Stres pri delu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov. STRES PRI DELU. Mentor: red. prof. dr. Marija Ovsenik Kranj, december 2008. Kandidat: Tanja Juki.

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici red. prof. dr. Mariji Ovsenik za spodbudo in pomo pri izdelavi diplomske naloge, kot tudi zaposlenim v Varstveno delovnem centru Zagorje in RUDIS-u Trbovlje, za pomo pri raziskavi izbrane tematike. Posebna hvala tudi moji družini, prijateljem in kolegom, ki so me ves as mojega študija podpirali..

POVZETEK V diplomski nalogi je predstavljeno delo v Varstveno delovnem centru Zagorje in RUDIS-u Trbovlje. Naloga ima poudarek ugotoviti stopnje stresnosti dela z varovanci s posebnimi potrebami in sodelavci oziroma poslovnimi partnerji v RUDIS-u Trbovlje. Diplomska naloga vsebuje poglavja o stresu na splošno, kako se s stresom soo amo, kakšni so vzroki stresa in kako ga premagujemo.. KLJU NE BESEDE stres delo varovanci v Varstveno delovnem centru Zagorje sodelavci oziroma poslovni partnerji v RUDIS-u Trbovlje. SUMMARY In this diploma project the work in Care and Working Center Zagorje (Varstveno delovni center Zagorje) and Rudis Trbovlje is introduced. The task of the emphasis on finding the level of stress work with users with special needs, and colleagues or business partners in Rudis Trbovlje. Diploma project contain chapters about stress in general, how to cope with stress, what are the causes of stress and how to defeat it.. KEY WORDS. stress work users in Care and Working Center Zagorje colleagues or business partners in RUDIS Trbovlje.

KAZALO UVOD...........................................................................................................................1 1. TEORETI NE OSNOVE.........................................................................................2 1.1 POJEM STRESA....................................................................................................2 1.2 SIMPTOMI STRESA.............................................................................................3 1.3 VRSTE STRESA....................................................................................................5 1.3.1 POZITIVNI STRES.............................................................................................5 1.3.2. NEGATIVNI STRES..........................................................................................5 1.4 VZROKI STRESA.................................................................................................6 1.4.1 ZUNANJI VZROKI.............................................................................................6 1.4.2 NOTRANJI VZROKI..........................................................................................7 1.5 HOLMESOVA LESTVICA STRESNIH DOGODKOV.......................................8 1.6 TIPI OSEBNOSTI IN NJIHOVA NAGNJENJA K STRESU.............................10 1.7 STRES NA DELOVNEM MESTU......................................................................10 1.7.1 STRESORJI NA DELOVNEM MESTU..........................................................11 1.7.2 STRESNI POKLICI..........................................................................................12 1.7.3 DESET NASVETOV PROTI STRESU PRI DELU.........................................12 1.8 PREMAGOVANJE STRESA..............................................................................12 1.8.1 OBVLADOVANJE ASA................................................................................13 1.8.2 NA INI KOMUNICIRANJA...........................................................................13 1.8.3 ODLO NOST...................................................................................................13 1.8.4 POMO IZ OKOLICE IN STROKOVNA POMO .......................................14 1.8.5 PREHRANA......................................................................................................14.

1.8.6 SPROŠ ANJE...................................................................................................15 1.8.7 TELESNE VAJE...............................................................................................15 1.9 NEKAJ ZANIMIVOSTI GLEDE STRESA.........................................................15 2. METODOLOGIJA RAZISKAVE..........................................................................17 2.1 CILJ RAZISKAVE...............................................................................................17 2.2 HIPOTEZE...........................................................................................................17 2.3 METODE IN TEHNIKE RAZISKAVE..............................................................17 2.4 OMEJITVE RAZISKAVE...................................................................................17 3. VARSTVENO DELOVNI CENTER ZAGORJE..................................................18 4. RUDIS TRBOVLJE...............................................................................................19 5. EMPIRI NA RAZISKAVA..................................................................................20 5.1 IZBOR VZORCA.................................................................................................20 5.2 INTERPRETACIJA ODGOVOROV VDC IN RUDIS.......................................20 5.3 UGOTOVITVE....................................................................................................50 6. ZAKLJU EK.........................................................................................................52 7. LITERATURA IN VIRI.........................................................................................53 8. KAZALO SLIK, TABEL IN GRAFOV.................................................................55 9. PRILOGE................................................................................................................57 9.1 ANKETA VDC ZAGORJE..................................................................................57 9.2 ANKETA RUDIS TRBOVLJE............................................................................60.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. UVOD Za današnji poslovni svet so zna ilni kratki roki, hitre odlo itve, brezobzirno tekmovanje in boj za obstanek. Skratka, stres. Ne glede na to, ali smo zaposleni v velikem ali majhnem podjetju, v podjetju v zasebni ali družbeni lasti, v trgovini ali industriji, ni dvoma: delo je stresno. Ve ina od nas se gotovo pri svojem delu sre uje tudi z neprijetnostmi, kot so nerealni roki in pri akovanja, zapleti zaradi birokracije, težavni in zahtevni nadrejeni, nesmiselni sestanki, norma, zahrbtnost in nergaštvo, brezobzirni in sebi ni sodelavci, zahtevni plani, slabe delovne razmere, dolga vožnja v službo, odpuš anje... Zdi se, da prav nikomur ni prizaneseno s težavami pri delu in tudi s stresom. Eden izmed vzrokov za nastanek stresa je konflikt med vlogami. V življenju imamo ve vlog. V zasebnem življenju smo možje oziroma žene, smo starši, smo prijatelji, sosedje ... Na delovnem mestu smo nadrejeni, sodelavci, podrejeni ... Vse naenkrat. Ko skušamo izpolnjevati zahteve vseh teh vlog, se lahko pojavijo dolo ene težave. Glede stresa se lahko prepustimo miselnosti, da je delo že samo po sebi stresno in da v zvezi s tem ni kaj storiti, lahko pa poiš emo in uberemo drugo pot, da se usposobimo za premagovanje stresa in da za utimo lastno uspešnost. Odlo iti se moramo vsekakor sami.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 1.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 1. TEORETI NE OSNOVE Stresu, njegovim posledicam in prepre evanju posledic se v naših podjetjih ne posve a veliko pozornosti. Stres ni karakteristika samo menedžerskega dela, ampak je povezan z vsemi deli oziroma delovnimi situacijami. Je neizogiben del modernega življenja. Ostra konkurenca, reorganizacija proizvodnje, stalne spremembe v tehnologiji, potrebnih znanjih, veš inah in pogojih dela, grožnja ukinjanja delovnih mest in odpuš anja ter druge lastnosti sodobnega dela in poslovanja vzpodbujajo stres in nikomur ne prizanesejo. Govorimo o tako imenovanem organizacijskem stresu. Avtor Hannes Lindermann pravi, da si mnogi ljudje nalagajo nepotrebna bremena in se sami potiskajo v stres. Kdor meni, da za družino in razvedrilo nima ve prostega asa, mora takoj temeljito pregledati svoj dnevni program. lovek, ki ga življenje peha v stres tudi veliko tvega, tega se mora zavedati vsakdo, kdor misli, da so zaloge njegove mo i neiz rpne. Na splošno pa si ljudje, ki prenesejo veliko stresa izbirajo stresne poklice.. 