: redni Program: visokošolski strokovni Študijska smer: marketing Mentor: dr. Klavdij Logožar, docent. Maribor, marec 2008.

PREDGOVOR Za diplomsko nalogo na temo kontroling in mednarodna logistika podjetja prevent smo se odločili, ker je logistika pomemben dejavnik vseh podjetij, ki delujejo v Sloveniji in tudi izven nje, prav tako pa ga ni človeka, ki se v življenju ne bi srečal z logistiko, tako ali drugače. prav za podjetje Prevent pa smo se odločili zato, ker je na domačem ter tudi tujem tržišču poznano mnogim ljudem, še posebej tistim, ki so svojim jeklenim konjičkom privoščili kakovostne sedežne prevleke iz omenjenega podjetja. Vedo o logistiki v proizvodnem podjetju bi lahko definirali kot vedo, katere namen je nabava, distribucija in ravnanje z logističnimi objekti. Poleg tega logistika zajema tudi nadzor nad materialnimi in informacijskimi tokovi od dobavitelja, preko proizvodnje do končnega porabnika. ker pa se na trgu pojavlja vedno več podjetij, ki zaostrujejo konkurenco, morajo posamezna podjetja dobro znati izkoristiti oziroma uporabiti poslovno funkcijo kontrolinga, saj jim le ta lahko omogoči racionalno poslovanje in obvladovanje stroškov. Poleg tega pa je namen kontrolinga tudi, da podjetje spodbudi k izrabi skritih potencialov v podjetju, ki lahko pripomorejo k boljši učinkovitosti in nenazadnje tudi k boljšemu poslovnemu rezultatu. Tudi v podjetju Prevent se zavedajo, da so vsa znanja in tehnologije zaman, če se ne znajo dobro izkoristiti na ključnih področjih podjetja. Poslovni sistem je dinamičen, dobro razvit in dobro stoječ, pa vendar, nahajamo se v konkurenčnem in nezanesljivem okolju, kjer je konkurenca zelo močna, kar podjetja dobesedno prisili v iskanje novosti in hitrih rešitev na vseh področjih. Glavni cilj diplomske naloge je podrobneje predstaviti elemente, ki so potrebni za premagovanje časa in prostora, ter njihovo usklajevanje s poslovno funkcijo kontrolinga.. Glede na to, da je. Slovenija od leta 2004 pravnomočna članica Evropske unije, pa je tudi mednarodna logistika dobila. večje. 2. razsežnosti..

KAZALO 1 UVOD .....................................................................................................................................5 1.1 Opredelitev področja in opis problema. 6. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve. 8. 1.3 Predvidene metode raziskovanja. 9. 2 NASTANEK IN RAZVOJ LOGISTIČNE VEDE............................................................10 2.1 Mikrologistični podsistemi 13 2.2.1 Nabavna logistika ......................................................................................................13 2.2.2 Proizvodna logistika ..................................................................................................14 2.2.3 Poprodajna logistika .................................................................................................15 2.2.4 Notranja logistika ......................................................................................................17 3 POMEN KONTROLINGA ZA POSLOVNO ODLOČANJE ........................................18 3.1 Opredelitev kontrolinga. 18. 3.2 Notranje in zunanje naloge kontrolinga. 19. 3.3 Planiranje kot naloga kontrolinga. 22. 4 MEDNARODNA POSLOVNA LOGISTIKA PODJETIJ ..............................................22 4.1 Načrtovanje mednarodnega poslovanja. 23. 4.2 Mednarodna delitev dela v poslovni logistiki. 24. 4.3 Oblike mednarodne menjave. 26. 5 VPLIV VSTOPA SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO NA POSLOVANJE ..............28 5.1 Spremembe zaradi pridružitve Slovenije. 29. 5.2 Prednosti ob pridružitvi Slovenije. 33. 5.3 Značilnosti logističnega trga v EU. 33. 6 MEDNARODNA LOGISTIKA PODJETJA PREVENT................................................34 6.1 Prevent v Sloveniji. 36. 6.2 Dejavnosti podjetja Prevent d.d. 37 6.2.1 Avtomobilska industrija ...........................................................................................41 6.3 Organizacijska struktura podjetja Prevent d.d.. 43. 6.4 Prevent v svetu. 45 3.

6.4.1 Prevent DEV GmbH Nemčija ..................................................................................46 6.4.2 Prevent Sarajevo........................................................................................................47 6.4.3 Prevent Zlatar d.o.o...................................................................................................48 6.4.4 Prevent Moldova, d.o.o. 49 6.4.5 Prevent vigo s.a., Španija ..........................................................................................50 6.4.6 Prevent Thierry Brasil ltda, Brazilija......................................................................50 6.4.7 Prevent Maroko .........................................................................................................51 6.4.8 Prevent Francija ........................................................................................................52 7 SKLEP ..................................................................................................................................53 8 POVZETEK .........................................................................................................................55 9 SEZNAM LITERATURE...................................................................................................56 SEZNAM SLIK ......................................................................................................................57. 4.

1 UVOD. Logistika je dejavnost, ki se ukvarja z upravljanjem toka materialov od virov do porabnikov tako znotraj kot med podjetji. Logistika zajema fizični tok materiala in tok informacij od dobavitelja, preko proizvajalca in trgovca do končnega potrošnika in pomeni prostorske spremembe, poleg tega pa tudi skladiščenje (premagovanje časa). Cilj logistike je zagotoviti prave dobrine in storitve, na pravem mestu ob pravem času, količini in kakovosti, z najnižjimi stroški in vplivi na okolje, skladno s sklenjeno pogodbo. Logistika lahko zajema vse procese v podjetju: napovedovanje, povpraševanja, nabava, načrtovanje. potreb,. načrtovanje. proizvodnje,. materialno. poslovanje,. skladiščenje,. manipuliranje z materiali, embaliranje, komisioniranje, zaloge končnih izdelkov, fizična distribucija, načrtovanje distribucije, naročila, transport, prodajne storitve, poprodaje storitve ipd.. Logistika se je morda nekoč zdela precej preprosta. Najprej je skrbela za prevoz blaga iz enega kraja v drugega, nato pa tudi za optimizacijo proizvodnih in skladiščnih postopkov. Bila je bolj tehnološko in manj ekonomsko usmerjena. Zdaj ni več tako, ker so se zahteve trga popolnoma spremenile. Pritisk na zniževanje stroškov je logistiki dal nove priložnosti. Njene storitve postajajo bolj zapletene, saj naročniki potrebujejo svojim delovnim procesom prilagojene logistične storitve. Proizvodna podjetja so ugotovila, da lahko z dobro organizacijsko dobavo (just in time) sestavnih delov in odvozom končnih izdelkov pri stroških privarčujejo deset odstotkov ali več. Če želijo podjetja ostati konkurenčna, morajo nenehno slediti toku sprememb ter izboljševanju kakovosti svojih izdelkov in storitev. Za dosego tega cilja pa morajo predvsem proizvodna podjetja uskladiti vse sektorje v podjetju, od nabave, proizvodnje, logistike, do prodaje, ko pa izdelajo kakovosten izdelek, ga morajo znati tudi iztržiti. Povečanje kakovosti logistike je sorazmerno z rastjo konkurenčnosti, zato lahko logistiko opredelimo kot načrtno formiranje, krmiljenje in kontrolo blagovnih tokov, ki so potrebni za uresničevanje določenih ciljev. Glavna naloga logistike je preučevanje blagovnega toka, ki poteka od izvora do ponora, ki ga je potrebno v celoti obvladovati.. 5.

V zadnjem desetletju je prišlo v gospodarstvu do preobrata, ki ga v teoriji in praksi imenujejo globalizacija. Ta preobrat ima svojo količinsko in prostorsko dimenzijo. Količinsko s tem, da so se izredno povečali blagovni tokovi. Prostorska dimenzija pa se kaže v širitvi blagovnih tokov ne le prek meja držav, temveč tudi prek kontinentov v svetovno gospodarstvo. Pospeševalci globalizacije so bili čedalje večja liberalizacija gospodarstva in mobilnost kapitala, vse ostrejša konkurenca, razvoj komunikacij (zlasti prek elektronskih medijev) in razvoj transportne infrastrukture (luke, letališča, logistični centri itd.). Globalizacija oziroma širitev trga vpliva z vidika stroškov in servisa na razne elemente oziroma podsisteme logistike. Nekateri slovenski logisti in še nekatera manjša logistična podjetja intenzivno razvijajo logistična omrežja, ki so jih razpredli že v jugovzhodni Evropi, delno pa tudi v državah EU. Prevent Slovenj Gradec je vodilni evropski proizvajalec avtomobilskih sedežnih prevlek, ki predstavlja 92 odstotkov skupne proizvodnje celega koncerna. Na Slovenskem ni veliko podjetij, ki bi jih lahko primerjali s Preventom. Njegov 52-letni razvoj je izredno zapleten in samorastniški. Zgodba o uspešnosti Preventa se je začela leta 1952 in je iz podjetja z eno samo dejavnostjo postal koncern ter eno izmed vodilnih slovenskih izvoznih podjetij. 1.1 Opredelitev področja in opis problema Osnovni namen diplomske naloge je predstavitev mednarodne poslovne logistike v Preventu. Opisani so sami začetki Preventa in širitev oziroma njegova rast iz proizvajalca zaščitnih oblačil in rokavic v pomembnega partnerja v avtomobilski industriji, proizvajalca preciznega rezalnega orodja, graditelja slovenske infrastrukture, oživljevalca mariborskega letališča itd.. Na evropskem trgu podjetje Prevent že zelo dolgo ustvarja prek 90 odstotkov svojih prihodkov. Kljub vsemu pa se bo razmeroma hitro razvijala proizvodnja delov za avtomobilsko industrijo, vendar ne na podlagi evropskega ali ameriškega trga, temveč na podlagi novih trgov v Aziji in severni Afriki. Zanesljivo se bo hitro razvijala logistična dejavnost, ko pri drugih dejavnostih skupine Prevent prevladuje bolj umirjen razvoj. V letu 2002 so Preventu del posla na področju avtomobilske industrije speljali cenejši proizvajalci iz vzhodnoevropskih držav. V slovenjgraški družbi so se takoj odzvali izzivu in ustanovili podjetje v Maroku. V Preventu se zavedajo, da enega od problemov predstavljajo 6.

