Vplivi osebnega računalnika na delovna mesta : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR. DIPLOMSKO DELO Vplivi osebnega računalnika na delovna mesta. Kandidat: Čarman Iztok Študent izrednega študija Številka indeksa: 82135823 Program: univerzitetni Študijska smer: Denarništvo in Finance Mentor: prof.dr. BOBEK Samo, redni profesor Somentor: prof.dr. FILIPIČ Drago, redni profesor. Novo mesto, september 2004.

2. UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta. IZJAVA. Kandidat: Iztok Čarman absolvent študijske smeri: Denarništvo in Finance študijski program: univerzitetni izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom prof.dr. BOBEK Samo, redni profesor in uspešno zagovarjal 21.9.2004. Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju.. V Mariboru, dne 21.9.2004. Podpis:.

3. ZAHVALA Sončkom 1, 2, 3 ……Irena, Matija, Jan. Dedijem in babicam. Vsem, ki so bili z menoj, so in bodo. Tudi vsem ostalim, ki trpijo moje muhe in lenobo. Profesorjem, mentorju, somentorju za nasvete. Andreju in Gorazdu. Hvala podjetju Krka, d.d., Novo mesto, za denarno pomoč. In še enkrat, TEBI..

4.

5. 1. PREDGOVOR. Svet okoli nas se vsakodnevno spreminja in ljudje se moramo novim razmeram neprestano prilagajati. Spremembe še posebej občutimo na naših delovnih mestih, ko se podjetja na spreminjajoče razmere včasih težko odzivajo. Toda v današnjem svetu drži trditev, da so spremembe edina stalnica. Te pa ne nastajajo počasi, temveč zelo hitro. Okolje v katerem podjetja poslujejo, se tako nenehno in zelo intenzivno spreminja. Uvajanje sprememb v podjetja pomeni spremembo kulture kot tudi načina dela v podjetju. Spremenjen način dela delavci hitro sprejmejo z večjim ali manjšim odporom, ker vedo, da je to nuja v preživetju podjetja na konkurenčnem trgu. Sprememba kulture pa je daljši in bolj dolgoročen proces, ki pa se velikokrat zanemarja in se mu ne posveča dovolj pozornosti. Na večini delovnih mest je mikroračunalnik v obliki osebnega računalnika popolnoma spremenil način dela. Primeri so tako v računalniško podprtem razvoju in računalniško podprti proizvodnji. Podjetja so in še vzpostavljajo računalniška omrežja, ki omogočajo neposredno podporo proizvodnji, zajemanje podatkov neposredno v proizvodnji, upravljanje z dobavitelji ali strateški informativni sistem. Ti sistemi lahko pokrijejo vsa področja dela tovarn, podjetij, družb in tudi komunikacijo preko interneta. Računalniki pa so vseeno le orodje. Navkljub zapletenim informacijskim tehnologijam so še vedno ljudje in organizacije tiste, ki se prilagajajo spremembam. Potrebno je ciljno usmerjeno uporabljati informacijske sisteme in tehnologije ter jih vključiti v organizacijo podjetja. Največje težava pri uporabi informacijskih tehnologij je še vedno človeški faktor. V preteklosti in tudi še danes podjetja iz dneva v dan vlagajo velika sredstva za zagotovitev varnosti podjetja in del tega so tudi sistemi za nadzor zaposlenih. Sistemi za nadzor prisotnosti zagotavljajo lažjo kontrolo in nadzor nad prisotnostjo zaposlenih – učinkovitejše varovanje objektov in tudi kot osnovno časovno postavko za izračun plač. Dejavniki nadzora nad zaposlenimi se običajno izvajajo s pomočjo varnostne službe, ki vsak odhod in prihod ustrezno dokumentira. Zakaj se izvaja tak način nadzora je veliko različnih razlogov. Največji je prav gotovo ta, da večina zaposlenih ne bi zapuščala delovnega mesta med delovnim procesom in ga na ta način prekinila. Dokler to naredijo le posamezniki iz opravičljivih in naprej planiranih razlogov, se proces ne moti, vseeno pa je potrebna kontrola v obliki varnostne službe, da zaposleni tega ne bi izkoriščali. Sistem takega nadzora je precej dodelan in vpeljan v večino podjetij, ki imajo zelo veliko število zaposlenih in tudi zelo različno naravo dela. V podjetjih kjer delovni časa razdrobljen preko celega dneva, se ponavadi tak nadzor opušča (inštituti, manjša podjetja, družinska podjetja…). Z uvedbo računalnikov na delovna mesta in njihovim priklopom na internet se je skupaj z dvigom računalniškega znanja, v katerega podjetja praviloma vlagajo velika sredstva, spremenil tudi način dela in dostopnost do raznih vsakodnevnih uslug, ki smo jih morali v preteklosti urediti osebno s svojo prisotnostjo izven delovnega mesta. Podjetja veliko vlagajo v računalniško izobraževanje, ker od tega pričakujejo bolj uspešno, hitreje in bolj kvalitetno delo in navsezadnje manjše stroške. Toda z izobraževanjem uporabe raznih programov se dviga tudi nivo znanja uporabnikov interneta, ki postaja osnova pri skoraj vseh programih. Ta način komunikacije postaja naš vsakodnevni način življenja, saj lahko preko interneta nakupujemo ali prodajamo, se poslužujemo bančnih storitev, uslug knjižnic, se posvetujemo, … Zagotovo lahko rečemo, da so možnosti interneta praktično neomejene. In prav zaradi tega so nekatera podjetja že omejila dostop do interneta glede na delovno mesto in glede na potrebe dela. Še vedno pa večina podjetji z.