1.1 POJEM STRESA Beseda stres izvira iz latinš ine. Prvi je bila uporabljena v 17. stoletju, in sicer za opis nadloge, pritiska, muke, težave. V 18. in 19. stoletju se je pomen besede spremenil, pomenil je silo, pritisk ali mo an vpliv, ki deluje na predmet ali osebo. To je hkrati pomenilo, da zunanja sila vzbuja napetost v predmetu, ta pa skuša ohraniti svojo nedotakljivost tako, da se upira mo i te sile. Pojem stresa je v medicino uvedel Hans Selye, leta 1949. Zanj je stres program telesnega prilagajanja novim okoliš inam, stereotipni in nespecifi ni odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje. Danes stres opredeljujemo kot situacijo alarma oziroma kot stanje posameznikove psihi ne in fizi ne pripravljenosti, da se soo i z obremenitvijo, se ji prilagodi in jo obvlada. Pri tem so obremenitve lahko zunanje ali notranje oziroma fizi ne, kemi ne, biološke, socialne ali psihološke narave. Stres lahko opredelimo tudi kot neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnostmi za obvladanje zahtev na drugi strani. Razmerje med dojemanjem zahtev in oceno sposobnosti za kljubovanje pritiskom odlo ilno vpliva na doživljanje stresa. Kadar so zahteve in sposobnosti za obvladanje zahtev v ravnovesju ali pa se pojavi le neznato nihanje, se po utimo dobro in nimamo zdravstvenih težav. Kadar pa se zahteve za nejo kopi iti in povzro ati bojazen, da jim ne bomo tako zlahka kos, moramo previdno oceniti svoje sposobnosti.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 2.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. e presodimo, da zahteve presegajo naše sposobnosti za obvladanje, porušeno ravnovesje med dojemanjem zahtev in sposobnostmi, ki niso kos zahtevam, povzro i stres. U inek stresnih dejavnikov ob uti vsak po svoje. Na enak stresni vpliv se nekdo odzove s popolno psihi no odpovedjo, tudi z duševno boleznijo, nekdo drug pa le s prehodnimi telesnimi oziroma duševnimi motnjami. Postavlja pa se nam tudi vprašanje, kaj ima za posameznika hujše posledice: akuten ali kroni en stres, na primer, nenadna izguba bližnje osebe ali pa dolgotrajna nesoglasja na delovnem mestu. Hujše naj bi bile stalne, manjše stiske in konflikti, ki jim ni možno predvideti konca. Toda tudi to vedno ne drži, kajti kon no je vendarle vse odvisno od posameznikovih psihofizi nih sposobnosti.. 1.2 SIMPTOMI STRESA Simptome stresa delimo: •. FIZI NI SIMPTOMI:. -. spremembe v apetitu; spremembe v telesni teži; pogosti glavoboli; vrtoglavica; nespe nost; pogosti prehladi; napetost in bole ine v mišicah; prebavne motnje; razbijanje srca; kroni na utrujenost; alergije; pove ano uživanje cigaret, pomirjeval, alkohola .... •. DUŠEVNI SIMPTOMI:. -. tesnoba, nemir, napetost; potrtost, obup, nemo ; nagle spremembe razpoloženja; razdražljivost, napadalnost; no ne more, pogost jok; depresije, zaskrbljenost; nezadovoljstvo, pretirana ob utljivost; pomanjkanje samospoštovanja; ob utek praznosti, dvomi; izguba perspektive, negativizem.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 3.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. •. SIMPTOMI NA PODRO JU MEDOSEBNIH ODNOSOV:. -. netolerantnost, nezaupanje; zmanjšani kontakti s prijatelji; izolacija, skrivanje; težave v komunikaciji; zmanjšana potreba po spolnosti.. •. SIMPTOMI NA PODRO JU DELA:. -. ob utek preobremenjenosti, utrujenosti; neu inkovitost, neuspešnost; nedokon anje nalog, lotevanje vedno novih nalog; pomanjkanje novih idej; odpor do dela.. Posledice daljšega stresa nas lahko pripeljejo v položaj, v katerem se lahko pojavijo številna duševna ali psihološka znamenja. Ta znamenja še poslabšajo položaj: omejijo našo zmožnost obvladovanja stresa in nam otežijo spopadanje z osnovno težavo, ki se zato še stopnjuje, in za arani krog je sklenjen. Spodnji diagram prikazuje odnos med spodbujevalci stresa in našimi odzivi nanje. DEJAVNIKI DOGODKI. STRESA. ALI. STRESNI. DOŽIVLJAMO JIH KOT VIRE STRESA. TELESNI, DUŠEVNI IN USTVENI ODZIVI NA STRES. RAZVOJ TELESNE IN/ALI DUŠEVNE BOLEZNI. ODZIV NA STRES NE IZBOLJŠA RAZMER. POSLEDICA JE KRONI NI STRES. Slika 1:Za aran krog stresa (vir: Luban-Plozza B., Pozzi U., 1994). Tanja Juki : Stres pri delu. stran 4.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 1.3 VRSTE STRESA Lo imo dve glavni vrsti stresa in sicer pozitivni in negativni stres. Telo se odzove na stres ne glede na to ali je ta pozitiven ali ne. Pomemben dejavnik je na in, kako se telo odzove. Poznamo dva razli na stresna vpliva : psihi nega, ki se pojavi ob razli nih emocionalnih stanjih in fizi nega, katerega posledica je stres, ki se pojavi po fizi ni aktivnosti. 1.3.1 POZITIVNI STRES Pozitivni stres je vsaka aktivnost, ki povzro i adapcijske spremembe kardiorespiratornega sistema in miši evja. Pri osebah, ki so pod vplivom pozitivnega stresa, se pojavljajo : -. evfori nost, zanesljivost, vznemirjenost, velika motiviranost ; razumevanje, pripravljenost sko iti na pomo , družabnost; umirjenost, uravnovešenost, samozavest; ustvarjalnost, u inkovitost, uspešnost; sposobnost jasnega in racionalnega mišljenja, odlo nost; marljivost, živahnost, vedrost, nasmejanost.. 1.3.2 NEGATIVNI STRES Negativni stres pa so emocionalni in psihi ni pritiski, šoki, ki povzro ajo obolenja in so posledica kratkotrajnega stresnega vpliva ali dolgotrajne izpostavljenosti stresnim okoliš inam. Dolgotrajni stresni vplivi se kažejo kot porušena presnova v telesu, porušeno endokrino ravnotežje imunskega sistema. Osebe, izpostavljene takemu stresu, ob utijo bole ine v prsnem košu in imajo težave z želodcem zlasti zaradi previsoke stopnje kisline. Telo, ki je dlje asa izpostavljeno stresu, ima manjšo možnost produkcije limfocitov, s tem pa je neodporno in izpostavljeno obolenjem. Stresne situacije vplivajo tudi na proste radikale, ki se sprostijo v kri in poškodujejo celice. Poznamo tri skupine znakov, ki jih imamo za prve znanilce, da smo preve izpostavljeni negativnemu stresu. Nanje je opozoril ameriški psiholog Neil S. Hibler z ustanove Air Force. • -. ustveni znaki: apatija: nezadovoljstvo, žalost, nezmožnost uživanja v prijetnih stvareh; anksioznost: nemir, negotovost, ob utek nekoristnosti; razdražljivost: nezaupanje, nadutost, upor ali jeza; duševna utrujenost: raztresenost, težave s koncentracijo; pretirana zaverovanost vase ali zavra anje samega sebe: preve dela, sumni avost.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 5.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. •. Vedenjski znaki:. -. izogibanje: zapiranje vase, zavra anje dela; pretiravanje: odvisnost od nikotina ali alkohola; težave z osebno urejenostjo: zamujanje na delo, neurejenost; težave s spoštovanjem zakonov: zadolženost, prekrški.. •. Telesni znaki:. -. pretirana skrb zaradi bolezni ali nepriznavanje bolezni; pogosta obolevnost; fizi na iz rpanost; pretirana vera v samozdravljenje in zloraba zdravil; neraspoloženje : glavobol, nespe nost, sprememba teka.. e se ti znaki pojavljajo skupaj, predvsem pa e trajajo dalj asa, je potrebna pomo zdravnika ali specialista.. 1.4 VZROKI STRESA Lo imo dve vrsti vzrokov stresa in sicer zunanji in notranji vzrok. 1.4.1 ZUNAJI VZROKI Sem uvrš amo vzroke za stres, na katere posamezik ne more vplivati. Ti vzroki so : •. ZAHTEVEN NADREJENI. e ima na primer poslovni sekretar »smolo« , da ima zahtevnega nadrejenega, lahko ravna na dva na ina. Lahko se, tako kot to dela ve ina, pritožuje, ga za hrbtom obrekuje, kuje zarote in nenehno doživlja stres zaradi neprijetnih situacij. Lahko pa izbere drugo pot in skuša odkriti njegove dobre strani in ga razumeti. Moramo vedeti, da so zahtevne osebe zahtevne do vsakogar. To pomeni, da niso zahtevni samo do nas. Zaradi tega spoznanja z zahtevnimi nadrejenimi prav gotovo ne bomo raje delali, vendar pa jih bomo lažje razumeli. Sicer pa prav najzahtevnejše osebe iz nas izvabijo najboljše. •. NEPRIJETNI SODELAVCI. Nikomur ni prizaneseno, da ne bi imeli opravka z neprijetnimi osebami. Ene so lahko cini ne, ravnodušne, druge vsiljive, tretje pa nenehno jezne. Ravnanje s takimi sodelavci je prava umetnost. Z njimi moramo ravnati vljudno, sicer se lahko zgodi, da tudi sami postanemo takšni.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 6.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. •. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. DRUGA NOST. Oseb, s katerimi prihajamo v stik pri delu, ne izbiramo sami. Z malo dobre volje lahko sodelujemo s komerkoli, ne glede na tip osebnosti. Skrivnost je v sprejemanju drugih. Namesto, da bi o sebi menili, da smo dobri, o drugem pa, da je slab, pomislimo na oba kot na »osebi v igri », ki imata razli ni vlogi. S tem dopustimo možnost, da drugi razumejo življenje in vedenje druga e kot mi. Tako bomo na življenje gledali brez predsodkov in ga sprejemali bolj odprto. •. SLAB DAN. eprav se še tako trudimo, da bi bili pri delu ter v življenju dobri in delamo vse kot ponavadi, lahko doživimo zelo slab dan in imamo ob utek, da se ne bo nikoli kon al. Vse skupaj se zdi kot skrajnost, vendar se je verjetno že vsakomur izmed nas pripetilo kaj podobnega. Stres na stres, ni kaj. In potem se vprašamo : »Zakaj se to dogaja prav meni ?