države s cenejšo delovno silo in da morajo dandanes dobavitelji slediti avtomobilskim tovarnam tam, kjer se te širijo. Sistemski dobavitelji se selijo v bližino tovarn, saj drugače ne bi mogli izvajati dobave po sistemu v pravem času. Prevent ima svoje tovarne na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Braziliji, Moldaviji, Španiji in Maroku. Trenutno se pripravljajo na vzpostavitev proizvodnje na Kitajskem. Konkurenca je močna in nekatere tovarne prevlek z nižjimi stroški dela so bliže avtomobilskim tovarnam kot Prevent. Za zdaj imajo v Preventu dve možnosti, katerih kombinacija še lahko podaljšuje čas do popolne selitve proizvodnje na območje s cenejšo delovno silo, ki je neizogibna. Prva rešitev predstavlja selitev dela proizvodnje predvsem preprostejših izdelkov, ki cene dela v Sloveniji ne prenese, v države nekdanje Jugoslavije. Druga rešitev je vlaganje v znanje za pridobivanje najzahtevnejših naročil. V Preventu se zato odločajo za razvoj novih, tehnološko zahtevnih proizvodov, ki bi lahko znižali stroške izdelave prevlek v Sloveniji, zato namerava Prevent odpreti tovarno laserskih kartic v Sloveniji.. 7.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Glavni cilj diplomske naloge je posnemati obstoječe stanje na področju mednarodne logistike ter ugotoviti kako zmanjšati logistične stroške. V Preventu se zavedajo, da oskrbovanje oddaljenih podružnic zahteva visoke logistične stroške, zato se le-te zaradi velikih transportnih razdalj, same oskrbujejo z repromaterialom in proizvedene izdelke prodajajo na tamkajšnjem trgu. Ker se bodo pritiski na zniževanje stroškov še okrepili, jih čaka hud konkurenčen boj. Prav tako bosta v prihodnosti transport in logistika z nadaljnjo globalizacijo imela še veliko večji pomen. To je dejavnost, ki se bo še hitro širila. Preučiti je treba, kje so tiste pomanjkljivosti, tako v procesu proizvodnje kot v procesu logistike, ki jih je še mogoče dvigniti na najvišjo možno raven. Cilji diplomske naloge so: ƒ. opis mednarodne logistike – prevoz in skladiščenje v mednarodnem poslovanju,. ƒ. Evropska unija – prednosti in slabosti ukrepov Evropske unije na delovanje slovenskih logističnih ponudnikov,. ƒ. predstavitev podjetja Prevent d.d.,. ƒ. predstavitev poslovnih partnerjev in podružnic,. ƒ. strategija podjetja.. 8.

1.3 Predvidene metode raziskovanja V osnovi so bile uporabljene naslednje metode znanstvenega raziskovanja: ♦ metoda deskripcije (opisovanje procesov), ♦ metoda kompilacije (opisovanje tujih mnenj), ♦ metoda analize (razčlenjevanje sestavljenih miselnih tvorb na njihove sestavne dele) in metoda sinteze (povezovanje izločenih elementov v neko celoto), ♦ induktivno – deduktivna metoda, ♦ metoda komparacije (primerjanje) in ♦ metoda slikovnega in grafičnega prikazovanja.. 9.

2 NASTANEK IN RAZVOJ LOGISTIČNE VEDE Pojem logistike se v teoriji in praksi začne pogosteje uporabljati v začetku sedemdesetih let, ko se z različnih vidikov obravnavajo kompleksni nakupi, fizično blagovni tokovi, razvoj transporta, skladiščenja in pretovornih manipulacij ter fizična blagovna distribucija. Pojem logistike se v teoriji in praksi ne uporablja vedno enotno in v glavnem zasledimo tele pristope (Oblak 1997, 21): •. Glede na dejavnost: transportna, skladiščna, špedicijska logistika, distribucijska logistika, nabavna logistika, intralogistika, trgovinska logistika ipd.. •. Glede na področje uporabe: npr. industrijska logistika, vojaška logistika, poslovna logistika, marketinška logistika, tehniška logistika, bolnišniška logistika, gospodinjska logistika itd.. •. Glede na področje opazovanja: npr. mikrologistika, makrologistika, metalogistika, interorganizacijska logistika, podjetniška logistika, medorganizacijska logistika, mednarodna logistika, evrologistika itd.. Logistika ima nalogo zagotoviti optimalen pretok blaga v celotni logistični oziroma oskrbovalni verigi (Supply Chain). Logistična veriga zajema vse logistične procese v podjetju ter pri dobaviteljih in kupcih. V osnovi se ti procesi nanašajo na oskrbo, proizvodnjo, distribucijo in vračanje ostankov in odpadkov. Logistika je veda in praktična dejavnost, ki se ukvarja s preučevanjem in reševanjem problemov časovne in prostorske neenakomernosti pretoka stvari, od pridobivanja surovin do končnega uporabnika gotovih proizvodov. V to je vključeno tudi vračanje embalaže, pomožnih transportnih sredstev, odpadkov in izmečkov v ponovno uporabo, predelavo, trajno deponiranje ali pa v uničenje. Dejavnost logistike je celostno in vzajemno upravljanje, vodenje, ter izvajanje storitev notranjega in zunanjega transporta, skladiščenja in pretovornih manipulacij stvari s procesnega in ne le funkcionalnega vidika obravnave. Da bi lahko opredelili to področje, moramo izhajati iz nalog, ki jih tako oblikovana logistična služba opravlja.. 10.

Osnovna naloga te službe, iz katere izhajajo vse druge naloge, je pravočasno dostaviti potrebno količino materiala na vsako delovno mesto. Da bi to dosegli, je potrebno opraviti številne druge naloge. Naloge logistične službe so: •. ugotoviti potrebe po materialu količinsko, kakovostno in po času;. •. planirati potrebe nabavne akcije;. •. material nabaviti pri dobaviteljih;. •. organizirati prevoz materiala do delovne organizacije;. •. material prevzeti ter ga količinsko in kakovostno kontrolirati;. •. material skladiščiti;. •. material transportirati do zahtevanih delovnih mest;. •. evidentirati stanje in gibanje materialnih zalog.. Vse te glavne funkcije so opravljene v procesu planiranja, izvajanja in kontroliranja.. 11.

Smoter logistike je v tem, da omogoča po vrsti, količini, kakovosti, prostoru in času prilagojen dovoz stvari (oz.logističnih objektov), tako kot so potrebne za vhod in izvedbo proizvodnih, storitvenih in potrošnih procesov. Pri tem učinkujejo okoliščine, zvezane z logističnimi storitvami, povratno na organiziranost gospodarstva in na njegove prostorske in časovne premostitvene zahteve. Učinkovanje številnih dejavnikov na poslovno logistiko lahko grafično prikažemo takole (Oblak 1997, 32): SLIKA. 1:. UČINKOVANJE. ŠTEVILNIH. DEJAVNIKOV. NA. POSLOVNO. LOGISTIKO TEHNOLOŠKI RAZVOJ INFORMACIJSKI TOK. MATERIALNI TOK. - EDI K DOBAVITELJEM/ODJEMALCEM - STRATEGIJE AOP - CIM PROIZVODNJA. - ZUNANJI TRANSPORT - NOTRANJI TRANSPORT - SKLADIŠČENJE IN KOMISIONIRANJE. Surovine Pomožni material Vmesni proizvodi Vračanje stvari. POSLOVNA (podjetniška) LOGISTIKA. Gotovi izdelki Pakiranje Tovorki. - DOBAVNA KAKOVOST - DOBAVNI ROK - DOBAVNA TOČNOST KRATKIH DOBAVNIH RITMOV - FLEKSIBILNOST. - GOSPODARNOST - GLOBINA PROIZVODNE IZDELAVE - PREŽETE PROIZVODNE STRUKTURE - ERGONOMIJA DELA - USMERJENOST NA OSNOVNO DEJAVNOST. ZAHTEVE TRŽIŠČA. ZAHTEVE PODJETJA Vir: Oblak 1997, 32. Logistika kot veda ima vpliv na celotno gospodarstvo, kar je tudi razvidno iz same opredelitve. Učinkuje na njegove stroške in vsebuje tudi rešitve, ki ne zadevajo le posameznega poslovnega sistema.. 12.

2.1 Mikrologistični podsistemi Prvine narodnega in mednarodnega gospodarstva so podsistemi, ki v sklopu svoje poslovne odgovornosti sprejemajo poslovne odločitve za svoj obstoj in razvoj, ki je vezan na logistične aktivnosti v zvezi z dostavo prvin poslovnega procesa v poslovni sistem, njihovo skladiščenje, hrambo in dostavo na proizvodna mesta znotraj poslovnega sistema in na fizično distribucijo končnih izdelkov kupcem. Pri tem je za posamezne poslovne sisteme značilno, da po vrsti in obsegu zelo različno sodelujejo v domači in mednarodni razdelitvi blaga. Ukrepi v mikrologističnih podsistemih so naravnani na pokrivanje njihovih lastnih potreb po logističnih storitvah. To se nanaša na ustanavljanje voznega parka za lastne potrebe, na ustanavljanje domicilnih in območnih skladišč, na gradnjo industrijskih tirov za železniški transport itd. Pri oblikovanju podsistemov poslovne logistike bomo izbrali osnovne funkcije, ki jih moramo izvrševati v vsakem proizvodnem podjetju, kot so nabava materialov za proizvodnjo, proizvodnja, distribucija blaga, razbremenjevanje podjetja in poprodajna dejavnost. Glede na pomen logističnih funkcij lahko le–te razmejimo na naslednje podsisteme mikrologističnega sistema (Kaltnekar 1993, 22): ƒ. nabavna logistika;. ƒ. notranja logistika;. ƒ. distribucijska logistika;. ƒ. poprodajna logistika. 2.2.1 Nabavna logistika Nabavna logistika je temelj poslovanja, saj od nje temelji celoten nadaljni sistem. Nabavna logistika oskrbuje ostale podsisteme s potrebnim blagom, ki je v ustrezni količini in kakovosti. Z blagom mislimo torej vse potrebne surovine, materiale, polizdelke in izdelke, ki jih potrebuje sistem za nemoteno poslovanje. Blago mora biti v podjetju na pravem mestu, ob pravem času in ob ekonomsko opravičljivih stroških.. 13.