6. solidno internetno povezavo, ki je neodvisna od časa in količine podatkov, za kar se plačujejo le pavšalni zneski, nima nadzora nad internetnim prometom. To pomeni, da nimajo nadzora nad časom, ki ga zaposleni porabijo za internet in tudi ne nad vsebinami, ki se jih le ti poslužujejo. Sam nadzor je z orodji, ki so danes na voljo, relativno enostavno vpeljati, problem se pojavi predvsem zaradi etičnih in pravnih nejasnosti na tem področju. Varnostna služba, ki praviloma skrbi, da zaposleni med delovnim časom ne bi opravljali neslužbenih zadev, v večini primerov nima ustreznega znanja, da bi tak nadzor izvajala ali vsaj evidentirala. Edini v podjetjih, ki imajo ustrezno znanje so informatiki, vendar to nikakor ni njihovo področje dela. Tudi s pravnega stališča je to področje še popolnoma nedefinirano..

7. KAZALO 1 2 3 3.1 3.2 3.3 3.4 4 4.1 4.1.1 4.1.2 4.1.3 4.1.4 4.2 4.2.1 4.2.2 4.2.3 4.2.4 4.2.5 4.2.6 4.2.7 4.3 4.4 4.5 4.5.1 4.5.2 4.5.3 4.6 4.7 5 5.1 5.1.1 5.1.2 5.1.3 5.1.4 5.2 5.2.1 5.2.2 5.2.3 5.3 5.3.1 5.3.1.1 5.3.1.2 5.3.1.3 5.3.2 6 6.1 6.1.1 6.1.2 6.1.3 6.1.4 6.1.5 6.1.6 7 7.1. ZAHVALA.......................................................................................................................................... 3 PREDGOVOR .................................................................................................................................... 5 UVOD ............................................................................................................................................... 11 Opredelitev problema ........................................................................................................................ 11 Namen in cilj raziskovanja ................................................................................................................ 11 Postavitev delovne hipoteze .............................................................................................................. 11 Predvidene raziskovalne metode ....................................................................................................... 13 PREGLED OBJAV ........................................................................................................................... 14 Splet................................................................................................................................................... 14 Zakaj problem.......................................................................................................................... 14 Uporaba spleta ......................................................................................................................... 15 Uporabniki več kot le pregledujejo internet............................................................................. 16 Deleži uporabnikov interneta - trendi ...................................................................................... 17 Programi, ki lahko ogrožajo učinkovito delovanje podjetja .............................................................. 19 Internet..................................................................................................................................... 19 Elektronska pošta..................................................................................................................... 20 Neposredni sporočilni sistemi.................................................................................................. 20 Peer-to-peer aplikacije............................................................................................................. 21 Spayware ................................................................................................................................. 21 Employee hacking ................................................................................................................... 22 Streaming media ...................................................................................................................... 22 Spletna obiskanost v Sloveniji........................................................................................................... 22 Namen uporabe interneta v nekaterih Evropskih državah ................................................................. 25 Ocena stroškov informacijske tehnologije v podjetjih - SLO............................................................ 27 Operativni nivo ........................................................................................................................ 27 Aplikativni nivo....................................................................................................................... 29 Strateški nivo ........................................................................................................................... 29 Stroški uporabe osebnega računalnika - tujina .................................................................................. 30 Človek v poslovnem postopku oz. izračun stroškov neupravičene uporabe osebnega rač. ............... 32 Raziskava vpliva osebnega rač. na delovno mesto............................................................................ 34 Model preučevanja ............................................................................................................................ 34 Ali problem obstaja ?............................................................................................................... 34 Iskanje in izbira programa za nadzor....................................................................................... 35 Opis programa ......................................................................................................................... 35 Uporaba programa ................................................................................................................... 38 Sistematizacija uporabnikov.............................................................................................................. 38 Primerjava dveh zaposlenih v istem podjetju, ki opravljata enako delo .................................. 39 Primerjava dveh zaposlenih v različnih podjetjih, ki opravljata enako delo............................ 39 Primerjava vseh zaposlenih v različnih podjetjih .................................................................... 40 Analiza rezultatov ............................................................................................................................. 40 Časovna analiza ....................................................................................................................... 40 Časovna analiza uporabe programov .................................................................................. 41 Časovna analiza uporabe interneta...................................................................................... 41 Analiza stroškov povezanih z uporabo programov in računalnika ..................................... 42 Finančna analiza uporabe interneta in programov, ki niso vezani na delovni proces .............. 43 REZULTATI..................................................................................................................................... 44 Rezultati posameznih uporabnikov v podjetjih ................................................................................. 44 Analiza naključno izbranega delavca v podjetju B.................................................................. 44 Analiza naključno izbranega uporabnika v podjetju C ............................................................ 48 Analiza primerjave dveh zaposlenih v podjetju B ................................................................... 50 Analiza primerjave dveh zaposlenih v različnih podjetjih na podobnih delovnih mestih........ 52 Rezultati uporabe računalnika po podjetjih ............................................................................. 53 Stroški uporabe programov ki niso vezani na delovni proces.................................................. 58 SKLEPI ............................................................................................................................................. 61 Razprava............................................................................................................................................ 61.