« V takih in podobnih okoliš inah smo lahko »pani ni « ali pa umirjeni. Lahko jih vidimo skrajno negativno ali pa poiš emo dobro v slabem. In, e ne najdemo prav ni dobrega, zadevo sprejmimo s humorjem in prepustimo reševanje zadeve “višji sili”. 1.4.2 NOTRANJI VZROKI Sem uvrš amo vzroke za stres, na katere posameznik lahko vpliva. Eni izmed teh so: •. LASTNE MISLI. V stres nas zelo pogosto spravijo lastne misli. Kaj se dogaja? Ko se misel pojavi, je samo misel. Misli same po sebi, ne da bi jih ozavestili, ne morejo v nas vzbuditi stresnega razpoloženja. So le predstave. Na primer: med vožnjo v službo razmišljamo vse mogo e “O, kriza, današnji dan bo grozen. Do poldneva moram oddati šest seznamov. Prav gotovo bo nagajal naš stari fotokopirni stroj. Vmes pa bodo zopet klicale zoprne stranke. Pa še sodelavka, vem, da je še vedno jezna zaradi v erajšnjega nesporazuma.” Zgodi se lahko le, da misli sprejmemo resno in postanemo zaskrbljeni. Ko tako razmišljamo, ugotovimo, da je naše življenje pravzaprav naporno, zato se zasmilimo sami sebi ali pa se zavedamo, da smo pravkar imeli le majhen “napad rnih misli” in da sploh še nismo v službi, temve se tja šele peljemo. •. ZASKRBLJENOST. Zaskrbljenost povzro a hud stres. Kadar smo zaskrbljeni, smo razdražljivi, napeti in brez energije. Hitreje se razjezimo in smo nerazumno vznemirjeni - to pa je odli na podlaga za razburjanje zaradi malenkosti. Osredoto amo se na težave in premišljujemo, kako naporno je življenje. Korenit notranji preobrat se zgodi, ko spremenimo svoj odnos do skrbi. V nas vznikne novo upanje, da bomo natanko vedeli kaj moramo narediti in kako se dolo ene zadeve lotiti, e ne bomo zaskrbljeni. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 7.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. •. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. NAVADE. V službi zlahka pridobimo dolo ene navade - dobre in slabe, nepotrebne in napa ne. Mnoge ostanejo del nas in o njih ne razmišljamo, še manj pa jih spreminjamo. Obi ajno jih ohranimo do upokojitve. Navade so pogosto vir stresa. Ker povzro ajo stresne situacije ( etudi se tega ne zavedamo), postane tudi naše življenje s asoma stresno. Vsakdo izmed nas bi moral razmisliti, katero dejanje v ustaljenem delavniku bi lahko spremenil ali pa celo opustil, saj je zgolj naša navada ali pa navada delovnega kolektiva, na nas pa nezavedno deluje stresno in nam onemogo a ve je zadovoljstvo. •. NEORGANIZIRANOST. Kroni no neorganizirane osebe, z izgovorom, sem pa ustvarjalen lovek in akajo me veliko pomembnejše stvari od pospravljanja mize, zapravijo veliko asa - svojega in tujega -, ko iš ejo datoteke, telefonske številke in razli na imena. Da bi vse to nadomestile, ostajajo v službi pozno v no , toda nikoli ne obdelajo vsega. Zelo pogosto za seboj v stres potegnejo tudi sodelavce, ti pa jih morajo nato reševati iz neprijetnih situacij. Da se izognemo neorganiziranosti, naj bo na mizi vedno le tisto, s imer se ukvarjamo. Ne smemo se pustiti ujeti v past in si kopi iti na mizi vse mogo e stvari z izgovorom, da ne bomo pozabili nanje. Tako sicer res ne pozabimo na stvari, saj nas ves as opozarjajo nase. A vsaki , ko se nam pogled ustavi na projektu B, preusmerimo pozornost nanj. e pa imamo na mizi še projekt C, je malo verjetno, da bomo sploh kon ali projekt A. Že drugi nas velikokrat motijo pri delu, zakaj bi se torej motili še sami? Biti moramo previdni, da ne pretiravamo in postanemo tako redoljubni, da sploh ne bomo mogli delati, e ne bo vsak list papirja na svojem mestu.. 1.5 HOLMESOVA LESTVICA STRESNIH DOGODKOV Nanaša se na dogodke v zadnjem letu posameznikovega življenja. Število to k nad 200 pomeni izrazito stresno obremenjenost in nevarnost poslabšanja posameznikovega zdravstvenega stanja. Lestvica ne upošteva individualnosti in dovzetnosti posameznika na stres.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 8.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede ZAKON EVA SMRT. 100. RAZVEZA. 73. LO ENO ZAKONSKO ŽIVLJENJE. 65. PRESTAJANJE ZAPORNE KAZNI. 63. SMRT BLIŽNJEGA DRUŽ. LANA 63. TELESNA POŠKODBA, BOLEZEN 53. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. ZA ETEK ALI KONEC OTROKOVEGA ŠOLANJA. 26. SPREMEMBA STANOVANJSKIH RAZMER. 25. NESOGLASJE Z NADREJENIMI. 23. ZAMENJAVA ŠOLE. 20. SPREMEMBA NA INA REKREACIJE. 19. SPREMENJENO DRUŽABNO ŽIVLJENJE. 18. NAJEM POSOJILA. 17. POROKA. 47. UPOKOJITEV. 45. SPREMENJEN NA IN SPANJA. 16. NOSE NOST. 40. SPREMENJEN NA IN ŽIVLJENJA DRUŽ. LANA. 15. TEŽAVE V SPOLNOSTI. 39. SPREMEMBA PREHRAMBENIH NAVAD. 15. ROJSTVO OTROKA. 39. PO ITNICE. 13. SPREMEMBE NA DEL. MESTU. 39. PRAZNOVANJE PRAZNIKOV. 12. OTROK ZAPUSTI DRUŽINO. 29. MANJŠE KRŠITVE ZAKONA. 11. SPORI S SORODNIKI. 29. POMEMBNI DOSEŽKI. 28. Tabela 1 : Zaporedje stresnih situacij po ameriški študiji (Lindemann, 1977 in Spielberger, 1985) Zanimivo je, da so kot stresni dogodek ovrednoteni tudi na prvi pogled pozitivni trenutki v življenju : poroka, konec otrokovega šolanja, po itnice, praznovanje ve jih praznikov.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 9.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 1.6 TIPI OSEBNOSTI IN NJIHOVA NAGNJENJA K STRESU Vsakdo ima prirojene nekatere osebnostne lastnosti, ki vplivajo na njegovo vedenje. Znanstvene raziskave so pokazale, da so nekateri tipi osebnosti bolj nagnjeni k stresu kot drugi. •. OSEBNOSTNI TIP A. Ljudje, ki pripadajo tipu A, potrebujejo nenehno priznanje in hvalo. e se jim kak na rt izjalovi, lahko postanejo napadalni. Veliko govorijo, zlasti o sebi in ne poslušajo drugih. Ne poskušajo skriti svoje tekmovalne sile, ki jih sili vedno in povsod stati na elu. Zmagovanje je za njih življenjskega pomena. •. OSEBNOSTNI TIP B. Ljudje tipa B dosegajo podobne cilje kot pripadniki tipa A, vendar pri tem redkeje kažejo znamenja tesnobnosti in so veliko manj pod vplivom stresa. Zadovoljno vijugajo skozi življenje in se ne po utijo enako priganjane. So bolj sproš eni in umirjeni tako pri delu kot pri zabavi, eprav niso ni bolj ravnodušni do uspeha. Zna ilnosti posameznih osebnostnih tipov in njihovih vedenjskih vzorcev je mogo e preoblikovati, e na primer napadalna in nasilna oseba za ne posnemati ravnanje manj napadalnega prijatelja. Takšnega preobrata pa ni mogo e izpeljati ez no in na silo, temve po asi in kar najbolj potrpežljivo.. 1.7 STRES NA DELOVNEM MESTU Stres na delovnem mestu povzro ajo prevelike zahteve in izpostavljenost dejavnikom stresa. Dejavniki stresa so : • • • • • • • • • • •. Premalo asa oziroma preve dela, da bi dokon ali delovne naloge v svoje zadovoljstvo in v zadovoljstvo drugih - nestvarni roki. Opis delovnih nalog je nejasen, pristojnosti so neopredeljene. Za dobro opravljeno delo ni priznanja, niti nagrade. Ni možnosti pritožbe. Veliko je odgovornosti, pooblastil oziroma pristojnosti pri odlo anju pa malo. Nadrejeni, sodelavci ali podrejeni ne sodelujejo z vami oziroma vam ne nudijo podpore pri delu. Nimate nadzora oziroma niste seznanjeni z namenom in usodo kon nega proizvoda, pri izdelavi katerega sodelujete. Služba je nezanesljiva, nimate stalnega delovnega mesta (zaposleni ste za dolo en as). Izpostavljeni ste predsodkom zaradi vaših let, spola, rase, narodnosti ali vere. Delate v neugodnih oziroma nevarnih razmerah. Nimate priložnosti, da bi pokazali vsa vaša znanja oziroma sposobnosti.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 10.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. • •. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Manjša napaka ali trenuten upad pozornosti (koncentracije) na vašem delovnem mestu imajo lahko resne ali celo usodne posledice. S sodelavci težko sodelujete, utite celo sovražno razpoloženje.. Posebna oblika stresa na delovnem mestu je “nadlegovanje na delovnem mestu”. To je ponavljajo e neprijetno obnašanje, usmerjeno proti enemu in istemu delavcu, za to obnašanje pa ni nobenega pravega razloga. Pod neprijetno obnašanje razumemo šikaniranje, poniževanje, blatenje in celo grožnje. Druga oblika nadlegovanja je bolj pogosta in je vezana na osebne odnose ter je izraz dolo ene oblike ljubosumja enega delavca (obi ajno nadrejenega) na drugega. Obi ajno se kaže kot neprijetne pripombe in je kot enkraten pojav v pozitivnem, prijateljskem okolju lahko zanemarljiv. e pa se ponavlja le pri eni osebi, ki nima možnosti obrambe proti tem osebam, je to lahko že problem. e so vsi zgoraj našteti dejavniki pogosto prisotni tudi na vašem delovnem mestu, potem to gotovo predstavlja poseben napor za nas in povzro a hitrejše procese “obrambe” vašega telesa. Ve kot dodajate “plina”, višji so “vrtljaji na minuto”, pri katerih dela vaš motor v telesu in hitreje se ta motor obrabi. 