Nabavna dejavnost je bila mnogo časa zapostavljena. Šele ob naraščajoči konkurenci so podjetja uvidela, da so v nabavi velike rezerve za znižanje stroškov, ker pomeni poraba materiala velik odstotek proizvodne vrednosti (Albreht 2005, 3). Naloga nabavne logistike je oskrbeti podjetje z blagom in storitvami, ki so potrebne za proizvodnjo oziroma izvajanje storitev. Če pogledamo podrobneje te naloge zajemajo: •. ugotavljanje in opredeljevanje nabavnih potreb. •. naročanje pri dobavitelju. •. transport. •. kontrolo kakovosti pri dobavitelju oziroma v lastnem podjetju. •. skladiščenje blaga v vhodnem skladišču.. Nabavna logistika ozko sodeluje z nabavno službo in proizvodnjo. Poznati mora nabavni trg na globalni, regionalni in lokalni ravni. Odločati je treba kaj in kje nabavljati, kako uskladiti vse logistične aktivnosti in kaj proizvajati doma in kaj kupovati na trgu (outsourcing). Med pomembne aktivnosti spada politika naročanja in zagotavljanje kakovosti vhodnih materialov in storitev. Politika naročanja zajema odločitve glede skladiščenja, Just-in-time dobav, zalog ipd. Kakovost vhodnih materialov in storitev pa se zagotavlja z ustreznim managementom kakovosti, ki vsebuje ustrezne kontrole in druge postopke, predvsem preventivne narave. Pri nabavi materiala ločimo tri načine, ki predstavljajo različne zahteve nabavne logistike. Najpogostejši način priskrbe materiala se nanaša na posamezno nabavo določene stvari takrat, ko se le ta v poslovnem sistemu rabi. Prednosti tega načina se kažejo v notranji logistiki, ker odpade potreba po skladiščenju tega blaga, to pa zmanjšuje stroške skladiščenja in vezanih obratnih sredstev v zalogah materiala. Lahko pa pride do zastoja v proizvodnji, če material ne prispe pravočasno v poslovni sistem. 2.2.2 Proizvodna logistika Naloga proizvodne logistike je zagotoviti optimalni pretok surovin, materialov, polizdelkov, izdelkov in storitev skozi celoten proizvodni proces od vhodnega skladišča, direktnih dobaviteljev, proizvodnih kapacitet, medskladišč do distribucijskega skladišča. Konkretneje proizvodna logistika zajema: •. načrtovanje in upravljanje proizvodnje, razporeditve strojev in opreme ter izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti,. •. notranji transport, 14.

•. skladiščno logistiko znotraj podjetja,. •. vskladiščenje končnih proizvodov v distribucijsko skladišče oz. direktna dobava dobavitelju,. •. komisioniranje (oblikovanje dobav po naročilnih nalogih).. Proizvodna logistika torej obvladuje vse logistične naloge znotraj podjetja. Strateške naloge se začnejo že pri določitvi lokacije proizvodnje, izbor opreme in njena razmestitev, lokacija skladišč, izbor prometnih sredstev ipd. Sodeluje predvsem z načrtovanjem proizvodnje in reagira na spremembe, ki jih narekuje proizvodnja in tudi zahteve trga. Pomembni elementi proizvodne logistike so pretočni časi in logistični stroški ter reševanje konfliktov med različnimi zahtevami npr. med velikoserijskimi zahtevami, ki ustrezajo proizvodnji in maloserijskimi, ki ustrezajo prodaji. Nadaljnje pomembno vprašanje je avtomatizacija transportnega in skladiščnega procesa, ki naj omogoči optimalne odnose med tehničnimi in človeškimi aspekti proizvodnje. 2.2.3 Poprodajna logistika Poprodajna logistika je lahko pomemben vir konkurenčne prednosti podjetja, pri čemer niso pomembni le prihranki pri stroških, ki jih omogoča, temveč je potrebno posebej poudariti tudi poglabljanje odnosov med prodajalcem in kupcem (Albreht 2005, 4). Po Oblaku (1997, 42) ločimo dejavnike poprodajne logistike na: •. poprodajne servisne storitve prodajalca in. •. razbremenilna logistika. Naloga razbremenilne logistike je oskrba ostankov in odpadkov, ki nastajajo v vseh delih nabave, proizvodnje in distribucije. Materialni tok ima nasprotno smer od predhodnih treh delov logistike. Zasledovati mora ekonomske in ekološke cilje. Konkretne naloge razbremenilne logistike so: •. načrtovanje in demontaža stare opreme pri kupcih in v proizvodnji,. •. zbiranje, sortiranje in ločevanje ostankov,. •. medskladiščenje, manipulacije in transport ostankov,. •. recikliranje (ponovna uporaba materialov),. •. zbiranje, deponiranje in odvajanje odpadkov.. 15.

Glede na vse krajši življenjski ciklus proizvodov ter vse zahtevnejše ekološke predpise in standarde, pomen razbremenilne logistike zelo narašča (WIKI 2004). Poprodajne servisne storitve prodajalca zajemajo: •. montažo in poskusno obratovanje strojev. •. servisno, tekoče in investicijsko vzdrževanje in. •. dostava potrebnih rezervnih delov. Razbremenilna logistika zajema naslednje: •. vračanje pomožnih transportnih sredstev. •. ponovna uporaba ali uničenje odpadkov oziroma ostankov iz proizvodnega procesa in. •. reklamacije za poškodovano ali nepravilno dostavljeno blago. •. reklamacije za blago, ki jim je potekel čas. Med podsisteme poslovne logistike, ki zadevajo okolje poslovnega sistema, je potrebno šteti poleg nabavne in distribucijske logistike tudi poprodajno logistiko, sicer kot njen sestavni del, vendar ločeno zaradi posebne problematike.. 16.

2.2.4 Notranja logistika Notranja logistika se nanaša na premik blaga od skladišča nabavljenega materiala, do proizvodnje in do skladišča gotovih izdelkov. Notranja logistika pomeni količinski in kakovosten prevzem blaga, ki ga je nabavna logistika dobavila v poslovni sistem. Notranja logistika mora skrbeti za notranji transport v okviru samega podjetja, torej za celotno premeščanje blaga med skladišči nedokončanih izdelkov pa vse do pakiranja izdelka v ustrezno embalažo in nameščanje v skladišče gotovih izdelkov (Logožar 2002, 29). Funkcije notranje logistike se začnejo s količinskim in kakovostnim prevzemom blaga, ki ga nabavna logistika pripelje z oddaljenih domačih in tujih tržišč v poslovni sistem. Blago se razvrsti in po kakovostnem in količinskem pregledu uskladišči, pri čemer so poleg stroškov skladišč in skladiščenja pomembni tudi stroški delovne sile in vezanih obratnih sredstev v zalogah. Notranja logistika mora vzdrževati primerno dobavno pripravljenost vhodnih materialov za proizvodni proces, skrbeti mora za notranji transport in medfazno skladiščenje materiala, kakor tudi za transport izdelkov iz proizvodnje v skladišče gotovih izdelkov.. 17.

3 POMEN KONTROLINGA ZA POSLOVNO ODLOČANJE V današnjem ekonomskem okolju vse več podjetij razpolaga s presežnimi zmogljivostmi za ustvarjanje poslovnih učinkov, ki jih je vse težje prodati. Na mednarodne trge prihajajo novi proizvajalci z vedno bolj agresivnimi cenovnimi politikami. Procesi globalizacije v svetovnem merilu prav tako prispevajo k zniževanju stroškov in racionalizaciji poslovanja na eni strani, a hkrati tudi k zaostrovanju konkurenčne bitke med podjetji, ki se vsako na svoj način poskušajo boriti za dolgoročni obstoj na drugi strani. Hiter tehnološki razvoj in skrajševanje življenjskega cikla proizvodov predstavljata še dodaten pritisk na zniževanje stroškov. Da bi podjetje uspešno obvladovalo svoj položaj na trgu ter dolgoročno preživelo vse tovrstne pritiske, mora iskati rezerve v poslovanju na tistih področjih, na katerih ima možnost samo vplivati. Tako podjetja pospešeno vlagajo v raziskave in razvoj novih proizvodov oziroma storitev ter stremijo k njihovi visoki kakovosti, hkrati pa si prizadevajo čim bolj obvladovati stroške, ki jih lahko vračunajo v prodajno ceno. Da pa bi vodstvo podjetja moglo pravilno in učinkovito ukrepati, mora predhodno pridobiti ustrezne informacije o tem, kje se podjetje trenutno nahaja in kam je ali naj bi bilo usmerjeno. Ena od poslovnih funkcij, ki zagotovo vodi k racionalizaciji poslovanja, obvladovanju stroškov ter ne nazadnje izrabi skritih potencialov v podjetju, je kontroling. Poslovodstvo podjetja mora imeti za pravilno odločanje na voljo kakovostne informacije, ki omogočajo nosilcu odločanja na jasen način ter pravočasno sprejeti odločitev, ki je pri danem cilju najbolj ugodna za podjetje kot celoto, oziroma je pričakovati, da bo najbolj ugodna (Debeljak 1998, 22). Za optimalne odločitve so navadno potrebne izredno kakovostne informacije, ki jih je le redko mogoče enostavno pridobiti. Oportunitetni strošek pridobivanja takšnih informacij je pogosto večji od koristi, ki bi jih podjetju prineslo sprejemanje optimalnih, namesto zadovoljivih rešitev (Prašnikar 1996, 206).. 3.1 Opredelitev kontrolinga Samo besedo »controleur« zasledimo že v 15. stoletju in sicer na angleškem dvoru, čigar naloga je bila nadziranje prilivov in odlivov kraljevske blagajne. V podjetjih pa se je kontroler pojavil šele konec devetnajstega stoletja, in sicer v nekaterih ameriških družbah. Sprva se je kontroler ukvarjal predvsem z obvladovanjem podjetniškega financiranja in z revidiranjem. V 18.