8.

9. 7.2 8 9 10 11 12. Predlog za nadaljnje raziskave .......................................................................................................... 62 POVZETEK ...................................................................................................................................... 63 SUMMARY ...................................................................................................................................... 64 UPORABLJENA LITRATURA IN VIRI......................................................................................... 65 SEZNAM TABEL............................................................................................................................. 67 SEZNAM SLIK................................................................................................................................. 68.

10.

11. 2 2.1. UVOD Opredelitev problema. Tema dela je neupravičena uporaba osebnih računalnikov v delovnem času. Ob predpostavki, da uporabniki osebnih računalnikov v podjetjih le te uporabljajo tudi v privatne namene v službenem času, sem želel ugotovljeni problem ovrednotiti na ciljni skupini zaposlenih v slovenskih podjetjih. Predvsem sem želel opozoriti, da sodobni način dela in življenja prinaša skušnjave, ki lahko negativno vplivajo na delovni proces. 2.2. Namen in cilj raziskovanja. Namen dela je z ustreznim programom ugotoviti dejansko stanje neupravičene uporabe računalnika v izbranih podjetjih in dobljene rezultate primerjati s podatki v literaturi. Cilj dela je časovno in finančno ovrednotiti uporabo osebnega računalnika za privatne namene in uporabo, ki ni povezana z delovnim procesom. Dobljeni rezultati naj bi spodbudili podjetja, da zaznajo problem in ustrezno ukrepajo. 2.3. Postavitev delovne hipoteze. Postavil sem naslednjo delovno hipotezo: Trdim, da uporaba službenega osebnega računalnika v privatne namene delodajalcu povzroča stroške, ki nastajajo predvsem kot posledica uporabe interneta in programov povezanih z njim..

12. SLIKA 1: PLAN DELA ZA DOKAZ DELOVNE HIPOTEZE PROBLEM Uporaba osebnega računalnika za neslužbene namene med delovnim časom. Ali problem obstaja. Ne. Problema ni. Da. Izbira programa za nadzor. Instalacija programa izbranim ciljnim skupinam. Obdelava podatkov Opredelitev skupin. Časovno. Finančno. Časovno ovrednotenje - po nivojih. Finančno ovrednotenje - stroški. Primerjava rezultatov. Ugotovitve. Literatura.

13. 2.4. Predvidene raziskovalne metode. V delu bom uporabljal metodo analize in raziskave. Za potrditev delovne hipoteze bom uporabil metodo primerjave. Metod posrednega opazovanja in intervjujev, ne bom uporabil, ker bi lahko dobil površne podatke in na njihovi osnovi izdelal napačne zaključke. Uporabljal bom predvsem statistične metode. Pri tem bom uporabil dobljene kvantitativne podatke, ki jih bom pridobil tokom raziskave..

14. 3. PREGLED OBJAV. Poimenovanja, ki se pojavljajo v tuji literaturi so dostikrat težko zamenljiva s slovenskimi izrazi. Vzrok je verjetno tudi v tem, da se uporabniki hitro navadijo na angleške izraze, kot majhen narod pa smo sorazmerno nezanimivi za lokalne različice programov. Če je prevod vendar narejen pa uporabniki težko sprejmejo slovenski izraz. Primer je uporaba besede mail, ki jo večinoma prevajajo kot pošta toda v smislu uporabe je bolj primerna uporaba besede sporočilo. V delu uporabljam sicer originalne angleške izraze, ki sem jih skozi razlago skušal pomensko prevesti, vendar ugotavljam, da prevedeni izraz izgublja svoj prvotni pomen. 3.1. Splet. Uporaba spleta pri poslovanju dviguje produktivnost podjetij, saj prek računalniških omrežij lahko ustvarjajo, nakupujejo, posredujejo, prodajajo in vzdržujejo izdelke in storitve. Elektronsko poslovanje prinaša podjetjem številne koristi: • • • • •. zmanjšanje stroškov nakupa zmanjšanje obsega zalog skrajšanje poslovnega cikla razvijanje učinkovitejše pomoči in povezovanja z odjemalci znižanje stroškov prodaje, trženja …. Splet v informacijski družbi pomeni ogromno. Zaposleni lažje dobijo informacije, ki jih potrebujejo za delo, veliko hitreje obvladujejo informacije s katerimi se ukvarjajo, bolj učinkovito komunicirajo s strankami in s preostalimi v podjetju, lahko delajo od doma… . Podjetja lahko prek spleta z minimalnimi stroški konkurirajo globalnemu trgu, bolje komunicirajo s strankami in drugimi ciljnimi skupinami, ceneje oglašujejo, se lahko bolje informirajo o konkurenci, zaposlene izobražujejo na daljavo… . Splet je v poslovnem svetu povzročil pravo revolucijo. Poleg tega odpira tudi vrsto novih možnosti in priložnosti, omogoča podjetjem, da opravljajo svoje dejavnosti veliko hitreje, ceneje in bolj učinkovito kot v preteklosti brez uporabe spleta. 3.1.1. Zakaj problem. Eden od velikih paradoksov nove ekonomije je v tem, da ista tehnologija na eni strani omogoča večjo produktivnost na drugi strani pa dopušča delavcem tolikšno neučinkovitost, kot še nobena tehnologija do sedaj. Ko zaposleni začuti potrebo po odmoru, zabavi bodisi zato, ker je preobremenjen ali se preprosto dolgočasi na delovnem mestu, lahko enostavno uporabi splet. Ponudba interneta je praktično neomejena. Naj omenim le video zapise, animacije, igre, nakupovanje, pogovore v živo itd. In tu se pojavi problem. Podjetje mora za trajni razvoj vzdrževati ravnotežje med ekonomsko uspešnostjo in zadovoljstvom zaposlenih. Neslužbena uporaba interneta med delovnim časom prav gotovo ni povezana z ekonomsko uspešnostjo podjetja. Količina take uporabe je odvisna predvsem od.