1.7.1 STRESORJI NA DELOVNEM MESTU • • • •. • • •. asovni pritiski in (pre) hiter tempo dela z neodložljivimi termini: Leta 2000 je v državah EU ve kot 58 % zaposlenih delalo ve kot 60 % delovnega asa v pospešenem tempu ali/in pod asovnim pritiskom. Slaba organizacija dela, pomankljive informacije, nepoznavanje svoje vloge in odgovornosti na delovnem mestu: Podporo pri kolegih in nadrejenih je imelo manj kot 11 % anketiranih. Nezmožnost organizacije svojega dela ali vpliva na spremembo dela: Ve kot 30 % zaposlenih (najpogosteje v storitvenih dejavnostih - npr. delo s strankami) nima možnosti vplivati na potek in organizacijo svojega dela. Fizi ne obremenitve in prostorska omejenost: V EU je leta 2000 ve kot 45 % zaposlenih opravljalo svoje delo v prisilnih držah (najpogosteje prizadeta vrat in križ). Teža posameznih predmetov sicer ni bila tako velika kot skupno breme, ki so ga delavci na dan prenesli oziroma pretovorili. Monotonija, preprostost in število enoli nih (enostranskih) gibov, ki jih opravijo delavci za teko im trakom, tipkovnico ali na blagajni. No no delo, delo s strankami in izolirano delo brez sodelovanja sodelavcev in nadrejenih. Napake in spodrsljaji niso dovoljeni in so kaznovani: Pritisk, opraviti delo brezhibno, natan no, v skladu z navodili, po standardnih postopkih in v dogovorjenem asu, povzro a dodatno obremenitev in s tem stres.. Dolgoro no takšna situacija vpliva na posameznikovo zdravje in zmogljivosti. Stres poslabša naše po utje in ez no lahko zbolimo. Negativno vpliva na našo delovno sposobnost in produktivnost, ki sta zaradi daljšega delovanja stresa manjši. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 11.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 1.7.2 STRESNI POKLICI Takšen je na primer poklic zdravnika splošne medicine, ki mora biti ob vsaki uri podnevi in pono i na voljo svojim bolnikom in mora obvladati domala vse širno podro je medicine. Po naravi dela je s stresi obremenjen tudi pilot, ki redno preletava zemljepisne dolžine in širine pa tudi kontrolor, ki z letališ a usmerja in vodi svoje tovariše v zraku. Delo ob teko em traku je razvpito, da ga ogroža vse polno stresov. V resnici pa ni potrebno, da loveka bolj obremenjuje kakor kako drugo leto. Le e trak hitro te e in e delavec slabo prenaša enoli nost, postane delo ob teko em traku stresno. Obratno pa sta delo v izmenah in no no delo vsekakor obremenitev, ker na silo prekinjata lovekov fiziološki ritem. Sicer pa se pojavijo stresi pri vsakem poklicu, e jim ljudje niso kos. To velja za nekatere starejše ljudi, ki bi jih morali zamenjati na delovnem mestu. Prav tako velja tudi za bolnike, ki menijo, da zahtevam svoje dosedanje zaposlitve ne morejo ve zadostiti. 1.7.3 DESET NASVETOV PROTI STRESU PRI DELU 1. V svoje delo investirajte najboljše kar imate: znanje, izkušnje, ideje, izvirnost, ustvarjalnost, zavzetost, motivacijo in inteligenco. 2. Ne pozabite na ustveno komponento zadovoljstva pri delu. 3. Bodite pozorni na svoj bioritem. Najtežje naloge opravite med dopoldanskim ali popoldanskim vrhuncem. 4. Kadar ste zelo obremenjeni, si privoš ite po itek po svoji izbiri. 5. Zagotovite si redne odmore, v katerih delajte le tisto, kar vas veseli (lahko tudi delate). 6. Nau ite se opravi iti brez ob utka ponižanja in krivde. 7. Za zahtevnejše naloge si vzemite dovolj asa. 8. Nau ite se pravo asno re i ne vsemu esar ne zmorete narediti oziroma ne sodi v vaše delovno podro je. 9. V konfliktnih situacijah ohranite mirno kri, bodite širokosr ni in stvarni, nasprotnika pa nikoli ne omalovažujte ali ponižujte. 10. Nau ite se konstruktivno nasprotovati brez prepiranja, o itanja, poniževanja in groženj.. 1.8 PREMAGOVANJE STRESA Stres najpogosteje obvladujemo z dvema mehanizmoma. Za prvega, obrambnega, je zna ilno, da podzavestno popa imo resni nost v upanju, da se bo položaj spremenil, ne da bi se morali za to potruditi. Drugi odziv je mehanizem zavestne privolitve in sprejemanja, ki omogo a prilagajanje spremembam in pogled na težave »z distance«.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 12.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 1.8.1 OBVLADOVANJE ASA Metodi en pristop k delu pomaga lajšati morebitne stresne razmere. Kolikokrat smo si že zaželeli, da bi imel dan ve ur, kot jih ima ? In, e bi nam to željo uslišali, kako dolgo bi nam podaljšek zadoš al ? Kadar smo s asom na tesnem, seznam opravkov pa je neznansko dolg, se za ne pojavljati tesnoba, postanemo prenapeti in morda celo za nemo izgubljati glavo. Zdrav razum nam govori, da ne moremo narediti nemogo ega. Zato moramo, še preden za ne nezdrav stres jemati svoj davek, temeljito premisliti, kaj lahko storimo za boljše obvladovanje asa. Naš cilj mora biti ohranjanje ravnovesja med domom, delom in zabavo, e ho emo imeti as tudi zase. e tega ravnovesja ne vzdružujemo tedaj, ko postanemo utrujeni, ne moremo ve zadovoljivo opravljati dela. 1.8.2 NA INI KOMUNICIRANJA Na in kako drugi ravnajo z nami oziroma mi z njimi, ima lahko pozitivne ali negativne posledice. Oblastniški pristop bodisi izsili popustljivost in ustrežljivost, saj se podrejeni kljub vsemu po uti varnega, bodisi sproži odpor, saj prejemnika prizadene, ker nima pravice do besede. Pokroviteljski slog vodenja lahko mladim in ob utljivim ljudem daje ob utek zaš ite, le malo pa pripomore k spodbujanju samostojnega mišljenja. Popustljivost vodilnih omogo a podrejenim, da sami rešujejo težave in prevzemajo odgovornost, to pa se lahko zgodi v izbiranju zgolj udobnih bližnjic in izogibanje neprijetnim nalogam. Demokrati ni slog vodenja zagotavlja dvostransko izmenjavo mnenj, k emur pa sodita tudi ostro nasprotovanje in zavzemanje za skrajnosti. Komuniciranje je naju inkovitejše, e sta prejemnik in oddajnik med seboj uglašena. Kljub neposrednosti je pri tej obliki komuniciranja nevarno, da prejemnik morda ne bo sprejel informacije v obliki, kot je bila oddana, saj oddajnik ne sprejme potrditve. 1.8.3 ODLO NOST Biti odlo en še ne pomeni biti napadalen ali brezobziren do drugih. Odlo ni ljudje se pogosto bolj sproš eno soo ajo s težavami, se izognejo nesporazumom in se obvarujejo možnosti, da bi pod pritiskom drugih ravnali proti svojemu prepri anju. e na primer nadrejeni od nas zahtevajo dodatno delo, moramo pretehtati vse dejavnike preden privolimo : je res tako pomembno ; kako pogosto se takšne zadeve ponavljajo ; kdo vas bo pogrešal doma ; imate druge obveznosti ; ste preutrujeni ? Odlo nost temelji na prepri anju, da smo ljudje enakopravni in imamo enake osnovne pravice. Torej se moramo nau iti mirno re i ne, ne da bi prizadeli pravice drugih. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 13.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Pravico imamo : • • • • • • • • • •. biti kakršni smo, re i da ali ne, upoštevati svoje lastne potrebe, izkazati svoje mnenje in prepri anje, pri akovati, da nas drugi poslušajo in spoštujejo, da nam kaj spodleti, prevzeti odgovornost za svoje ravnanje, da se ne strinjamo, sami odlo iti, kaj je za nas najpomembnejše, biti odlo ni brez ob utka krivde.. 1.8.4 POMO IZ OKOLICE IN STROKOVNA POMO Družinski lani, prijatelji in sodelavci so nam lahko tedaj, ko smo pod pritiskom v veliko pomo . Ljudje, ki so nam blizu, so po navadi odkriti in dovolj dobro utijo, kdaj smo v stresu in potrebujemo pomo . Glede na svojo spretnost in notranjo trdnost ter naše potrebe lahko odigrajo razli ne vloge : nas poslušajo, varujejo, zagovarjajo, vodijo, usmerjajo, spodbujajo, nagrajujejo ali nam pomagajo utrjevati samozaupanje. Prošnja za pomo , kadar smo v stresu, ni znamenje slabosti, temve izraz spoznanja, da se lovek sam teže spopada s težavami. Prijatelji bi nam nemara radi pomagali, a no ejo biti vsiljivi, zato jim moramo nekako sporo iti, da bi bila njihova pomo dobrodošla. e med svojimi najbližjimi ne najdemo osebe, ki bi ji lahko povsem zaupali, se lahko ozremo po širšem krogu ljudi ali organizacij, ki ponujajo pomo . Mednje sodijo poklicni svetovalci ali terapevti, skupine za samopomo , verske organizacije ali službe za pomo v stiski, ki delujejo po telefonu. 1.8.5 PREHRANA Raznolika prehrana je poglavitna za trdno zdravje. Prednost je potrebno dajati živilom z veliko vitaminov, nenasi enih maš obnih kislin, antioksidantov in nepre iš enih ogljikovih hidratov : kruhu (po možnosti polnozrnatemu), testeninam, ribam, olivnemu olju, svežemu sadju in zelenjavi, oreš kom, jogurtu, svežim zeliš em... V jedilnik je potrebno vklju iti kar najve razli nih živil : im ve živil z veliko škroba in vlaknin, kar najmanj sladkorja, soli in nasi enih maš ob, dati prednost belemu mesu pred rde im ter razumno uživati alkohol.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 14.