prvih letih dvajsetega stoletja kontroler ni bil uveljavljen, na pomenu pa je začel ponovno pridobivati po letu 1920, ko so bili opazni že prvi znaki velike gospodarske krize in podjetja so začutila potrebo po posebnih ekonomskih strokovnjakih, ki bi pomagali vodstvu usmerjati in uravnavati poslovanje. Obstaja več pojmovanj kontrolinga, ki se med seboj razlikujejo v različnih prvinah. Vse pa poudarjajo potrebo managementa po povratnih informacijah o dejanskem poslovanju ter primerjavah z zastavljenimi cilji, proračunom in planom z namenom, da bi zaznali kakršnekoli realizirane ali potencialne odmike in na ta način pridobili dobro osnovo za sprejemanje korektivnih ukrepov, ki naj bi ponovno usmerili poslovanje na pravo pot. Zato morajo biti informacije kakovostne in pravočasne. Posledica prepozno pridobljene informacije so lahko visoki stroški prepozno uvedenih korektivnih ukrepov Kontroling se lahko izvaja v okviru moderno zasnovane računovodske službe, ko delo kontrolerja opravlja vodja računovodstva, pogosto pa podjetja uvedejo samostojne štabne funkcije, s čimer dajo kontrolingu večjo težo, predvsem pa samostojnost in neodvisnost. Kontroler je tako monitor in krmilo podjetja in managementa, skrbi za trajni razvoj in obstoj podjetja, poslovno usmerjanje in presojanje, nadziranje ter analiziranje poslovnih ciljev. Kontroler naj izpolnjuje naslednje pogoje oziroma poseduje naslednje karakteristike in znanja (Koletnik 2001, 17): -. je strokovnjak za podjetniško ekonomijo in ne samo za obravnavanje računovodskih podatkov. -. je glavni načrtovalec in skrbnik informacijskega sistema. -. je dober poznavalec poslovnih funkcij v podjetju. -. je strokovnjak s poglobljenim teoretičnim in praktičnim ekonomskim znanjem ter smislom za poslovno ustvarjalnost. -. je človek s poklicnimi in značajskimi vrlinami, potrebnimi za reševanje poslovnih nasprotij.. 3.2 Notranje in zunanje naloge kontrolinga Poglavitna naloga kontrolinga je pravočasno posredovati informacije o spremembah, z namenom, da bi pravočasno zaznali razvojne tendence ter uvedli potrebne korektivne ukrepe.. 19.

Kontroling identificira in ustvarja še neizkoriščene potenciale podjetja in managementa. Njihova izraba pa vodi do povečanja učinkovitosti vodenja. Ključne naloge kontrolinga so naslednje: -analizirati trenutno stanje v podjetju po posameznih poslovnih funkcijah (bilance stanja, uspeha, finančnih tokov za za preteklost…) -analizirati okolje (finančne institucije, kupci, dobavitelji, panoga dejavnosti…) -svetovati vodjem organizacijskih enot pri izdelavi kratkoročnih in dolgoročnih planov. Pri analizi trenutnega stanja navadno uporabimo SWOT analizo ter na tej osnovi ustrezno oblikujemo strategije. Ko so cilji in strategije enkrat določene, se lotimo primerjave realiziranih a planiranimi vrednostmi poslovnih rezultatov. To namreč pokaže, ali so prej določene strategije sploh izvedljive in v kolikšni meri. To nam omogoča tudi, da pravočasno reagiramo in z ustreznimi ukrepi pravilno ukrepamo. Kontrola poslovnih rezultatov je torej podpora lažjemu odločanju managerjev, hkrati pa deluje obveščenost o stopnji doseganja ciljev ter sodelovanje pri njihovem odločanju kot motivacijski dejavnik za vse sodelavce, kar še posebej velja za projektno vodenje, ki postaja vedno bolj aktualno. Naloge kontrolinga so lahko notranje in zunanje. a) Notranje naloge: Reagirati na dinamiko v okolju, to je aktualno še posebej v naslednjih primerih: -uvajanje novih proizvodov -povečevanje prometa -novi načini financiranja -izvajanje velikega projekta -uvajanje nove tehnologije -sanacija -ustanavljanje novih podjetij -ustanavljanje novih podružnic -optimizacija proizvodnih procesov, itd….. 20.

b) Zunanje naloge -podlaga za razgovore s finančnimi institucijami, kjer je vedno bolj pomembno, kakšni so predvideni denarni tokovi, veliko pa pripomore tudi natančna analiza trga s planom prodaje, prometa in investicij. Pridobivanje finančnih virov sredstev bo čedalje težje brez ustrezne dokumentacije in strokovno podprte analize poslovanja podjetja in ključnih poslovnih odločitev. Kontinentalne in čezatlantske naloge kontrolinga se nekoliko razlikujejo, kakor se razlikuje tudi samo pojmovanje kontrolinga. V ameriški praksi vloga kontrolerja ustreza evropskemu vodji računovodstva.. 21.

3.3 Planiranje kot naloga kontrolinga Med naloge kontrolinga spada tudi sodelovanje pri pripravi kratkoročnih in strateških poslovnih planov. Proces planiranja obsega štiri faze: -oceno poslovanje, ki prikaže sedanje stanje poslovanja, v katerem je zbrana preteklost poslovanja -analizo in predvidevanje okolja -določitev možnega, čim bolj ustreznega bodočega stanja poslovanja -določitev poti oziroma strategij za dosego bodočega stanja poslovanja Smiselno je, da skupaj s procesom planiranja začnemo z različnimi podfazami planiranja: na primer hkrati ko začnemo z ocenjevanjem poslovanja, lahko managerji pričnejo z določanjem poslanstva, marketing z oceno in predvidevanjem trga. Na ta način v proces planiranja vključimo istočasno različne zaposlene. V proces planiranja je dobro vključiti čim več zaposlenih, ker oblikujejo pozitivno klimo, delo pa steče hitreje in bolj učinkovito. Poudariti je treba, da ni naloga kontrolerja, da naredi plan, ampak da spodbuja druge, da sodelujejo pri planiranju in da se planiranja naučijo.. 4 MEDNARODNA POSLOVNA LOGISTIKA PODJETIJ Mednarodna poslovna logistika podjetij zajema logistične naloge in procese mednarodno dejavnih podjetij. Za razliko od domačih morajo mednarodno dejavna podjetja sprejemati več odločitev v negotovosti. Prav ta negotovost in s tem večje tveganje učinkujeta tudi na logistični sistem mednarodno dejavnega podjetja. Zaradi manjše preglednosti so odločitveni procesi kompleksnejši kot pri domačem poslovanju. Ker sta planiranje in krmiljenje blagovnih tokov odvisni od številnih dejavnikov, se poveča tudi potreba po informacijah. K tem dejavnikom spada analiza namestitev mednarodnih skladišč, posebnih zahtev mednarodnega tovornega transporta, morebitnih trgovinskih ovir, ki jih je treba premagati. To pa pomeni, da se mora področje nacionalne logistike razširiti še za določene točke in poti makrologistične mreže. Poskrbeti je torej treba za mrežo povezav pretoka blagovnih tokov v tuzemstvu in inozemstvu. Neizogibna potreba je podrobna analiza nabavnih in prodajnih pogojev na tujih tržiščih, saj so tudi logistične operacije v tesni zvezi s stanjem transakcijskih procesov. Glede 22.

na domače razmere imajo nosilci odločitev v mednarodni poslovni logistiki neprimerno večje zahteve po informacijah, ker predpostavlja mednarodno izvajanje in krmiljenje blagovnih tokov dodatno npr.: ƒ. poznavanje mednarodno razpršenih krajev nabave, proizvodnje in prodaje;. ƒ. poznavanje različnih tehnik tovornega prevoza, njihovih stroškov, tarif in nacionalnih posebnosti (npr. državno reguliranje),. ƒ. poznavanje državno specifičnih prometnih sistemov, prometne infrastrukture itd. in. ƒ. poznavanje tarifnih in netarifnih trgovinskih ovir.. Pojem. mednarodne. poslovne. logistike. lahko. opredelimo. iz. funkcionalnega. in. institucionalnega vidika. Funkcionalni vidik opredelitve mednarodne poslovne logistike zajema vse dejavnosti in razvijanje procesov, ki vplivajo na prostorsko-časovne transfere blaga med dobavnimi in prejemnimi točkami (logistični procesi). Poleg prostorsko-časovnih sprememb imajo določeno vlogo tudi delne naloge, in sicer: sprememba količine, vrste blaga, spremembe v transportu, pretovoru in značilnostih skladiščenja ter spremembe v logistični determiniranosti blaga. Glede na te različne logistične naloge ločimo delne logistične procese, kot so skladiščenje, transportiranje, pretovarjanje, pakiranje, signiranje, posredovanje in obdelava naročil. Po institucionalnem vidiku zajema mednarodna poslovna logistika vse tehnične in organizacijske sisteme, ki so ustvarjeni za opravljanje mednarodnih logističnih procesov (logistični elementi, naprave, organizacije itd.).. 4.1 Načrtovanje mednarodnega poslovanja Načrtovanje mednarodnega poslovanja podjetij je postopek, ki usklajuje njihove vire s sedanjimi in bodočimi izzivi okolja. V zvezi z viri proučujejo podjetja svoje šibke in močne točke ter oblikujejo smotre in cilje ter poslovne naloge. Smotre in cilje uresničujejo v okolju. Znotraj podjetij posega načrtovanje različno intenzivno z različnimi tveganji in cilji prav na vsa področja oziroma naloge, ki so razvrščene v operativne, strateške in organizacijske. Načrtovanje organizacije poslovanja in s tem tudi mednarodnega poslovanja je zelo tvegano, ker so tudi posledice trajnejše. Načrtovanje ne obsega bodočih odločitev in ni napovedovanje 23.