15. zadovoljstva in medsebojnih odnosov med zaposlenimi. Delavec, ki hitro opravi svoje delo, mora biti usposobljen, da pomaga drugemu delavcu. Vsak delavec naj bi bil usposobljen vsaj za tri delovna mesta (Kobayashi 2003, 188). V praksi se je pokazalo, da prihaja do samoiniciativne medsebojne pomoči le v podjetjih, kjer so zaposleni zadovoljni s svojim položajem, delom in medsebojnimi odnosi (Tavčar 2003, 2). Osnovne predpostavke zadovoljstva so lahko naslednje: Zadovoljstvo ni statično in ni trajno (Vsakokratno zadovoljstvo je posledica neke konkretne aktivnosti. Zato predstavlja "trajno" zadovoljstvo proces samozavedanja o lastni odgovornosti za lastno zadovoljstvo.) Motivacija je le notranja.(Zunanja motivacija kot so strah, prisila, denar, materialne dobrine, so le kratkoročne. Predvsem negativna motivacija vpliva na delavce tako, da delajo manj kvalitetno. Denar in ostale materialne nagrade so kratkoročne, ker se zaposleni na to navadijo, njihov prag materialnih potreb zviša, zadovoljstvo pa se zmanjša.) Zaposleni imajo svoje potrebe, (Le te zadovoljujejo doma in v službi. S tem, da vodstvo podjetja spoznava te potrebe in omogoča, da del teh potreb zaposleni zadovoljujejo pri delu oz. v službenem času, se storilnost bistveno dvigne.) Seveda določene potrebe bolj zadovoljujemo zunaj podjetja, druge pa znotraj podjetja. Ko se zaposleni zave, da ne dela samo za preživetje, temveč da s tem zadovoljuje tudi druge potrebe, ki so predvsem psihološke, se njegovo gledanje na zaposlitev in delo spremeni. Posledica tega spoznanja je tudi svobodnejše odločanje o lastnem vedenju v organizaciji (ali pa tudi zunaj nje) in seveda tudi odgovorno prevzemanje posledic za svoja dejanja. 3.1.2. Uporaba spleta. Glede na lokacijo uporabe spleta delimo uporabnike na tiste, ki imajo dostop do speta od doma, iz službe ali na javnih mestih. Čeprav je možnosti dostopa na javnih mestih iz dneva v dan več je taka uporaba glede na temo dela nezanimiva. Dostop od doma je v razvitih državah postal nekaj vsakdanjega. V Sloveniji imajo po podatkih iz decembra 2002 dostop od doma 38% po raziskavi RIS (5.7% rast v zadnjih 6 mesecih), oziroma 43% po EU Eurobarometru. Do razlike prihaja zaradi metodoloških razlik v načinu raziskave (RIS 2002). Tudi sledenje in analiza takega načina dostopa in uporabe ni tema dela, ker je to področje dobro obdelano (zaradi tržnih razlogov ponudnikov internetnih storitev). Področje dela so uporabniki interneta v podjetjih. Uporabo spleta na delovnem mestu lahko razdelimo na naslednja področja: • • • •. iskanje informacij povezanih z delom uporaba programov, ki za komunikacijo potrebujejo splet elektronska pošta neupravičena uporaba v privatne namene. Pri zaposlenih, ki pri svojem delu uporabljajo splet na prvi in drugi način je prednost uporabe vidna že iz same uspešnosti in kvalitete izvršenega dela. Taki uporabniki se preko spleta največkrat povezujejo v razne baze podatkov, katerih uporaba je ponavadi plačljiva. Ker je povezava na specialne baze ponavadi tudi precej draga je kontrola učinka uporabe preverjena in optimizirana, tako po času kot po številu uporabnikov v podjetju. Taka delovna mesta so ponavadi vezana na finančne, razvojne in informacijske oddelke v podjetjih. Elektronska pošta je v večini primerov razlog uvedbe spleta na delovna mesta, ki.