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 1.8.6. SPROŠ ANJE Sproš anje je eden izmed najzanesljivejših na inov za blaženje stresa. Odlo itev, da si bomo vsak dan vzeli nekaj asa za neko pomirjajo o dejavnost, bo daljnosežno vplivala na naše duševno, telesno in ustveno zdravje. Sproš ujo e dejavnosti so lahko zelo razli ne, vse pa morajo imeti enak namen - zmanjšanje napetosti. Kadar je raven stresa tako visoka, da lahko vsaka negativna misel še poglobi našo zaskrbljenost, zgolj dopovedovanje samemu sebi, da se moramo sprostiti, verjetno ne bo zaleglo. e smo nenehno vznemirjeni, se moramo najprej nau iti nekaterih novih veš in. Za odpravljanje ob utka napetosti sta najbolj uporabni dve tehniki, ki imata to prednost, da ne vzbujata pozornosti ; ljudje okrog nas tako sploh ne bodo opazili, da ju uporabljate. Uporabna pa je tudi joga, ki je prastara vzhodnjaška filozofija, s katero si na Zahodu pomagajo pri iskanju spokojnosti. Po navadi se joga uporablja kot terapija za obvladovanje stresa, saj v telesnem, duševnem in duhovnem urjenju povezuje vse prvine telesa in uma. Pradomovina joge je Indija, zato od tam izvirajo tudi z njo povezani izrazi : joga pomeni v sanskrtu »zveza« oziroma »združitev«. Z njo se lahko ukvarjamo doma ali v vodeni skupini. Za telesno in duševno sproš anje in poživljanje lahko zadoš a že obvladovanje osnovnih položajev. 1.8.7 TELESNE VAJE Redne telesne vaje so eden izmed osnovnih pogojev za premagovanje stresa. Pomagajo nam odpravljati odve ni adrenalin ter ohranjati umsko in telesno ilost. Spodbujajo tudi krep ilni spanec. Izbrati je potrebno vaje, ki nam bodo najbolj ustrezale - torej takšne, ki zaradi izjemnih telesnih naporov ali dodatnih asovnih oziroma denarnih obremenitev, ne bodo povzro ile še dodatnega stresa. Zelo koristni netekmovalni športi so kolesarjenje in hoja, ki ju zlahka vklju imo v svoj vsakdanji ritem ter plavanje. Uživajmo v gibanju in kolikor mogo e omejimo tekmovalne izzive izbrane dejavnosti. Naša namena naj bosta sprostitev in zabava, ne zmaga ali postavljanje nedosegljivih ciljev.. 1.9 NEKAJ ZANIMIVOSTI GLEDE STRESA •. V anonimni anketi, ki so jo izvedli med angleškimi piloti že pred 30 leti, 1974, je 71 % pilotov priznalo, da so bili v prejšnjem letu (1973) ve kot enkrat na delovnem mestu pod vplivom t. i. doma ega stresa (težav iz družinskega okolja) in drugih osebnih težav.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 15.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. • • •. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. V raziskavah so ugotovili, da psihološko zahtevna dela, pri katerih imajo delavci malo nadzora nad delovnim procesom, zve ajo nevarnost pojava bolezni srca in ožilja. Stres prispeva k razvoju alkoholizma, debelosti, odvisnosti od cigaret, drog in k zve anju samomorilnosti. Petnajst lanic EU zagotavlja, da stres na delovnem mestu vsako leto prizadene vsaj 40 milijonov zaposlenih in povzro i vsaj za 20 milijard evrov škode na podro ju ekonomije, zdravstva in okolja.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 16.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2. METODOLOGIJA RAZISKAVE 2.1 CILJ RAZISKAVE Temeljni cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali se zaposleni v VDC Zagorje in RUDIS-u Trbovlje po utijo stresno in kako stres na njih vpliva.. 2.2 HIPOTEZE Predpostavljamo, da je stres pri opravljanju dela zaposlenih v VDC Zagorje manjši kot pri delu delavcev v Rudis-u Trbovlje. Menim, da stres na delu vpliva tudi na zasebno življenje zaposlenih. Moje mnenje je, da ve kot je stresa pri delu, manj kakovostno ga zaposleni opravljajo.. 2.3 METODE IN TEHNIKE RAZISKAVE Teoreti ni del naloge vsebuje opredelitev stresa s pomo jo razli ne literature. Se pravi, opredelitev stresa, kje ga sre amo, kako ga obvladamo. Empiri ni del naloge zajema anketo izvedeno med zaposlenimi v VDC Zagorje in RUDIS-u Trbovlje.. 2.4 OMEJITVE RAZISKAVE Pri raziskavi me je omejevalo to, da je bilo anketiranih ve žensk kot moških, saj v obeh podjetjih prevladujejo ženske.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 17.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 3. VARSTVENO DELOVNI CENTER ZAGORJE Varstveno delovni center je, merjeno tudi s loveško starostjo, že dosegel polnoletnost. V za etku leta 1984 so ga ustanovile zasavske ob ine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, bivališ e pa so mu našle v stari stanovanjski hiši v Zagorju. Ustanova je zaživela pod imenom Delavnice pod posebnimi pogoji. Že v prvem letu je v njej, našlo svoj prostor enaindvajset odraslih duševno in telesno prizadetih oseb. S stalnim preurejanjem je hiša postal bolj prijazna, a še vedno ostala premajhna (370 kvadratnih metrov). Po dvanajstih letih zavoda je v njej delalo 75 varovancev in petnajst zaposlenih. Za delo in bivanje ni bilo niti osnovnih pogojev, stanje je postal nevzdržno. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je zato v letu 1999 potrdilo investicijski program za izgradnjo novega, sodobnega objekta. Oktobra 2002 se je za ela gradnja novega VDC-a, leto 2004 pa je minilo kot zgodovinsko prelomno leto. Pri eli so delovati na novi lokaciji. V dveh etažah je na 1800 površinskih metrov dovolj prostora za 120 ljudi, dovolj možnosti za kakovostno življenje in delo. eprav prostrana, je tudi ta zgradba hitro postala prijazen dom. e je dobi ek postal eden temeljnih vzvodov ustvarjanja in dogajanj v družbi sploh, so v VDC-u Zagorje v ne em res zelo druga ni. Ni esar ne izdelujejo zato, da bi ustvarjali dobi ek in si ga delili. Motiv je delo samo, delo kot element kakovosti življenja, delo, ki prinaša bolj enake možnosti, ki pomeni višjo stopnjo humanosti in spoštovanja pravic vsakogar. Njihova vloga je ohranjanje ravnovesja, ki ga tržna usmerjenost in birokratsko delovanje socialne države stalno rušita. Za njih je pomembna pomo manj sre nim. Tako delujejo navznoter, zunaj njihove hiše pa realnemu svetu ne morejo povsem ubežati. Proizvodno sodelujejo s številnimi podjetji, razvili so tudi privla en lastni program. Tako pridobijo ve ino sredstev za kritje materialnih stroškov, za nagrade, izlete in letovanja, kulturno in športno udejstvovanje. Manjši, a prav tako pomemben vir, pa predstavljajo donacije dobrotnikov. Lastni program sestavljata papirna galanterija in izdelki z ro nim vezenjem. Razvili so jih zaradi potreb, ki so jih na trgu opazili. Cena izdelkov je primerljiva, kakovost zelo ustrezna. In kar je za njih še pomembnejše, poleg razvijanja ro nih spretnosti omogo a tudi ustvarjalnost pri delu. To so krila, s katerimi so dosegljive vse širjave.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 18.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4. RUDIS TRBOVLJE Rudarsko Industrijsko Skupnost RUDIS d.d. so leta 1959 ustanovila slovenska podjetja kot poslovno skupnost z namenom, da bi združeni izkoristili znanje in zmogljivosti ter ponudili trgu celovite storitve na podro ju rudarskih investicijskih projektov. Z leti je RUDIS razširil podro je svojih aktivnosti na industrijske, energetske, ekološke in infrastrukturne projekte in danes so vodilna slovenska družba za izvajanje svetovalnega in izvedbenega inženeringa. Širok spekter njihovih dejavnosti omogo a vodenje in izvajanje najzahtevnejših projektov - od izdelave idejnih zasnov, projektiranja in izgradnje, do zagonskih preizkusov in poskusnega obratovanja, šolanja naro nikovega osebja ter spremljanja stanja objektov v garancijskem roku. Celovitemu vodenju projektov je podrejena tudi projektno matri na organiziranost njihove družbe. Zaposlujejo okrog devetdeset ljudi, ve kot 60% ima višjo, visoko in univerzitetno izobrazbo in so si po principih sodobnega projektnega vodenja sposobni prilagoditi najzahtevnejšim tehnološkim projektom. Bogate izkušnje pri realizaciji projektov in suvereno obvladovanje posameznih tehnologij, jim omogo ajo visoko strokovno in kakovostno izvedbo del v dogovorjenih rokih in dajejo njihovim naro nikom garancijo za uspešno izvedbo njim zaupanih objektov. Rudisove notranje prednosti so, da negujejo projektni pristop, poštenost, medsebojno zaupanje lanov projektnih timov in odgovornosti zaposlenih, pripadnost družbi in kultura podjetja. Vlaganje v razvoj kadrov, spodbujanje izobraževanja, lanstvo v doma ih in mednarodnih organizacijah, predvsem pa kvaliteta njihovih storitev in referen nih projektov ohranja prepoznavnost evropske znamke RUDIS, trajno konkuren no prednost na trgu in optimizem za bodo nost.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 19.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 5. EMPIRI NA RAZISKAVA 5.1 IZBOR VZORCA Vzorec zajema zaposlene v VDC-u Zagorje in RUDIS-u Trbovlje. V vsakem podjetju je na anketo odgovorilo dvajset delavcev. Anketa je bila izvedena osebno v VDC-u Zagorje in RUDIS-u Trbovlje.. 5.2 INTERPRETACIJA ODGOVOROV VDC ZAGORJE IN RUDIS TRBOVLJE 1. KATEREGA SPOLA STE?. Graf 1: Spolna struktura anketirancev v VDC-u V VDC Zagorje je zaposlenih ve žensk kot moških. Na anketo je od skupno dvajsetih vprašanih odgovorilo šestnajst žensk (80%) in štirje moški (20%).. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 20.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Graf 2: Spolna struktura anketirancev v RUDIS-u Tudi v RUDIS-u Trbovlje je zaposlenih ve žensk kot moških. Na anketo je od skupno dvajsetih vprašanih odgovorilo štirinajst žensk (70%) in šest moških (30%). V podjetju VDC Zagorje je bilo med anketiranci ve žensk in sicer šestnajst, kar je za dve ženski ve kot v RUDIS-u. V RUDIS-u pa sta bila anketirana dva moška ve kot v VDC Zagorju. 