ali kontrola bodočih dogodkov, marveč skuša ugotoviti skladnost sedanjih odločitev s prihodnostjo. Podjetja imajo temeljne načrte, ki eksplicitno izražajo njihov odnos do zunanjega okolja. Bistveni oddelki temeljnega načrta so: ƒ. Poslovno področje ali poslanstvo je področje, v katerem podjetje posluje ali v katerem naj bi poslovalo ob sprejetih izvedbenih ciljih. V mednarodnem poslovanju so izhodiščna poslovna področja trenutni položaji podjetja na posameznih mednarodnih trgih.. ƒ. Konkurenčne strategije, ki temeljijo na optimalnih povezavah izdelčnih skupin, trgov in prodaj, katere so usmerjene v izpolnitev poslovnega področja ali poslanstva s podrobno opredeljenimi cilji posameznih funkcionalnih področij. Podjetja težijo bolj k srednjeročni kot kratkoročni optimalnosti.. ƒ. Akcijski program je oddelek, ki obsega podrobne, lahko tudi časovno omejene ukrepe za izvajanje konkurenčnih strategij.. ƒ. Ponovno ocenjevanje prejšnjih treh oddelkov ali faz z nenehnim opazovanjem sprememb notranjih silnic ter zunanjih okolij, kar sproži potrebo po spreminjanju temeljnega načrta področnih in območnih trgov.. 4.2 Mednarodna delitev dela v poslovni logistiki Z naraščajočim mednarodnim poslovanjem podjetij narašča pomen mednarodne poslovne logistike. Posebnost mednarodne poslovne logistike je v tem, da sta odpravni in namembni kraj blaga (logističnega objekta) v različnih državah. Zato gre pri tem za planiranje, izvajanje in kontrolo mednarodnih informacijskih in blagovnih tokov. Glede na domače logistične procese se razlike pojavijo pri potekanju naročil, skladiščenju, skladiščih, pakiranju in transportu. Za uspešno poslovanje v tej problemski situaciji morajo podjetja vzpostaviti na reševanje teh problemov naravnane storitvene sisteme in sisteme vodenja. Za to pa so potrebne ustrezne sposobnosti in danosti podjetij glede njihove zasnove, krmiljenja in razvoja poslovanja. Logistični način razmišljanja in ravnanja omogoča pomemben vir za potenciale uspešnosti podjetja ter osnovo za razvoj iskanih sposobnosti in danosti ter za njihovo institucionaliziranje.. 24.

Z logistiko se ne uvajajo nove posamezne funkcije v podjetje, ampak celostni vidik obravnave tradicionalno obstoječih nalog, torej na sistemski in sistematični način in z vidika celostnega stroškovnega principa, združenega v enotno vodstvo, ki upošteva obstoječe prežetosti z drugimi področji poslovanja podjetja in pri njegovih medorganizacijskih odnosih na domačem in mednarodnem področju. Teoretične podlage za obravnavo mednarodne poslovne logistike so na eni strani v teoriji o poslovni logistiki, na drugi strani pa v teoriji mednarodnega menedžmenta. Poslovna logistika se zato pojmuje kot sistem za optimalno in s tem uspešno planiranje, izvajanje in krmiljenje vseh tokov logističnih objektov znotraj in zunaj podjetja z ustreznim logističnim informacijskim (pod)sistemom. Logistika teži, po doseganju koristi s koordiniranjem potekanja procesov transfera, ne le na podjetniški, temveč tudi na medorganizacijski ravni poslovanja. Organiziranje logističnih delovnih mest oziroma logističnega področja poslovanja v podjetju pomeni neizogibno pot, saj prevzema logistika osrednjo vlogo krmiljenja v podjetju. Logistika združuje doslej že znana področja poslovanja podjetja, kot so transport, skladiščenje in manipulacije z blagom (vozni park, vhodno in odpravno skladišče, planiranje materialnega toka v podjetju, ekspedit itd.) in v odvisnosti od izbrane logistične zasnove tudi dispozicijska mesta. Zaradi prežemanja nalog ni smiselno poleg logističnega ločeno organizirati še materialno poslovanje, ker je to sestavni del logističnega poslovanja podjetja. Delitev nalog povzroča delitev dejavnosti in zahteva funkcijsko koordinacijo med oddelki. Napake v koordiniranju ponavadi vodijo k ciljnim konfliktom in h konfliktom izvajanja med$ različnimi organizacijskimi enotami podjetja. Nezadostno upoštevanje stroškovnih in storitvenih zvez med različnimi področji poslovanja pripelje do nezadovoljive komunikacije glede planiranih storitvenih procesov in operativnih ciljev. Zato lahko podjetje postane nepregledno in nekontrolirano v svojem produktivnem obnašanju; potrebna storitvena sposobnost podjetja se izgubi in menedžment je prisiljen kratkoročno vedno bolj reagirati na operativne motnje. Sem sodijo izpad zmogljivosti, ozka grla v materialni oskrbi in iz tega izhajajoči servisni problemi pri prodaji blaga ali storitev, namesto da bi menedžment lahko ciljno zavestno spodbujal poslovanje. Posledice zajemajo potrebam neprilagojene zaloge blaga, dolge izdelavne in dobavne čase pri tržno nezadostnem dobavnem servisu in nizko produktivnost podjetja kar je lahko usodno za podjetje.. 25.

4.3 Oblike mednarodne menjave Cilj večine držav je uspešen nadzor in uravnava mednarodne menjave. Mednarodna trgovina lahko predstavlja zelo pomemben vir dohodka za državno blagajno, katera vpliva na trgovinsko in zunanjetrgovinsko politiko. Države skušajo pospeševati izvoz in kolikor je le mogoče omejevati uvoz z najrazličnejšimi carinskimi in necarinskimi ukrepi. Na oblike poslovanja s tujino vedno vplivajo številni in ne vedno enaki dejavniki, katerih kombinirani vpliv odločitev velja za najbolj ustrezno obliko. Za državno blagajno so zelo pomembni izvozni posli, saj pomenijo pritok deviznih sredstev. Slovenija kot zelo majhna država z zelo majhnim obsegom gospodarstva se v veliki meri naslanja na zunanjo trgovino ter je tako odvisna od uvoza. V Sloveniji je uvoz večji od izvoza. Slovenija je naklonila veliko pomembnost izvozu storitev, saj ima tam najboljše primerjalne prednosti. Slovenski izvoz se že pet let vrti okoli desetih milijard evrov, čisti izvoz storitev pa okoli pol milijarde evrov in pri blizu milijarde evrov zunanjetrgovinskega primanjkljaja, na tekočem računu plačilne bilance ni več presežka. Slovenska zunanjetrgovinska gibanja v letu 2003 so na pragu boljše konjunkture bila še sorazmerno ugodna. Enajst milijard evrov izvoza in dvanajst uvoza sta dosedanja zunanjetrgovinska rekorda. Slovenski blagovni izvoz se je realno povečal za 3,6 odstotka, uvoz pa za 5,6 odstotka. Na trgu Evropske unije je slovensko gospodarstvo leta 2003 doseglo nekaj več kot 58 odstotkov izvoza in 67 odstotkov uvoza. Kitajska, Maroko in Bosna in Hercegovina postajajo zatočišča za slovenske avtomobilske dobavitelje, prav ti ustvarijo devet odstotkov celotnega slovenskega izvoza. Med slovenske izvoznike, ki na evropskem trgu dosegajo vidnejši tržni delež, že nekaj let sodi tudi Prevent., ki se je leta 2003 uvrstil na tretje mesto. Leta 2004 pa je Prevent d.d. zasedel četrto mesto po načrtu prodaje v novo EU – 25. V nasprotju z Evropsko unijo se je slovenska blagovna menjava z državami Cefte povečala nadpovprečno. Izvoz je bil nominalno višji za nekaj več kot devet odstotkov, uvoz pa se je povečal manj, za poltretji odstotek. 26.

Menjava z nečlanicami, državami Cefte, državami nekdanje Sovjetske zveze in nekdanje Jugoslavije in z nekaterimi drugimi državami je zelo pomembna, tudi kot rezerva za rast menjave in rast gospodarstva. Leta 2003 je nazadoval izvoz v države Efte, saj se je zmanjšal kar za 15 odstotkov medtem, ko se je iz držav Efte uvozilo za devet odstotkov več. Med državami nekdanje Jugoslavije sta se leta 2003 tako izvoz kot uvoz povečala s Hrvaško, ki pa je pravzaprav že od 1. marca 2003 članica Cefte. Bosni in Hercegovini se je manj prodajalo, od tam pa se je uvozilo za 14 odstotkov več. Med največjimi podjetji pri prodaji v države Cefte se je Prevent d.d. leta 2003 uvrstil na peto mesto. Z vstopom v Evropsko unijo so se spremenila razmerja v glavnem delu slovenske zunanje trgovine, ki vsa leta teče prav z državami EU. Toda izvoz, imenovan tako ali drugače, bo ostal.. 27.

5 VPLIV VSTOPA SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO NA POSLOVANJE PODJETIJ Evropska unija je nenehno razvijajoča se povezava držav, ki je zasnovana na pravno obvezujočih pogodbah. Države članice so se združile, da bi skupaj učinkoviteje uresničevale prednostne razvojne cilje. Področja skupnega delovanja so številna, za uresničevanje skupnih ciljev pa se uporabljajo različni instrumenti: skupni pravni red, skupna politika, skupni proračun, skupne akcije ter programi. 25. julija 1952 je Evropska unija štela šest držav in te so: Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg in Francija. Iz leta v leto se je to število večalo. S 1. majem 2004 se je Evropski uniji pridružilo deset držav, tako da sedaj EU šteje 25 držav članic. Države Evropske unije so: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija, Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. Celovit enotni gospodarski prostor Evropske unije je pravzaprav notranji trg, ki se je razvijal postopoma. Odprava carine in oblikovanje carinske unije je bil prvi korak, ki so ga tedanje države članice naredile leta 1968. Nacionalne carine je nadomestila skupna carinska stopnja, številne mejne formalnosti pa so ostale in šele z enotno listino leta 1968 so bili pregledi na notranjih mejah odpravljeni. Leta 1992 uveljavljen Skupni trg je zelo pomembna stopnja evropskega povezovanja, njegov temelj pa predstavljajo štiri svoboščine: prost pretok blaga, oseb, kapitala in storitev. Za vzpostavitev skupnega trga je bilo najprej treba odpraviti vse uvozne in izvozne dajatve, torej vse ovire v trgovanju med državami članicami, da bi se njihovi nacionalni trgi lahko združili v enotni trg. Ta ustvarja razmere za čim temeljitejše približevanje pravemu notranjemu trgu in ker enotni trg resnično postane notranji trg šele s skupno valuto, so se države članice leta 1992 v Maastrichtu podale na pot gospodarske in denarne unije. Štiri svoboščine so temelj evropskega povezovanja, saj na eni strani krepijo povezanost držav članic, na drugi strani pa njihovim državljanom in podjetjem prinašajo številne svoboščine, ki omogočajo potovanje, delo in življenje izven svoje države, enostavno poslovanje s tujino, večjo izbiro na policah trgovin in zaradi močne konkurence na evropskem trgu nižje cene.. 28.