16. po svoji naravi dela le tega ne potrebujejo v vsej njegovi uporabnosti in funkcionalnosti. Pogosti uporabniki elektronske pošte so v 53% tudi pogosti uporabniki interneta, nasproti tistim neuporabnikom elektronske pošte, ki le v 17 % pogosto uporabljajo internet (Graliteo RIS 2000). 3.1.3. Uporabniki več kot le pregledujejo internet. V primerjavi z telefonom, televizijo, radiom in podobnimi tehnologijami, je internet najmočnejša in najbolj izpopolnjena medijska tehnologija. Uporabniki interneta na delovnem mestu porabijo 46% več časa za pregledovanje interneta, kot ga namenjajo gledanju televizije. Internetne aplikacije so pridobile na svoji popularnosti zaradi enostavnosti, vse večje hitrosti dostopa do omrežja, vse večje zmogljivosti osebnih računalnikov in ravno tako operacijskega sistema. Uporabniki interneta zelo hitro najdejo, presnamejo in namestijo internetne programe. Tabela 1 prikazuje, glede na raziskavo opravljeno v ZDA novembra 2002, 10 najbolj obiskanih internetnih aplikacij (Greenspan 2002). TABELA 1: NAJBOLJ OBISKANE INTERNETNE APLIKACIJE V ZDA Internet Application. Unique Audience (000). Windows Media Player AOL Instant Messenger RealOne Player/RealPlayer MSN Messenger Service Yahoo! Messenger KaZaA Apple QuickTime Gator WhenU. 41,452 27,848. Active Reach % 31.2 21.0. 27,226. 20.5. 0:18:25. 22,721 15,595 14,095 14,004 11,628 10,304. 17.1 11.7 10.6 10.5 8.8 7.8. 1:35:48 2:50:01 2:35:37 0:06:33 0:04:41 0:04:53. AOL Companion. 10,095. 7.6. 0:12:24. Time per Person (hr:min:sec) 0:36:31 3:41:51. Vir: Greenspan 2002 Instant messeging je zasedel tri od desetih programov. Tovrstne aplikacije uporablja 59 % uporabnikov med 18 in 34 letom, 49 % uporabnikov med 35 in 54 letom ter 45 % nad 55 let. Torej gre za populacijo, ki je zaposlena. 65 % zaposlenih priznava zlorabo interneta med delovnim časom. Od tega jih 26% uporablja internet manj kot eno uro na dan, 22% med eno uro in dvema urama, 8% tri do štiri ure in 8% več kot pet ur (GFi 2000). Iz teh podatkov je razviden časovni obseg zlorabe delovnega časa in s tem izguba produktivnosti. Uporaba programov, ki so navedeni v tabeli 1, se je od leta 2001 do 2002 povečala za 35%, zato se povečuje tudi zanimanje podjetij, da te aplikacije uvedejo v svoje poslovanje, saj so stroški izobraževanja, zaradi poznavanja teh aplikacij s strani uporabnika, neprimerno manjši. Ostala uporaba interneta odpade na spletno nakupovanje (41 %), igre (34%), iskanje zaposlitve (17%), iskanje programov za osebno uporabo (9%) (Greenspan 2002). V.

17. Sloveniji so po raziskavah podatki o uporabi interneta, glede na vsebino in glede na čas uporabe neredko različni od podatkov v ZDA in EU. Vendar trendi kažejo, da v prihodnosti tudi pri nas ne bo velikega odstopanja v načinu in času uporabe interneta. Po ocenah se bodo ti trendi v naslednjih letih približali razvitim državam. V Sloveniji raziskave o uporabi interneta in internetnih programov med delovnim časom še ni bilo narejene. Raziskave, ki se največkrat izvajajo v okviru projekta RIS, obsegajo zbiranje in analizo podatkov uporabe interneta v gospodinjstvih in analizo splošne spletne obiskanosti. Večino podatkov je zbranih preko telefonskega anketiranja in sicer po dveh metodologijah: prva RIS-ova splošna vprašanja o uporabi interneta v Sloveniji in druga so Eurobarometrova lokacijska vprašanja, s katerim se spremlja uporabo interneta v EU vsakih 6 mesecev. Primerjava med rezultati obeh raziskav se izvaja od aprila leta 2003. 3.1.4. Deleži uporabnikov interneta - trendi. TABELA 2: DELEŽ UPORABNIKOV INTERNETA V POPULACIJI NAD 15 LET. Slovenija (RIS-S) Slovenija (CATI-S) Slovenija (CATI-M) Slovenija (ES-S) Slovenija (FEB-S) EU (FEB-S). December 2001 33% 33%. Junij 2002 28% 31%. December 2002. April 2002. 32%. 37% 36%. 45% 53%. 42% 54%- ocena. 35% 48%. 51%. Vir: RIS 2003, 14 TABELA 3: DELEŽ UPORABNIKOV INTERNETA V CELOTNI POPULACIJI (BREZ UPORABNIKOV POD 15 LET). Slovenija (RIS-S) Slovenija (CATI-S) Slovenija (CATI-M) Slovenija (ES-S) Slovenija (FEB-S) Slovenija (RIS-ALL-S) Slovenija (RIS-ALL-M) EU (FEB-S). Vir: RIS 2003, 14. December 2001 26% 26%. Junij 2002 23% 26%. December 2002. April 2002. 27%. 31% 30%. 38% 38% 34% 46%. 35%. 29%. 41%. 44%. 47% - ocena.