2. V KATERO STAROSTNO SKUPINO SPADATE?. Graf 3: Starost anketirancev v VDC-u Najve (40%) anketirancev je starih od 26 - 35 let, drugo mesto (vsak po 30%) si delijo stari od 36 - 45 let in stari od 46 - 55 let. Ni zaposlenega starega od 15 - 25 let.. Graf 4: Starost anketirancev v RUDIS-u. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 21.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Ve kot polovica anketirancev (65%) je starih od 36 - 45 let. Na drugem mestu so vprašani od 46 - 55 leta starosti in sicer 35%. Ni zaposlenega starega od 15 - 25 let, kot tudi ne od 26 - 35 let. Anketiranci v RUDIS-u Trbovlje so povpre no starejši in so sicer stari od 36 do 45 let, medtem ko je v VDC Zagorje zaposleno ve mlajših, starih od 26 do 35 let. 3. ALI STE MNENJA, DA JE STRES NA DELOVNEM MESTU POGOST?. Graf 5: Ali ste mnenja, da je stres na delovnem mestu pogost 65% anketirancev ne uti stresa na delovnem mestu, medtem ko je 35% anketirancev odgovorilo pozitivno.. Graf 6: Ali ste mnenja, da je stres na delovnem mestu pogost 95% anketirancev uti stres na delovnem mestu, medtem, ko je 5% anketirancev odgovorilo negativno. Razlike v odgovorih v obeh podjetjih so zelo velike. V RUDIS-u izrazito in sicer s 95% prevladuje odgovor, da je stres na delovnem mestu pogost, v VDC Zagorje pa je Tanja Juki : Stres pri delu. stran 22.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. število teh odgovorov kar za 30% manjše. Eden izmed možnih vzrokov za takšno razliko bi lahko bil ta, da so zaposleni v RUDIS-u dosti starejši in se zato težje soo ajo s stresom sodobnega asa. 4. DOMA RAZMIŠLJAM O TEŽAVAH NA DELOVNEM MESTU.. Graf 7: Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu O težavah na delovnem mestu razmišlja ob asno tudi doma ve kot polovica anketiranih in sicer 55%, od tega 36,4% moških. Pogosto o težavah razmišlja 15% vprašanih, tako so odgovorile samo ženske. S težavami pa se doma nikoli ne obremenjuje 30% zaposlenih, tudi tokrat so tako odgovorile samo ženske. Zanimivo je, da so na prvo vprašanje (Ali ste mnenja, da je stres na delovnem mestu pogost?) vsi moški odgovorili negativno, drugo vprašanje pa je pokazalo, da vendarle vsi anketirani moškega spola, ob asno razmišljajo o težavah na delovnem mestu, tudi doma. Iz tega lahko sklepamo, da kljub težavam, moški svojega dela ne doživljajo stresno.. Graf 8: Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu Tanja Juki : Stres pri delu. stran 23.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. O težavah na delovnem mestu ob asno tudi doma razmišlja 40% anketiranih, od tega šest žensk in dva moška. Pogosto jih o težavah razmišlja 35%, zelo pogosto 20% in vedno 5%. Najpogostejša odgovora na etrto vprašanje sta pri obeh podjetjih enaka in sicer doma razmišljajo o težavah na delovnem mestu ob asno. V RUDIS-u Trbovlje je drugi najbolj pogost odgovor, da doma razmišljajo o težavah pogosto, v VDC Zagorje pa nikoli, kar nam pove, da se slednji manj obremenjujejo tudi doma.Vzroke bi lahko spet iskali v starostni razliki med uslužbenci obeh podjetij. 5. ZMANJŠALA SE MI JE ODPORNOST PROTI BOLEZNIM.. Graf 9: Zmanjšala se mi je odpornost proti boleznim Rezultati so pokazali, da stres pri delu ne vpliva na odpornost proti boleznim pri 70% anketiranih, medtem, ko jih 30% opaža, da je njihova odpornost proti boleznim upadla. Prav tako je razvidno, da stres bolj zmanjšuje odpornost proti boleznim pri ženskah, saj je bilo od vseh pozitivnih odgovorov kar pet žensk in le en moški.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 24.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Graf 10: Zmanjšala se mi je odpornost proti boleznim Odpornost proti boleznim se ni nikoli zmanjšala ve kot polovici anketiranih, 55%, 40% se ob asno zmanjša, vedno pa se odpornost zmanjša 5% zaposlenim. V obeh organizacijah so zaposleni najve krat odgovorili, da se jim odpornost proti boleznim ni nikoli zmanjšala. Odstotek tistih, ki menijo, da se jim ta ob asno zmanjša, je v RUDIS-u Trbovlje ve ji. 6. PRI SVOJEM DELU NE UTIM VE VELIKEGA ZADOVOLJSTVA.. Graf 11: Pri svojem delu ne utim ve velikega zadovoljstva Kot pri prejšnjem vprašanju, so tudi tokrat rezultati pokazali, da stres pri delu ne vpliva na zadovoljstvo zaposlenih pri 85% anketiranih, od tega je 76,5% žensk, medtem, ko jih 15% opaža, da ob asno vendarle ne utijo ve velikega zadovoljstva.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 25.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Graf 12: Pri svojem delu ne utim ve velikega zadovoljstva Najve , 65% zaposlenih je odgovorilo, da ob asno pri svojem delu ne utijo ve velikega zadovoljstva, stres pri delu ne vpliva na zadovoljstvo zaposlenih pri 25%, medtem, ko jih 10% opaža, da pogosto vendarle ne utijo ve velikega zadovoljstva. Primerjava šestega vprašanja se mi zdi zelo zanimiva, ker je pokazala velike razlike v odgovorih. V RUDIS-u Trbovlje je kar 65% tistih, ki ob asno ne utijo velikega zadovoljstva pri delu, V VDC Zagorje pa kar 85% zaposlenih tega ne uti nikoli. 7. V ASIH BI SE NAJRAJE SKRIL-A PRED ZAHTEVAMI, KI JIH MORAM IZPOLNITI. Graf 13: V asih bi se najraje skril-a pred zahtevami, ki jih moram izpolniti Nikoli se ne bi pred zahtevami, ki jih morajo izpolniti rado skrilo 90% anketiranih, prevladuje visok delež žensk (77,8%), tudi ob asno bi se pred zahtevami najraje skrilo 10% anketiranih.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 26.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Graf 14: V asih bi se najraje skril-a pred zahtevami, ki jih moram izpolniti Ob asno bi se pred zahtevami najraje skrilo 70% vprašanih, 25% se nikoli ne bi skrilo pred zahtevami, 5% pa bi se pogosto rado skrilo pred zahtevami, ki jih morajo izpolniti. V VDC Zagorje zaposleni nimajo težav z izpolnjevanjem zahtev na delovnem mestu, kar pokaže visok odstotek (90%) odgovorov tistih, ki se jim nikoli ne izogibajo. V RUDIS-u pa je slika v primerjavi s tem popolnoma druga na. Kar 65% je tistih, ki bi se v asih najraje skrili pred zahtevami, ki jih morajo izpolniti. Le 25% je tistih, ki tega nikoli ne utijo. 8. TEŽKO SPREJEMAM POMEMBNE ODLO ITVE.. Graf 15: Težko sprejemam pomembne odlo itve Na to vprašanje so anketiranci odgovorili, da jih devet (45%) nikoli težko ne sprejema pomembne odlo itve, ob asno pa težko sprejema pomembne odlo itve enajst anketirancev oziroma 55%.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 27.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Graf 16: Težko sprejemam pomembne odlo itve Na to vprašanje so anketiranci odgovorili, da jih trinajst (65%) ob asno težko sprejema pomembne odlo itve, od tega je bilo devet žensk, nikoli jih težko ne sprejema pomembne odlo itve 20%, pogosto pa 15% anketiranih težko sprejema pomembne odlo itve. Ko smo anketirance, zaposlene v VDC-u vprašali kako sprejemajo pomembne odlo itve so bili odgovori slednji: Ve kot polovica, in sicer 55% ob asno težko sprejme pomembne odlo itve. Kot je razvidno iz grafov je odstotek teh v RUDIS-u za 10% višji. Preostali v VDC Zagorje nikoli nimajo teh težav, medtem, ko pa je v RUDIS-u takšnih 20% 9. UTRUJEN/-A SEM TUDI KO SPIM DOVOLJ.. Graf 17: Utrujen/-a sem tudi ko spim dovolj Odgovori na to vprašanje so bili naslednji: Polovica anketiranih je odgovorila, da niso nikoli utrujeni, druga polovica pa je odgovorila, da ob asno so utrujeni, eprav spijo dovolj. Pri obeh odgovorih so prevladovale ženske.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 28.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Graf 18: Utrujen/-a sem tudi ko spim dovolj Odgovori na to vprašanje pa so bili naslednji: Ve kot polovica, 55% vprašanih je odgovorila, da so ob asno utrujeni, eprav spijo dovolj, 15% jih je pogosto utrujenih, prav tako jih 15% odgovarja, da niso nikoli utrujeni, zelo pogosto je utrujenih 10%, vedno pa je utrujenih, eprav spijo dovolj 5% anketiranih. V obeh podjetjih so zaposleni utrujeni tudi, ko spijo dovolj in sicer v RUDIS-u Trbovlje 55%, za katerim pa ne zaostaja veliko VDC Zagorje, s 50%. Druga polovica anketirancev v VDC Zagorje nima nikoli težav s spanjem, medtem pa je v RUDIS-u Trbovlje preostanek odgovorov zelo raznolik. 15% je tistih, ki nimajo nikoli težav. Majhen3 odstotek je tistih, ki imajo vedno težave s spanjem.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 29.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 10. POGOSTO SE PRI DELU.. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. UTIM UNI ENEGA/-O, ZARADI ODGOVORNOSTI. Graf 19: Pogosto se utim uni enega/-o, zaradi odgovornosti pri delu Odgovori na anketno vprašanje so me presenetili. Nih e od anketiranih ni pozitivno odgovoril na to vprašanje. 