EU je carinska unija, kar pomeni, da med Slovenijo in EU ni več omejitev pri prometu blaga, carin in drugih trgovinskih ukrepov, hkrati pa je Slovenija prevzela skupno carinsko tarifo (carinske stopnje), ki jih imajo države članice s tretjimi državami. To tudi pomeni, da z vstopom Slovenije v EU ni več carinskih formalnosti pri prometu blaga med Slovenijo in drugimi članicami EU. Še naprej pa je treba opravljati vse carinske formalnosti pri uvozu ali naročilu blaga iz tretjih držav v države članice Evropske unije - enako je seveda pri izvozu iz tretjih držav treba upoštevati, tako evropsko carinsko pravo kot tudi dopolnilne nacionalne carinske predpise ter druge predpise (evropske, mednarodne in nacionalne), ki se nanašajo na promet blaga preko carinske črte. S 1. januarjem 1996 smo v Sloveniji pričeli izvajati nov carinski sistem z novim Carinskim zakonom in novim Zakonom o carinski tarifi. Carinski zakon je v precejšnji meri že usklajen z Evropskim carinskim kodeksom. Enako je tudi s podzakonskimi akti. Nadaljnji korak je bil storjen sredi leta 1999, ko je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona, ki je predstavljal prve večje spremembe in dopolnitve carinskega sistema v smeri dodatnih in nadaljnjih uskladitev z evropskim carinskim sistemom. Sredi leta 2002 pa je bila opravljena še druga revizija carinske zakonodaje, pri čemer so bile upoštevane spremembe evropskega carinskega zakonika do vključno leta 2001, ter spremembe njegovih izvedbenih predpisov. Pripravljeni so bili tudi novi podzakonski predpisi, vse pa se je začelo uporabljati s 1. januarjem 2003 (MF 2001). 5.1 Spremembe zaradi pridružitve Slovenije V poslovnem žargonu je širitev ″prijateljska združitev″, ker bo oziroma je razširjena EU največji trg na svetu in obsega 20 odstotkov svetovne trgovine. S pridružitvijo Slovenije lahko slovenska podjetja na velikem notranjem trgu izkoristijo ugodne učinke ekonomije obsega, saj lahko skoraj neovirano prodajajo svoje izdelke po vsej Evropski uniji. Z vstopom so tudi na carinskem območju Skupnosti carine, carinske ovire in postopki pri poslovanju s članicami Evropske unije povsem odpravljeni. S tretjimi državami pa podjetja zdaj poslujejo po pravilih skupne zunanjetrgovinske politike. Veljati so začeli zunanjetrgovinski sporazumi, carinske stopnje, carinska zakonodaja, stopnje zaščite ter izvozna in trgovinska politika, kot jih upoštevajo vse države Evropske unije. 29.

Slovenska podjetja lahko svoje izdelke proizvajajo in po načelih svobodne konkurence tržijo kjer koli na območju EU. Z vstopom na notranji trg Unije se slovenska podjetja srečujejo in soočajo z močnejšo konkurenco. Pri izvozu in uvozu iz držav nečlanic EU se namesto nacionalnega carinskega zakona uporabljajo skupna pravila EU oziroma evropski carinski kodeks. Prevozniki s sedežem v kateri koli članici EU lahko opravijo prevoze med državami članicami EU in v tranzitu prek teh držav brez dovolilnic, vendar z licenco EU. Prevoze znotraj posamezne države članice EU (t. i. kabotažo) pa od novih članic sprva lahko opravljajo samo slovenski prevozniki, po petih letih pa se jim bodo pridružili še prevozniki iz drugih novih članic. Z vstopom v Evropsko unijo se spreminjajo tudi carinski postopki in sam položaj prevoznikov napram carinskim organom. Zelo pomembno je dejstvo, da meja med državami članicami ni več. Carinsko gledano je EU ena sama država, promet blaga znotraj ozemlja 25 držav članic EU je popolnoma prost. Prevozniki, vajeni majhnosti geografske Slovenije in večnega čakanja na mejnih prehodih, so se naenkrat znašli v veliki državi, skoraj 500 milijonskem tržišču, kjer znanje ni več meja. S carino imajo zdaj prevozniki manj opravka kot prej. Vendar jih poznavanje Balkana in vzhodne Evrope pelje v nove posle, ki povezujejo Evropo z vzhodom, državami bivše Jugoslavije, Sovjetske zveze, … Prevoz na območju 25 držav EU poteka carinsko gledano popolnoma prosto. Za prevoz med dvema krajema na območju EU bo dovolj faktura, dobavnica ali kak drug dokument, ki vsebuje osnovne podatke o blagu. Pomembno je da se prevaža skupnostno blago, to je blago, ki je na skupnosti ocarinjeno in je v prostem prometu. Če se na območju skupnosti prevaža carinsko blago, se to blago prevaža pod carinskim nadzorom z ustreznimi carinskimi dokumenti. Tak primer bi bil prevoz blaga med dvema carinskema skladiščema. Uvoz na območje skupnosti Ta poteka podobno, kot uvoz blaga na območje Slovenije pred vstopom v EU. Na območju Slovenije so v notranjosti države ostale samo večje carinske izpostave, vse manjše pa so s 1.majem ukinili in carinjenje ni več možno. Carinjenje pa je po novem možno na nekaterih mejnih prehodih s Hrvaško. Ti prehodi so Obrežje, Jelšane in Gruškovje. Na teh prehodih so 30.

organizirane tudi vse inšpekcijske službe, tako da lahko blago, za katerega so potrebni razni inšpekcijski pregledi, vstopa v državo samo preko teh cestnih mejnih prehodov. Tak status imajo tudi letališče Brnik, železniška postaja Dobova in Luka Koper. Ostale vrste blaga lahko načeloma vstopajo in izstopajo tudi na drugih mejnih prehodih s Hrvaško kot doslej.. Izvoz iz območja skupnosti Tako kot doslej iz Slovenije poteka tudi iz območja EU z listom 3 EUL, ki ga mora voznik ob izstopu iz EU obvezno potrditi in poskrbeti za vračilo pošiljatelju blaga. Blago, carinjeno kjerkoli v notranjosti EU, se šteje za izvoženo šele takrat, ko tudi dejansko izstopi iz EU na enem izmed mejnih prehodov na zunanjih mejah EU. Pri tem je edino in zelo pomembno dokazilo o izstopu blaga prav list 3 izvozne carinske deklaracije. Voznik je dolžan, da poskrbi potrditev in tudi vračilo liste 3 prejemniku. To lahko stori na več načinov in primeren način si izbere sam. Če izvoznik ne dobi potrjenega lista, mora obračunati in plačati DDV, kar znaša v povprečju 20 odstotkov vrednosti blaga. Poslovanje špediterskih podjetij v Sloveniji po vstopu v Evropsko unijo Špediterska dejavnost zajema široko paleto dejavnosti, povezanih z organizacijo transportov. Po vstopu Slovenije v EU so največje spremembe nastopile na področju posredovanja v carinskih zadevah, zato se v nadaljevanju omejujemo le na ta del špediterske dejavnosti. Po vstopu v EU ni več treba opravljati carinskih formalnosti pri prometu blaga med Slovenijo in drugimi članicami EU. Zato lahko pričakujemo, da bo povpraševanje po storitvah špediterjev upadlo. Hkrati pa je mogoče v Sloveniji opravljati vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom blaga iz tretjih držav v katero koli drugo državo članico Evropske unije in izvozom blaga iz katere koli države članice Evropske unije v tretje države. S tega vidika pričakujemo povečano zanimanje za storitve špediterjev za uporabnike iz drugih držav članic Evropske unije. Slovenski uporabniki špediterske storitve še vedno potrebujejo pri izvozu in uvozu. blaga. iz. tretjih. držav.. Po vstopu Slovenije v EU morajo špediterji pri posredovanjih v carinskih zadevah upoštevati evropsko carinsko pravo, pa tudi dopolnilne nacionalne carinske predpise ter druge predpise (evropske, mednarodne in nacionalne), ki se nanašajo na promet blaga preko carinske črte. 31.

Zaradi kompleksnosti materije je njihovo sodelovanje v carinskih zadevah še toliko bolj pomembno in zaželeno. Visok nivo strokovnosti je predpogoj za uspešno nadaljevanje špediterskega. dela. tudi. po. pristopu. Slovenije. k. EU.. Glede na to, da je Slovenija že v pogajanjih na področju carinske unije v celoti sprejela evropski pravni red, na tem področju po vstopu ni prišlo do večjih sprememb. Zaradi že dosežene skladnosti predpisov z evropskimi se tudi sistem poslovanja Slovenije s tretjimi državami ne razlikuje bistveno od prejšnjega. Slovenski špediterji lahko sedaj izkoristijo možnost opravljanja storitev tudi za uporabnike iz drugih držav članic, ki bi se odločili, da uvozne ali izvozne carinske formalnosti izpeljejo v Sloveniji samo, če so ustrezno strokovno usposobljeni, ne le v carinskih zadevah, ampak tudi davčnih zadevah, zadevah s področja kmetijske zaščitne politike, ukrepov povezanih s prometom blaga (prepovedi in omejitve npr. soglasja, kontingenti, posebna dovoljenja ipd.). Izkoriščanje te možnosti je odvisno tudi od oblikovanja transportnih povezav in tranzitnih koridorjev med jugovzhodno in zahodno Evropo preko slovenskega ozemlja (MG 2004).. 32.