18. V tabelah so prikazani podatki o deležu uporabnikov interneta za obdobje od decembra 2001 do aprila 2003. Do decembra 2001 so za Sloveniji na voljo le RIS-ovi podatki, ki v primerjavi z mednarodnimi definicijami kažejo nižji delež uporabnikov interneta in niso neposredno primerljivi z evropskim povprečjem. Podatki o deležu uporabnikov za Slovenijo so različni, odvisno katero definicijo uporabnikov interneta gledamo. Ob primerjavi Slovenije z Evropo se po podatkih iz aprila 2003 kaže, da Slovenija zmanjšuje zaostanek za EU. Po RIS-ovi definiciji je trend rasti deleža uporabnikov v Sloveniji 10 -15 % letno in iz ustaljene in počasne rasti v Evropi kaže na postopno približevanje. Po FEB definiciji, ki je neposredno primerljiva s podatki EU pa ugotovimo da delež uporabnikov v Sloveniji ostaja nespremenjen in še vedno kaže stalen zaostanek za dobrih 10% v populaciji uporabnikov nad 15 let. Pri deležu uporabnikov tako obstajajo določena razhajanja med mednarodnimi in RIS-ovo definicijo. Te razlike bi bilo možno pojasniti le z rekonstrukcijo RIS-ovega trenda rasti uporabnikov na evropske definicije. V naslednji tabeli so povzete vse razpoložljive in primerljive ocene deležev z absolutnimi številkami in oceno natančnosti podatkov za obdobje 18 mesecev. Podatki se nanašajo na starostno skupino 15 let in več, ker je tak način v uporabi za primerjave v državah EU. TABELA 4: OCENA ŠTEVILA SPLOŠNIH UPORABNIKOV V POPULACIJI NAD 15 LET Delež v populaciji. 95% interval zaupanja. nad 15 let. Ocena števila. Napaka ocene. splošnih uporabnikov. Slovenija (CATI-S) -april 2003. 37%. ± 2%. 599618. ± 14083. Slovenija (FEB-S) -april 2003. 42%. ± 3%. 680648. ± 20754. Slovenija (RIS-S) -junij 2002. 28%. ± 2%. 453765. ± 34,301. Slovenija (CATI-S) -december 2002. 32%. ± 2%. 518589. ± 35,637. Slovenija (ES-S) -junij 2002. 35%. ± 2%. 567207. ± 39,916. Slovenija (FEB-S) -december 2002. 45%. ± 3%. 729266. ± 49,180 ± 62,085. Slovenija (RIS-ALL-S) -december 2002. 46%. ± 4%. 745471. Slovenija (RIS-ALL-M) -december 2003. 41%. ± 4%. 664442. ± 61,267. EU (FEB-S) -december 2002. 53%. ± 0,3%. 167278600. ± 1,810,161. EU (FEB-S) -junij 2002. 51%. ± 0,3%. 160966200. ± 1,813,066. Vir: RIS 2003, 16 Po podatkih iz aprila 2003 populacija 15 let in več najpogosteje uporablja internet doma (30%), uporaba v službi je 20%, sledi uporaba v službi/fakulteti (10%), ki tako kot ostali načini uporabe dosegajo bistveno nižje odstotke in so v trendu padanja. Razmerja pogostosti uporabe med uporabniki kažejo, da je med uporabniki (relativni delež) v vseh obravnavanih starostnih skupinah največ takih (skoraj 40%), ki internet uporabljajo večkrat dnevno, kot absolutni delež pa taki uporabniki predstavljajo 17% slovenske populacije, 24% uporabnikov pa hkrati uporablja v okviru interneta elektronsko pošto, www, ftp, itd (RIS 2003/2, 18-24)..