35% anketiranih je odgovorilo, da so le ob asno uni eni zaradi odgovornosti pri delu, 65% anketiranih pa je odgovorilo, da se nikoli ne utijo uni eno zaradi odgovornosti pri delu.. Graf 20: Pogosto se utim uni enega-o, zaradi odgovornosti pri delu Ko sem zaposlene vprašala ali se pogosto utijo uni eno zaradi odgovornosti pri delu, sem dobila te odgovore: Ob asno se 45% vprašanih uti uni eno zaradi odgovornosti pri delu, 35% nikoli in 20% zaposlenih pa se pogosto uti uni enega-o zaradi odgovornosti pri delu.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 30.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. e primerjamo odgovore na deseto vprašanje, lahko vidimo, da je v VDC Zagorje ve tistih, ki se nikoli ne po utijo uni enega-o zaradi omenjene odgovornosti. Delež teh je v RUDIS-u le 35%, tu pa prevladuje ob asno ob utje uni enosti s 45%. 11. HITRO SE RAZBURIM ZARADI MALENKOSTI.. Graf 21: Hitro se razburim zaradi malenkosti Iz grafa je razvidno, da se 45% anketiranih nikoli hitro ne razburi zaradi malenkosti, ve kot polovica anketiranih, 55% pa se ob asno hitro razburi zaradi malenkosti.. Graf 22: Hitro se razburim zaradi malenkosti Na to vprašanje je 75% anketiranih odgovorilo, da se ob asno hitro razburijo zaradi malenkosti, 10% se jih pogosto razburi, prav tako se jih 10% nikoli ne razburi in 5% se jih zelo pogosto razburi zaradi malenkosti. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 31.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Iz primerjave je razvidno, da so zaposleni v RUDIS-u Trbovlje bolj razburljivi zaradi malenkosti kot v VDC Zagorje. 12. ZDI SE MI, DA NISEM TAKO U INKOVIT/-A KOT BI LAHKO BIL/-A.. Graf 23: Zdi se mi, da nisem tako u inkovit/-a kot bi lahko bil/-a Na to vprašanje je 55% zaposlenih odgovorilo, da se jim nikoli ne zdi, da niso tako u inkoviti kot bi lahko bili, 45% anketiranim pa se ob asno le zdi, da niso tako u inkoviti kot bi lahko bili.. Graf 24: Zdi se mi, da nisem tako u inkovit/-a kot bi lahko bil/-a Iz grafa je razvidno, da se 40% anketiranim ob asno zdi, da niso tako u inkoviti kot bi lahko bili, prav tako se 30% vprašanim pogosto zdi, da niso tako u inkoviti, zelo pogosto 20%, 10% pa se nikoli ne zdi, da niso tako u inkoviti kot bi lahko bili. Odgovori v RUDIS-u Trbovlje so bolj raznoliki, med njimi je najve tistih, ki menijo, da ob asno niso tako u inkoviti kot bi lahko bili. V VDC Zagorje pa prevladujejo tisti, ki menijo, da delajo u inkovito. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 32.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 13. DELO OPRAVLJAM MANJ KAKOVOSTNO KOT BI GA LAHKO.. Graf 25: Delo opravljam manj kakovostno kot bi ga lahko Od dvajsetih anketiranih jih je kar 80% odgovorilo, da delo nikoli ne opravljajo manj kakovostno kot bi ga lahko, 20% pa jih ob asno delo opravlja manj kakovostno.. Graf 26: Delo opravljam manj kakovostno kot bi ga lahko Od dvajsetih anketiranih jih je ve kot polovica, 55% odgovorila, da delo ob asno opravljajo manj kakovostno kot bi ga lahko, 15% jih pogosto delo opravlja manj kakovostno, nikoli pa dela ne opravlja manj kakovostno 30% vprašanih. Pri vprašanju glede kakovosti dela, so se pokazale drasti ne razlike. V VDC Zagorje z veliko ve ino ocenjujejo svoje delo kot kakovostno, v drugem podjetju pa je teh kar za 50% manj.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 33.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 14. POGOSTO UTIM FIZI NO IN USTVENO IZ RPANOST.. Graf 27: Pogosto utim fizi no in ustveno iz rpanost Na to vprašanje jih je polovica odgovorila, da nikoli ne utijo fizi ne in ustvene iz rpanosti, polovica pa, da ob asno le utijo fizi no in ustveno iz rpanost. Tisti, ki so ob asno iz rpani, so v skorajšnji ve ini ženske, saj je med njimi le en moški. Iz teh odgovorov lahko sklepamo, da so ženske bolj dovzetne za posledice stresa, kot je iz rpanost.. Graf 28: Pogosto utim fizi no in ustveno iz rpanost Nikoli ne uti fizi ne in ustvene iz rpanosti 10% vprašanih, 60% jih ob asno uti fizi no in ustveno iz rpanost, 20% jih uti pogosto, ostalih 10% pa zelo pogosto uti fizi no in ustveno iz rpanost.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 34.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Primerjanje tega vprašanja nam pokaže, da je ob asna iz rpanost v obeh podjetjih pogosta in sicer je v VDC Zagorje teh natanko polovica, v RUDIS-u Trbovlje pa le za 10% višja. 15. MOJE ZANIMANJE ZA SPOLNOST SE JE ZMANJŠALO. Graf 29: Moje zanimanje za spolnost se je zmanjšalo Na to vprašanje so anketirani odgovorili, da se njihovo zanimanje za spolnost ni zmanjšalo, teh je bilo 70%, 25% jih je odgovorilo, da se je njihovo zanimanje za spolnost ob asno zmanjšalo, 5% vprašanih pa je odgovorilo, da se je njihovo zanimanje za spolnost, pogosto zmanjšalo.. Graf 30: Moje zanimanje za spolnost se je zmanjšalo Zanimanje za spolnost se ni nikoli zmanjšalo ve kot polovici zaposlenim in sicer 75%, 25% pa se je zanimanje za spolnost ob asno zmanjšalo.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 35.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. V obeh podjetjih se je pri etrtini zaposlenih zanimanje za spolnost ob asno zmanjšalo, prav tako pa pri obeh z veliko ve ino prevladujejo tisti, ki se jim zanimanje za spolnost nikoli ne zmanjša. 16. JEM VE OZIROMA MANJ KOT OBI AJNO/POPIJEM VE OZIROMA POKADIM VE CIGARET, DA BI LAŽJE DELAL/-A.. KAVE. Graf 31: Jem ve oziroma manj kot obi ajno/popijem ve kave oziroma pokadim ve cigaret, da bi lažje delal/-a Rezultati pri tem vprašanju so slednji: 75% zaposlenih je odgovorilo, da nikoli ne jedo ve oziroma manj kot obi ajno, popijejo ve kave oziroma pokadijo ve cigaret, da bi lažje delali. Pri 25% vprašanih pa je bil podan odgovor, da ob asno le podležejo tej razvadi, da bi lažje delali.. Graf 32: Jem ve oziroma manj kot obi ajno/popijem ve kave oziroma pokadim ve cigaret, da bi lažje delal-a. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 36.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Rezultati pri tem vprašanju so slednji: 55% zaposlenih je odgovorilo, da nikoli ne jedo ve oziroma manj kot obi ajno, popijejo ve kave oziroma pokadijo ve cigaret, da bi lažje delali, 35% zaposlenih je odgovorilo, da ob asno, 10% pa, da pogosto jedo ve oziroma manj kot obi ajno/popijejo ve kave oziroma pokadijo ve cigaret, da bi lažje delali. V RUDIS-u Trbovlje je opaziti ve sprememb v apetitu in podleganju razvadam kot v VDC-Zagorje. Razlika med njimi je 20%. 17. TEŽAVE ALI USTVA DRUGIH ME NE GANEJO VE .. Graf 33: Težave ali ustva drugih me ne ganejo ve Pri tem vprašanju je najve ji delež, s 60% odgovoril, da jih težave ali ustva drugih ne ganejo ve , 25% jih je odgovorilo, da so ob asno »hladni« do težav in ustev drugih, 5% pa jih te pogosto ne ganejo, 10% anketiranih pa takšne težave zelo pogosto ganejo.. Graf 34: Težave ali ustva drugih me ne ganejo ve Tanja Juki : Stres pri delu. stran 37.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Ko sem zaposlene vprašala ali jih ganejo težave ali ustva drugih, sem dobila odgovore: Ve kot polovica, 55% jih je odgovorila, da jih težave ali ustva drugih ne ganejo ve , 30%, da ob asno, pogosto 5%, zelo pogosto 5% in vedno 5% vprašanih. Odgovori, ki smo jih dobili na to vprašanje so podobni, razlika v odstotkih je majhna. Pri obeh je najpogostejši odgovor, da jih težave ali ustva drugih še vedno ganejo, na drugem mestu pa, da jih ob asno ne. 18. MOJA KOMUNIKACIJA Z NADREJENIMI, SODELAVCI JE NAPETA.. Graf 35: Moja komunikacija z nadrejenimi, sodelavci je napeta. Ko sem zaposlene vprašala kakšna je njihova komunikacija z nadrejenimi, sodelavci, sem dobila slednje odgovore: 85% jih je odgovorilo, da ni njihova komunikacija z nadrejenimi, sodelavci nikoli napeta, 15% pa jih je odgovorilo, da je komunikacija ob asno le napeta.. Graf 36: Moja komunikacija z nadrejenimi, sodelavci je napeta. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 38.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Odgovori na to vprašanje so bili: 55% vprašanih je odgovorilo, da njihova komunikacija z nadrejenimi, sodelavci ni nikoli napeta, medtem, ko je 45% vprašanih odgovorilo, da ob asno le je napeta. V RUDIS-u Trbovlje je komunikacija z nadrejenimi in sodelavci bolj napeta kot v VDC Zagorje, kjer je teh le 15%, v RUDISU-u pa kar 30% ve . 19. MOJA KOMUNIKACIJA S PRIJATELJI ALI DRUŽINO JE NAPETA.. Graf 37: Moja komunikacija s prijatelji ali družino je napeta Odgovori na to vprašanje so: Ve kot polovica zaposlenih, 80% je odgovorila, da njihova komunikacija s prijatelji ali družino nikoli ni napeta, 20% pa je podalo odgovor, da je njihova komunikacija s prijatelji ali družino ob asno le napeta.. Graf 38: Moja komunikacija s prijatelji ali družino je napeta Tudi komunikacija s prijatelji ali družino nikoli ni napeta. Tako jih je odgovorilo 60% vprašanih, 35%, da ob asno je napeta in 5%, da je komunikacija z bližnjimi pogosto napeta. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 39.