5.2 Prednosti ob pridružitvi Slovenije Z vstopom Slovenije v EU se je sistem odločanja za slovensko podjetništvo in državljane preselil iz domače Ljubljane v neznani in oddaljeni Bruselj, kar pa vsekakor ni nevarnost. Pri trgovinski politiki, kot pri večini preostalih politik Evropske unije, sta brez dvoma temeljnega pomena vloga in prispevek industrije in civilne družbe. Komisija dejavno išče njuni mnenji, tako v neformalnih kot tudi v organiziranih oblikah. V sistemu odločanja o trgovini Evropske unije pa slovenski predstavniki sodelujejo že leto dni z odličnimi rezultati in ni razloga, da bi se to spremenilo. Slovensko gospodarstvo je izgubo nekdanjih jugoslovanskih trgov uspešno nadomestilo z vstopom na evropski trg, podpis Evropskega sporazuma o pridružitvi in proces sprejemanja evropskega pravnega reda pa je izvedbo potrebnih gospodarskih reform samo še pospešil. Tako z državami Evropske unije, ki so najpomembnejše partnerice slovenskega gospodarstva, sedaj ustvarimo kar dve tretjini celotne blagovne menjave. Vzpostavitev skupnega ekonomskega sistema na skoraj 500 milijonskem trgu bo še povečala gospodarske priložnosti, močna konkurenca pa bo slovenska podjetja silila v večjo produktivnost, inovativnost in s tem krepila njihovo konkurenčno sposobnost. Z vključitvijo Slovenije v skupni trg EU so neomejen dostop na naš trg dobili proizvajalci iz vseh ostalih članic EU. Potrošnikom je vključitev v EU prinesla večjo ponudbo proizvodov za nižjo ceno, kajti cene so zaradi odprtega trga in ukinitve carinskih dajatev padle (SVEZ 2003). Ob vstopu Slovenije v EU bodo imeli slovenski nabavniki določene prednosti pri nabavi nabavnih dobrin iz EU, pa tudi določene probleme pri nabavi nabavnih dobrin iz območij izven EU. Od znanja, sposobnosti, spretnosti in dobrega poznavanja globalnega trga je odvisno, kako bodo te prednosti izkoristili in hkrati uspešno reševali nabavne probleme (Završnik 2004, 3). 5.3 Značilnosti logističnega trga v EU Stalna rast konkurenčnosti na svetovnem trgu povzroča potrebo po racionalizaciji v proizvodnji in distribuciji ter izkoriščanje ekonomije obsega na vseh segmentih poslovanja, tudi v logistiki. Nelogistična podjetja orientirajo vse svoje sile na temeljno poslovno aktivnost in težijo k outsourcingu logističnih aktivnosti. Zato narašča stopnja vključevanja specializiranih logističnih podjetij v distribucijo kot neodvisnih logističnih dobaviteljev. V Evropi se kot posledica panevropske poslovne strategije razvija tudi panevropska logistična strategija. Prihaja do strateških in dolgoročnih integracij med udeleženci v logističnih verigah. 33.

Izgrajujejo se mednarodni zbirno distribucijski sistemi, še naprej pa narašča potreba po sistemih paketne in ekspresne distribucije. Še vedno narašča pomen kakovosti logističnih storitev ter uvajanje in uporaba ISO standardov kakovosti poslovanja. Spremembam in trendom na strani logističnega povpraševanja nujno sledijo spremembe na strani logistične ponudbe. Logistična podjetja razvijajo z lastniki blaga dolgoročne pogodbene ali strateške povezave ter postajajo nosilci logističnega znanja in oblikovalci logističnih sistemov pri svojih naročilih. Ker tudi v logistiki deluje princip ekonomije obsega, izvajajo logistična podjetja koncentracijo blagovnih tokov, koncentracijo skladiščnih in transportnih kapacitet ter skušajo v povezavi z velikimi korporacijami kontrolirati čimvečji del logističnega trga.. 6 MEDNARODNA LOGISTIKA PODJETJA PREVENT Zgodba o uspešnosti Preventa je razdeljena na tri ključna obdobja. Prvo obdobje, ki označuje tudi same začetke Preventa, je od leta 1952 do 1969. To je čas, ko je v sedemnajstih letih nastalo sedem obrtnih podjetij z različnimi dejavnostmi, ki so med drugimi izdelovala tudi zaščitna sredstva. Čas obrtne proizvodnje in iskanje novih tržno zanimivih programov je tudi čas, ko so se obrtna podjetja Komfort-Zaščita specializirala za proizvodnjo zaščitnih sredstev. Leta 1969 se je preimenovalo v podjetje Prevent. Drugo obdobje razvoja je čas od leta 1969 do 1990. Prevent, industrija zaščitnih sredstev, se je leta 1975 pripojil k Tovarni modne konfekcije Toper Celje. Po treh letih z izločitvijo iz Topra se je Prevent pripojil Tovarni usnja Slovenj Gradec (TUS) kot Prevent oziroma industrija zaščitnih sredstev in avtomobilske konfekcije. Za nadaljnji razvoj podjetja je bil pomemben mejnik leta 1976, ko so začeli izdelovati avtomobilske sedežne prevleke za avtomobilski koncern Volkswagen iz Nemčije. Leta 1986 je Prevent začel izdelovati zaščitne rokavice z imenom prevent. Za tretje obdobje (od leta 1990 do 2002) je značilna izredno dinamična rast Preventa. Leta 1990 se je TUS reorganiziral, nastalo je več družb z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), med njimi TUS Prevent, d.o.o., podjetje za izdelavo zaščitnih sredstev in konfekcije. Leta 1996 je TUS Prevent postal delniška družba (d.d.), dve leti zatem pa PREVENT, d.d., proizvajalec 34.

avtomobilskih sedežnih prevlek, delovnih oblačil in rokavic. V zadnjih nekaj letih so svoje poslovanje razširili še na dejavnosti, ki so povezane z avtomobilsko industrijo, kot so kaširanje tekstilij in kalupiranje mehke poliuretanske pene ter proizvodnja sukancev in trakov. V skladu s strategijo, da do leta 2004 dosežejo tretjino realizacije na trgih izven avtomobilske industrije, pa se širijo še na področje kovinarske, lesne in gradbene industrije. Na vseh omenjenih področjih razvijajo strateška partnerstva in se trudijo biti najboljši. Za strateško usmerjanje razvoja skupine skrbi matična družba Prevent d.d., družbe povezane na podlagi lastništva ali poslovnih povezav, pa so locirane v 11 državah po svetu. SLIKA 2: LOGOTIP PODJETJA PREVENT. Vir: Prevent online. Dejavnosti Skupine Prevent so razdeljene na programe AVTOMOBILSKI DELI (avtomobilske sedežne prevleke, kaširanje tekstilij, sestavljanje avtomobilskih sklopov, kalupiranje mehke poliuretanske pene, proizvodnja sukancev in trakov), ZAŠČITA (delovna oblačila in rokavice), LES, GRADNJE in KOVINE. Poslanstvo Preventa in osnovno gibalo napredka je biti zmeraj korak pred željami kupcev, zaposlenih, lastnikov in okolja. Vizija Preventa je postati in ostati podjetje, ki bi z odličnostjo na vseh ravneh sodelovanja uspešneje kot konkurenca prinašalo koristi vsem njihovim javnostim – kupcem, zaposlenim, delničarjem in prebivalcem v okolju, kjer delujejo. Med ključnimi vrednotami zaposlenih v Preventu, ki tkejo močno kulturo in ugodno klimo podjetja, so: zadovoljstvo kupcev, kakovost izdelkov, znanje, delavnost, storilnost in ustvarjalnost.. 35.

6.1 Prevent v Sloveniji Prevent d.d. je v slovenski gospodarski prostor, še posebej v tekstilno panogo vnesel nove ideje in dal elan ostalim, ki sledijo njihovemu zgledu. Izrazita rast števila zaposlenih, organizacijske spremembe, ustanavljanje novih družb ter širitev dejavnosti na nova področja (s področja zaščite in avtokonfekcije na področje kovin in kemije ter montaže), je bilo v zadnjih letih delovanja značilno za Prevent. V okviru Skupine Prevent sta delovali leta 1994 dve družbi s skupno 870 zaposlenimi, decembra 2001 pa je imel Prevent še trideset družb, od tega sedem v tujini. Konec leta 2001 pa je bilo v skupini Prevent zaposlenih že 7200 ljudi. Približevanje delovnih mest zaposlenim je bil razlog, da je Prevent ustanovil enote v različnih krajih koroške regije. Prva taka enota je bila v Mislinji, leta 1994, nato v Radljah ob Dravi, leta 1997. Leta 1998 so začeli avtoprevleke šivati v novoustanovljenem podjetju Prevent SPM v Mirni, v Mežici pa so bili leta 1999 zgrajeni novi proizvodni prostori in ustanovljeno podjetje Prevent Mežica, leta 1999 Prevent Lamitex in leta 2000 Prevent Moduli. Od leta 2005 do leta 2008 naj bi število zaposlenih vsako leto zmanjšalo za 15 %. Tako naj bi ob koncu leta 2008 v Sloveniji obdržali cca. dve tretjini proizvodnje. Prevent izdela okrog dva miljona kompletov avtomobilskih sedežnih prevlek na leto. Polovica se jih tako izdela v Sloveniji, druga polovica pa v tovarnah v tujih državah (Praprotnik 2005, 8). Podružnice Preventa v Sloveniji so: ƒ. Prevent Global, d.d. (avtomobliske sedežne prevleke, delovna oblačila in rokavice), Slovenj Gradec;. ƒ. Prevent Lamitex, d.o.o. (kaširanje tekstilij), Slovenj Gradec;. ƒ. Prevent Moduli, d.o.o. (sestavljanje avtomobilski sklopov), Slovenj Gradec;. ƒ. Prevent Radlje, d.o.o. (proizvodnja avtomobilskih sedežnih prevlek), Radlje ob Dravi;. ƒ. Prevent SG, d.o.o. (proizvodnja avtomobilskih sedežnih prevlek), Slovenj Gradec;. ƒ. Prevent TRO, d.o.o. (proizvodnja orodja, industrijskih nožev in žag), Prevalje;. ƒ. Prevent Halog, d.o.o. (proizvodnja avtomobilskih sedežnih prevlek), Lenart;. ƒ. Prevent Mežica, d.o.o. (proizvodnja avtomobilskih sedežnih prevlek), Mežica;. ƒ. Prevent Mislinja, d.o.o. (proizvodnja delovnih rokavic in delovnih oblačil, trgovina), Mislinja;. ƒ. Prevent RR, d.o.o. (raziskave in razvoj), Slovenj Gradec;. ƒ. Prevent SPM, d.o.o. (proizvodnja avtomobilskih sedežnih prevlek), Mirna;. ƒ. TSP, d.d. (proizvodnja sukancev in trakov), Maribor 36.