19. 3.2. Programi, ki lahko ogrožajo učinkovito delovanje podjetja. V letih uvajanja spleta je ta postal pomemben vir za zaposlene, saj predstavlja orodje, ki jim omogoča, da dostopijo do izredno učinkovitih aplikacij in informacij (Websense 2003). Istočasno z razvojem interneta se povečuje tako število, kot tudi zmogljivost računalnikov. Hkrati se je moč in število računalnikov, dosegljivih in uvedenih v podjetja, tudi drastično povečalo. Kot posledica tega procesa je, da vse več podjetij posveča pozornost omejevanju internetnega dostopa in preprečevanju škode in nevarnosti, ki jo povzročajo zunanji viri kot so virusi, črvi ali druge škodljive kode. Ukrepi se lahko izvajajo v obliki nadzora, sledenja ali poročila uporabe interneta za zaposlene v podjetju. Napredovanje tehnologije, mobilnost, brezžične mreže, nove zahteve delovnih mest, vse to predstavlja grožnjo varnosti, produktivnosti, odgovornosti vendar ne toliko od zunanjih neznanih virov kot od zaposlenih samih. Pojavljanje vedno novih virusov in črvov je posledica vse večje uporabe instant messaging (IM) programov, per-to-per (P2P) komunikacij. Od 50 najbolj pogostih virusov in črvov, jih 19 uporablja P2P in IM aplikacijo. Rast je bila v letu 2002 preko 400%. Prost dostop zaposlenih do interneta in odprtost računalnikov omogoča napade spayware programov in škodljivih mobilnih kod. Kako vse te spremembe lahko vplivajo na poslovanje podjetja? IT oddelki v podjetjih (v Sloveniji je takih 16%), se soočajo z naraščajočimi zahtevami po nadzoru instalacij nelegalnih programov in standardizacijo konfiguracije tako mobilnih kot stacionarnih računalnikov v podjetjih (Vehovar 2002, 1). Zanemarjanje tega lahko privede do nepooblaščenih vdorov v računalniško omrežje, kar lahko ogroža poslovanje podjetja. Torej te nevarnosti prežijo na računalniško infrastrukturo podjetja ne od zunaj ampak od zaposlenih samih preko: • • • • • • •. interneta instant messeging per-to-per aplikacij spayware (vohunski programi) malicious mobile code (škodljive kode) employee hacking (vlamlanje zaposlenih) straming media (pretočni video). Za preprečevanje nepooblaščenega vstopa v omrežje podjetja postavljajo požarne zidove, demilitarizirana področja, sisteme za zaznavanje teh vstopov itd.. 3.2.1. Internet. Internet je najnovejši primer umetne javne dobrine. Mikroprocesorji in komunikacijska omrežja so fizična podlaga interneta, ki je nadgrajena z družbeno pogodbo. Ta pogodba omogoča ustvarjanje in vzdrževanje javnih dobrin, skupnega vira za črpanje znanja. Osnovna načela prvih razvijalcev, ki so veliko prispevali k nastanku in razvoju interneta so bila: • •. dostop do računalnika mora biti neomejen in popoln vedno moraš imeti neposreden stik z računalnikom.

20. • •. vse informacije morajo biti brezplačne ne zaupaj oblastem – podpirajo decentralizacijo. Internet so že na začetku zasnovali tako, da je skupen vir inovacij. Zato so snovalci posebej pazili, da nebi postavili tehničnih ovir za prihodnje inovacije. Zato najbolj bistveni programi, ki omogočajo internet niso v lasti nobenega gospodarskega podjetja ampak so križanec med intelektualno lastnino in javno dobrino. Leta 1957, ko je ameriško obrambno ministrstvo ustanovilo Urad za napredne raziskovalne projekte, lahko štejemo kot začetek uporabe interneta in ostalih programov za komunikacijo. Prvi programerji, so zaradi tehničnih omejitev zelo hitro začeli razvijati načine in preko svojih ločenih terminalov pošiljali sporočila prek skupnega računalnika. Ob koncu šestdesetih in v začetku sedemdesetih let so nove okoliščine sprožile novo eksplozijo inovacij, ko so začeli načrtovati intergalaktično omrežje. Že na začetku so načrtovalci vedeli, da ustvarjajo sredstvo za komunikacijo in ne le sredstvo za povezovanje med seboj oddaljenih računalnikov. Postavljene so bile osnove današnjega interneta. Splošna uporaba interneta se je začela leta 1993 s prvim spletnim brskalnikom, ki je deloval na načelu pokaži in klikni. Zanimivost je tudi to, da je ves začetni razvoj orodja, ki da danes poznamo kot internet in ga uporablja na milijone ljudi po celem svetu, financiralo ameriško obrambno ministrstvo iz denarja ameriških davkoplačevalcev. Osnovno načelo odprtosti pa je ves ta čas ostalo v ospredju. 3.2.2. Elektronska pošta. Vodstva podjetij so vse bolj zaskrbljena glede nezaželene elektronske pošte – tako imenovanega Spama, in to ne brez razloga (Jupner 2001). Študije pravijo, da se za neproduktivno elektronsko pošto porabi 30 % vsega čas, ki je namenjen branju epošte. Sporočila, ki vsebujejo vsebino namenjeno zabavi, so za podjetja zelo obremenjujoča in bi morala biti deležna večje pozornosti. Povprečen zaposleni, ki pri svojem delu uporablja email, porabi dnevno 49 minut za odgovarjanje na epošto in več kot uro za pregledovanje le teh. Toda le 27 % sporočil zahteva tudi takojšnjo akcijo. Uporabnik lahko že s prebiranjem in pošiljanjem pošte povzroči podjetju posredno škodo. V podjetjih se pojavlja tudi problem, da uporabniki ne izgubljajo le čas ob uporabi epošte ampak lahko z nenamensko uporabo le te povzročajo tudi posredno škodo (neprimerna vsebina, pošiljanje napačnih podatkov, napačni prejemniki, razširjanje virusov). Taki stroški so prizadeli že 44% podjetij in povprečni stroški so znašali 33000 funtov (cca 1.000.000,00 SIT). Take stroške si mala in srednja podjetja zelo težko privoščijo (BBC News 2002). Eden od predlogov za rešitev problema je v izobraževanju zaposlenih na področju bolj učinkovite uporabe epošte. Hkrati pa kot rezultat študij predlagajo večjo uporabo programov kot je instant messaging, ki so dosti bolj učinkoviti za sodelovanje zaposlenih na daljavo. 3.2.3. Neposredni sporočilni sistemi. Instant messaging (Websense 2003) se sestoji iz protokola in agenta, ki omogočata pošiljanje sporočila uporabnikom tja in nazaj preko interneta v obe smeri v realnem času.