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Kar se ti e komunikacije s prijatelji ali družino, je primerjava zopet pokazala, da je v RUDIS-u Trbovlje ta bolj napeta. 20. POZABLJIV/-A SEM.. Graf 39: Pozabljiv/-a sem Anketiranci so na vprašanje ali so pozabljivi odgovorili tako: 30% jih je odgovorilo, da niso nikoli pozabljivi, ve kot polovica, 60% pa, da ob asno so pozabljivi, pogosto jih je pozabljivih 5%, prav toliko odstotkov, da so zelo pogosto pozabljivi.. Graf 40: Pozabljiv/-a sem Iz grafa je razvidno, da ni nikoli pozabljivih 20% vprašanih, ob asno 55% pozabljivih, pogosto 15% in zelo pogosto 10% pozabljivih. Iz primerjave je razvidno, da je pozabljivost precej prisotna pri zaposlenih v obeh podjetjih in sicer je v RUDIS-u Trbovlje za malenkost višja. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 40.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 21. TEŽKO SE ZBEREM.. Graf 41: Težko se zberem Namen tega vprašanja je bilo ugotoviti, e se zaposleni težko zberejo. Odgovori so pokazali, da 60% anketiranih nima težav z zbranostjo, ob asno pa se jih težko zbere 40%.. Graf 42: Težko se zberem Namen tega vprašanja je bilo ugotoviti kako so zaposleni zbrani. Tako je 30% anketiranih odgovorilo, da se nikoli težko ne zberejo, 60% jih je odgovorilo, da ob asno, 5% pa, da se jih zelo pogosto težko zbere. Glede zbranosti je analiza pokazala, da se težje zberejo zaposleni v RUDIS-u Trbovlje, kajti v VDC-u Zagorje je kar polovica ve tistih, ki z zbranostjo nikoli nima težav.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 41.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 22. V ASIH DELA.. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. UTIM PRAZNINO IN DEPRESIVNOST ZARADI SVOJEGA. Graf 43: V asih utim praznino in depresivnost zaradi svojega dela Glede na podane odgovore, sklepam, da so zaposleni v VDC-u manj obremenjeni, saj jih kar 95% nikoli ne uti praznine in depresivnosti zaradi njihovega dela, le 5% pa jih je odgovorilo, da ob asno za utijo praznino in depresivnost zaradi dela.. Graf 44: V asih utim praznino in depresivnost zaradi svojega dela Iz odgovorov, ki sem jih dobila na to vprašanje, lahko razberem, da 30% zaposlenih nikoli ne uti praznine in depresivnosti zaradi svojega dela, 55% jih ob asno uti praznino, 10% pogosto in 5% zelo pogosto. Pri tem vprašanju pa je najbolj razvidno, da je stres bolj prisoten pri delu zaposlenih v RUDIS-u Trbovlje kot v VDC Zagorje, saj je v slednjem podjetju le 5% tistih, ki ob asno utijo praznino in depresivnost. V RUDIS-u je teh ve kot polovica. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 42.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 23. HITRO SE ZA NEM DOLGO ASITI.. Graf 45: Hitro se za nem dolgo asiti Na vprašanje zaposlenim, ali se za nejo hitro dolgo asiti, jih 90% odgovarja, da nikoli, 10% pa se jih ob asno dolgo asi.. Graf 46: Hitro se za nem dolgo asiti Hitro se za ne dolgo asiti kar 75% vprašanih, ob asno 20% in 5% se jih pogosto za ne dolgo asiti. Glede na to, da smo že ugotovili, da se zaposleni v RUDIS-u težje zberejo, se prav tako za nejo hitreje dolgo asiti, medtem ko se jih v VDC-Zagorje dolgo asi 10%, je v prvem podjetju takšnih za 20% ve .. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 43.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 24. V SLUŽBO HODIM LE ŠE ZARADI PLA E.. Graf 47: V službo hodim le še zaradi pla e Pri tem vprašanju odgovori niso izpolnili moja pri akovanja, saj je kar 85% anketiranih odgovorilo, da nikoli ne hodijo v službo le še zaradi pla e, torej sklepam, da imajo izpolnjene ostale dejavnike, kot so prijetni sodelavci, korekten nadrejeni ..., ostalih 15% zaposlenih pa odgovarja, da ob asno hodijo v službo le še zaradi pla e.. Graf 48: V službo hodim le še zaradi pla e Odgovori na to vprašanje so bili naslednji: Polovica anketiranih je odgovorila, da ob asno hodijo v službo le še zaradi pla e, 35% je odgovorilo, da nikoli ne hodijo v službo le še zaradi pla e , 5% jih pogosto, 5% zelo pogosto in 5% jih vedno hodi v službo le še zaradi pla e.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 44.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Podani odgovori nam kažejo, da kar ve kot polovica ljudi v RUDIS-u hodi v službo le še zaradi pla e, v drugem podjetju pa je teh le 15%. Iz tega lahko sklepamo, da zaposleni v VDC Zagorje ob utijo ve zadovoljstva pri delu. 25. ALI IMATE TEŽAVE PRI DELU Z VAROVANCI VDC-a oziroma težave pri delu s poslovnimi partnerji v RUDIS-u? ( E DA, KAJ V NAJVE JI MERI VPLIVA NA TE TEŽAVE?) • NEPOSLUH VAŠEGA NADREJENEGA ZA VAŠE PREDLOGE, ŽELJE, MNENJA ...; • DISKRIMINATOREN ODNOS NADREJENEGA DO ZAPOSLENIH (ZARADI NIŽJE STOPNJE IZOBRAZBE, SPOLA, LASTNIH PREPRI ANJ IN NAVAD); • VE JA NAKLONJENOST NADREJENEGA POSLOVNIM PARTNERJEM KOT SVOJIM PODREJENIM; • DRUGO .... Graf 49: Ali imate težave pri delu z varovanci VDC-a Vseh dvajset anketiranih v VDC-u je odgovorilo, da nimajo težav pri delu z varovanci.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 45.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Graf 50: Ali imate težave pri delu s poslovnimi partnerji v RUDIS-u Na to vprašanje jih je od dvajset zaposlenih v RUDIS-u, petnajst (75%) odgovorilo, da nimajo težav pri delu s poslovnimi partnerji, pet (25%) pa jih je odgovorilo, da imajo težave in da v najve ji meri na te težave vplivajo: Dva moška in ena ženska sta odgovorila, da jima težave povzro ajo dobavitelji, en moški je odgovoril, da težave povzro ajo neutemeljeni konflikti med poslovnimi partnerji in zaposlenimi, pri enem moškem pa težave pri delu s poslovnimi partnerji povzro a nespoštovanje dogovorov. eprav v VDC Zagorje delajo z osebami, ki potrebujejo posebno pomo , v RUDIS-u Trbovlje pa z ljudmi, ki so predvsem njihovi poslovni partnerji, oboji v veliki ve ini nimajo z njimi težav. 26. ALI IMATE TEŽAVE PRI DELU S SODELAVCI? ( E DA, KAJ V NAJVE JI MERI TE TEŽAVE POVZRO A?) • • • • • •. NEKVALITETNO OPRAVLJENO DELO; SLABA KOMUNIKACIJA S SODELAVCI; SODELAVCI VAS NE PRIZNAVAJO; NESTRPEN ODNOS MED SODELAVCI; SLABA ORGANIZACIJA DELA; DRUGO .... Tanja Juki : Stres pri delu. stran 46.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Graf 51: Ali imate težave pri delu s sodelavci Vsi v VDC Zagorje so odgovorili, da nimajo težav niti pri delu s sodelavci.. Graf 52: Ali imate težave pri delu s sodelavci Pri delu s sodelavci, v RUDIS-u nima težav sedemnajst (85%) anketiranih, medtem ko trije (15%) zaposleni imajo težave pri delu s sodelavci. Pozitivno so odgovorili trije moški. Pri enem moškem v najve ji meri te težave povzro a nekvalitetno opravljeno delo, nestrpen odnos med sodelavci in slaba organizacija dela, pri drugem mošikem te težave povzro a slaba komunikacija s sodelavci, tretji moški pa je odgovoril, da težave nastanejo zaradi preobremenjenosti. V VDC Zagorje so si vsi enotni in nimajo težav s sodelavci, v RUDIS-u pa je 15% tistih, ki jim delo s sodelavci predstavlja težave.. Tanja Juki : Stres pri delu. stran 47.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 27. ALI STRES DOŽIVLJATE V ODNOSU Z NADREJENIM? ( E DA, KAJ JE V NAJVE JI MERI RAZLOG TEMU?) • NEPOSLUH VAŠEGA NADREJENEGA ZA VAŠE PREDLOGE, ŽELJE, MNENJA ...; • DISKRIMINATOREN ODNOS NADREJENEGA DO ZAPOSLENIH (ZARADI NIŽJE STOPNJE IZOBRAZBE, SPOLA, LASTNIH PREPRI ANJ IN NAVAD); • VE JA NAKLONJENOST NADREJENEGA POSLOVNI PARTNERJEM KOT SVOJIM PODREJENIM; • DRUGO .... Graf 53: Ali stres doživljate v odnosu z nadrejenim Negativni odgovori v VDC-u so bili tudi pri vprašanju, ali stres doživljajo v odnosu z vodjem/nadrejenim.. Graf 54: Ali stres doživljate v odnosu z nadrejenim Tanja Juki : Stres pri delu. stran 48.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Na vprašanje ali zaposleni v RUDIS-u stres doživljajo v odnosu z vodjem/nadrejenim/direktorjem, je najve in sicer sedemnajst (85%) zaposlenih odgovorilo negativno, trije (15%) pa so odgovorili, da stres doživljajo v odnosu z vodjem/nadrejenim/direktorjem. Ena ženska je navedla, da je razlog temu ta, da nadrejeni stres prenaša nanjo, druga ženska, da je razlog neposluh nadrejenega za predloge, želje,mnenja... in kot zadnji je moški odgovoril, da je razlog izredna vnema za delo, posve anje sebe in (vsega) asa službi, delu... Zopet se je potrdila enotnost in ve je zadovoljstvo med zaposlenimi, kjer nih e nima težav s svojim nadrejenim, odstotek teh pa je v RUDIS-u Trbovlje 85%. 28. ALI JE DELO, KI GA OPRAVLJATE V VDC-u oziroma RUDIS-u varno in ne ogroža vašega zdravja?. Graf 55: Ali je delo, ki ga opravljate varno in ne ogroža vašega zdravja ( E NE, TA DEJAVNIK TUDI PRIPOMORE K VE JEMU STRESU NA DELOVNEM MESTU?) Na vprašanje anketirancev v VDC-u ali je njihovo delo, ki ga opravljajo varno in ne ogroža njihovega zdravja, so vsi odgovorili z da.. Graf 56: Ali je delo, ki ga opravljate varno in ne ogrožavašega zdravja Tanja Juki : Stres pri delu. stran 49.