6.2 Dejavnosti podjetja Prevent d.d. Odločitev o izbiri pravega poslovnega partnerja je pomembna in vse prej kot enostavna. Poslovni partnerji Preventa se za sodelovanje z njimi odločajo na podlagi njihovih konkurenčnih prednosti, med katerimi prevladujejo: —. predanost kakovosti,. —. razvijanje odličnosti na vseh ravneh poslovanja,. —. gradnja intenzivnih strateških partnerstev,. —. skrb za zaposlene, za zdravo in varno okolje,. —. odgovornost do družbe,. —. pestra in odlična družba referenčnih poslovnih partnerjev,. —. priznanja, ki potrjujejo njihovo odličnost.. Dosledno razvijanje strateških partnerstev s kupci in dobavitelji je ena glavnih konkurenčnih prednosti Preventa. Razvijanje partnerstva s kupci V vseh svojih družbah zagotavljajo svojim partnerjem enotnost sistema kakovosti. Skupaj gradijo partnerski odnos in sodelujejo že od razvoja izdelka dalje. Spoštovanje poslovnih dogovorov in rokov ter kakovost izdelkov je tisto, na čemer temelji njihov odnos. Med konkurenčne prednosti Preventa sodijo tudi najsodobnejša oprema, kakovostna delovna sila, uspešno usklajevanje razvoja, proizvodnje in pričakovanj kupca ter uveljavljenost na mednarodnem trgu. Sistematičen razvoj proizvodnih postopkov, uvajanje izboljšav in uvajanje novih analitičnih metod jim omogoča, da nenehno sledijo potrebam in zahtevam partnerjev. Razvijanje partnerstva z dobavitelji Z dobavitelji želijo ustvariti atmosfero partnerstva. Z njimi sodelujejo tudi pri postavitvi sistema kakovosti, pri novih investicijah, pri postavitvah skupnih podjetij in pri uvajanju spremljanja servisnih obiskov. V skladu z novimi programi so povečali število domačih dobaviteljev in delež materialov, ki jih proizvajajo dobavitelji družine Prevent. V Preventu redno sodelujejo z mnogimi domačimi in tujimi poslovnimi partnerji: 37.

Domači poslovni partnerji: Eurocity, Efekt, Cimos Koper, Tekstilna tovarna Okroglica, Zavarovalnica Maribor,Tekstilna tovarna Prebold, Emona Merkur Ptuj, Repriza Ptuj, Dravinjski dom, Trimo Trebnje, SPEM Komunikacijska skupina, Kraft&Werk. Tuji poslovni partnerji: Volkswagen, Renault, Ford, Peugeot, BMW, Citroen, Daimler Chrysler, Michel Thierry, Schmidt-Feldbach, W.E.T. Automotive Systems, Aunde Achter & Ebels, Wever, Trevers, Guilfford Fabic, De Witte Lietaer Techstyline, Delcar. Družina poslovnih partnerjev je iz leta v leto večja, med njimi pa se poleg poslovnih tkejo tudi pristne prijateljske vezi. Prevent je eden najpomembnejših poslovnih partnerjev koncerna Volkswagen, sodeluje pa tudi z drugimi proizvajalci avtomobilov: Renault, Ford, Peugeot, BMW, Daimler Chrysler in Citroen. Ekstremne in naraščajoče zahteve glede varnosti avtomobilov narekujejo dnevno uvajanje izboljšav in sprememb v njihove izdelke, hkrati pa tudi uvajanje strožjih kriterijev za kakovost izdelka. Avtomobilska industrija gradi z najboljšimi partnerski odnos. To pa pomeni, da se najboljšim obseg poslovanja povečuje, slabši pa odpadajo. Prevent za zdaj ostaja med najboljšimi. Biti inovativen in prilagodljiv, ponuditi partnerju več, kot pričakuje, dobavljati izdelek brez napak in natančno v skladu z zahtevanimi časovnimi intervali, ponuditi servis ter globalizirati poslovanje, niso le zahteve moderne avtomobilske industrije, ampak tudi osnove Preventovega sistema kakovosti. V Preventu zagotavljajo vsem svojim partnerjem enak sistem kakovosti v vseh svojih družbah. Kakovosten mora biti celoten sistem storitev pred in med proizvodnjo ter v fazah, ki ji sledijo. Prepričani so, da sta ključna kakovost izdelkov in storitev ter šele nato cena.. 38.

V Preventu so ponosni na zveste poslovne partnerje. Zvestoba njihovih kupcev in dobaviteljev je nedvomno rezultat uspešnega medsebojnega sodelovanja in Preventove popolne usmerjenosti k izpolnjevanju želja in zahtev kupcev in dobaviteljev. Da bi se v Preventu kupcem čim bolj približali, redno raziskujejo zahteve kupcev, kupcem omogočajo enostavno in popolno izvedbo naročila ter jim nudijo potrebno servisiranje in ponakupne storitve. Redno tudi merijo zadovoljstvo svojih kupcev.. SLIKA 3: VERIGA ZADOVOLJSTVA. RAZISKOVANJE POTREB NAROČILO IN DOBAVA 24-URNO SERVISIRANJE MERJENJE ZADOVOLJSTVA. Vir: lastno delo. O odličnih dosežkih skupine Prevent pričajo mnoge nagrade, ki so jih prejeli od svojih največjih kupcev in drugih institucij: •. Nagrada za poslovno odličnost (leta 2000 se je Prevent uvrstil med finaliste nagrade Republike Slovenije za poslovno odličnost in osvojil drugo mesto).. • •. "Value To The Customer award" (največji kupec, koncern VW je Preventu podelil nagrado že dvakrat - leta 1994 in 1996 in s tem Preventu dodelil mesto med svojimi najboljšimi dobavitelji).. •. 39.

•. Nagrada GZS za izjemne podjetniške in gospodarske dosežke, ki jo je leta 1998 prejel predsednik uprave Jože Kozmus.. • •. "Najboljše mednarodno podjetje v Bosni in Hercegovini v letu 2000" (Nagrado je prejel Prevent Sarajevo januarja leta 2001).. 40.

6.2.1 Avtomobilska industrija. Proizvodnja delov za avtomobilsko industrijo je najpomembnejši program Preventa. Proizvajajo tekstilne, usnjene, kovinske in plastične dele za avtomobile ter materiale zanje. Avtomobilske sedežne prevleke Prevent je vodilni evropski proizvajalec avtomobilskih sedežnih prevlek. V 28 letih so si pri sedežnih prevlekah v evropski avtomobilski industriji pribojevali kar 17-odstotni tržni delež. Avtomobilski sedeži in z njimi povezane sedežne prevleke so v vseh avtomobilih del skrbno premišljene opreme, ki jo načrtujejo oblikovalci velikih avtomobilskih koncernov. Videz sedežne prevleke, materiali in barve so zato že vnaprej precej določeni in izbrani. Avtomobilske sedežne prevleke se bolj kot karkoli drugega v avtomobilu nenehno spreminjajo. Razlogi so zelo različni. Večje spremembe v videzu prevleke so bolj ali manj posledica trženjskih prijemov. Praviloma se proizvajalci zanje odločajo, ko se posameznemu modelu izteka življenjska doba. Druga vrsta sprememb pa so tiste, ki jih uvajajo skupaj z nenehnimi izboljšavami, s katerimi želijo povečati kakovost izdelka in znižati stroške proizvodnje. Avtomobilske sedežne prevleke proizvajajo: —. Prevent SG d.o.o.,. —. Prevent Radlje d.o.o.,. —. Prevent Mežica d.o.o.,. —. Prevent SPM d.o.o.,. —. Prevent Moldova d.o.o.,. —. Prevent Zlatar d.o.o.,. —. Prevent Sarajevo d.o.o.,. —. Prevent Halog d.o.o. (franšizna firma),. —. Prevent Thierry Brasil Ltda,. —. Prevent Vigo S.A.,. —. Prevent Maroc Sarl, (Maroko),. —. AD Plastik d.d. Split.. 41.

V Preventu izdelujejo vse več usnjenih prevlek, zato so se skupaj z italijanskim poslovnim partnerjem, podjetjem GBR S.P.A., ki je tudi eden njegovih dobaviteljev usnja, odločili za skupno vlaganje in ustanovili podjetje Prevent - GBR, d.o.o.. Dejavnost podjetja Prevent – GBR, d.o.o., ki ima sedež v Otiškem Vrhu, je izsekovanje in kaširanje usnja. Nekatere sedežne prevleke so v celoti Preventov izdelek. Z lastnim kaširanjem blaga in s sukanci in trakovi lastne proizvodnje je zagotovljena kakovost, ki zadovolji tudi najzahtevnejšega kupca. V sedežnih prevlekah je veliko Preventovega znanja. V Preventu sedežne prevleke ne samo izdelajo, pač pa sodelujejo tudi pri njihovem razvoju. S sodelovanjem koncerna Volkswagen so razvili prevleko za stranski sedežni meh, mnoge prevleke pa so njihov samostojni dosežek. Na osnovi teh uspehov jim je Volkswagen dodelil dejavnost razvoja prevlek za njihove avtomobile. Kaširanje tekstilij To je postopek, s katerim se z lepljenjem več plasti materiala pridobi blago, iz katerega se sešijejo avtomobilske sedežne prevleke. Prevent Lamitex d.o.o. je podjetje, ki se ukvarja s kaširanjem tekstilij in letno izdela okoli 4 milijone tekočih metrov kaširanega blaga. Sestavljanje avtomobilskih sklopov V Prevent Moduli d.o.o. sestavljajo avtomobilske naslone za roke in avtomobilske vzglavnike. Kalupiranje mehke poliuretanske pene Za potrebe avtomobilske industrije (vzglavniki in nasloni za roke) in artikle splošne porabe, Šepič d.o.o. letno proizvede 770 ton izdelkov iz mehke poliuretanske pene. Proizvodnja sukancev in trakov Poleg zahtevanih programov za avtomobilsko industrijo, proizvaja TSP d.d. še sukance in trakove za konfekcijsko, pohištveno in čevljarsko industrijo, v količini več kot 500 ton letno.. 42.