21. (Tischelle 2001, 1-4). Ta sporočilni sistem zahteva, da sta oba uporabnika istočasno prijavljena v sistem tako, da pošiljatelj ve ali je prejemnik dosegljiv oziroma ali je prejel sporočilo. Njegova namestitev in uporaba je zelo hitra in enostavna. Pravila uporabe so dosti manj stroga in toga kot pri elektronski pošti in ravno zaradi tega je s strani uporabnika hitro sprejemljiv. V začetni fazi so ga uporabniki uporabljali bolj za osebne namene, predvsem kot način komunikacije med prijatelji in znanci. IT podjetja so kmalu zaznala njegovo vrednost kot učinkovito, hitro in predvsem poceni komunikacijo, ki deluje po vsem svetu brez posebnih stroškov izobraževanja in stroškov licenc. Podjetja v zadnjem času spoznavajo njegove prednosti tudi v poslovne namene, zato ga uvajajo kot poslovno aplikacijo tako znotraj podjetja kot za delo s poslovnimi partnerji, vendar so zelo previdni pri pravilih shranjevanja, nadzora in filtriranja sporočil (Glasner 2002, 1-3). Po podatkih iz literature že preko 84% podjetij v ZDA uporablja neke vrste instant messenger aplikacijo za poslovne namene. Javni IM programi pa predstavljajo resno grožnjo za odtekanje poslovnih informacij iz podjetij in predstavljajo velik varnostni rizik podjetju. V prosti uporabi je v skoraj tretjini podjetij, medtem ko 25 % podjetij ne dovoljuje uporabe (Bowman 2002, 1-4). Zaradi tako hitre rasti števila uporabnikov, se veliko truda vlaga v sestavo pravil in bontona uporabe tovrstnih programov. 3.2.4. Peer-to-peer aplikacije. P2P aplikacije kot so npr. Kazaa omogočajo uporabnikom, da osebni računalnik direktno povežejo na kateri koli drug računalnik na internetu in prenašajo podatke (npr. MP3, filme…). (Websense 2003, 3) Študija v juliju 2003 je pokazala, da je 77% podjetij zaznalo vsaj eno P2P aplikacijo na svoji mreži. Hkrati pa je kar 45% datotek prenesenih preko Kazza okuženih z virusi in tako imenovanimi trojanskimi konji. 3.2.5. Spayware. Spayware je katerakoli tehnologija, ki se uporablja za zbiranje informacij o uporabnikih in njihovih aktivnostih brez njihove vednosti, dobljeni podatki pa se zbirajo na internetu. Programi se ponavadi naložijo na računalnik avtomatsko pri obisku raznih internetnih ali P2P strani. Večina programov je nenevarnih in samo odpirajo razne oglasne pasice ali odpirajo nova okna do internetnih strani. Nekateri vohunski programi in trojanci pa sledijo dogajanju na tipkovnici, ter omogočajo nepooblaščenim osebam dostop do podatkov. Tako lahko nepooblaščena oseba pride do vsebine zaupnih poročil, uporabniških imen, gesel, številk bančnih računov, PIN in ostalih kod. Zato taki programi predstavljajo zelo veliko nevarnost za podjetja. Zelo podobno je delovanje malicious mobile code (MMC) programov. Razširjajo in distribuirajo se ravno tako preko interneta. Najbolj znan primer je prav gotovo Nimda črv, ki se je razširil preko interneta v letu 2002. Raziskava podjetij EarthLink in Webroot v letu 2004 je pokazala, da so kar pri 185.000 računalnikih, pri 1 milijonu pregledanih, odkrili nameščene programe, ki sledijo pritiskom uporabnikov na tipke (AgencijaNet 2004)..

22. 3.2.6. Employee hacking. Podjetja so bila vedno pozorna na poskuse prenosa in kraje podatkov nepooblaščenih zunanjih oseb. Toda raziskave kažejo, da večjo nevarnost predstavljajo zaposleni sami, saj je preko 70% nepooblaščenih vdorov izvršenih s strani zaposlenih. 3.2.7. Streaming media. Pretočni video in avdio programi potrebujejo internetno povezavo za svoje delovanje. Media player, internet radio, internet televizija so trije primeri takih programov. Programi so koristni pri uporabi izobraževanja na daljavo, toda zelo težko je razložiti prednost njihove uporabe za gledanje televizije, filmov in podobnega med delovnim časom. Njihova uporaba pa predstavlja tudi rizik na domeni podjetja, saj zasedejo precej zmogljivosti omrežja in lahko vplivajo, da poslovne aplikacije podjetja delujejo počasneje ali celo prenehajo delovati. 3.3. Spletna obiskanost v Sloveniji. Analize spletne obiskanosti so ponavadi narejene na sledeči način: • • • •. telefonska anketa sledenje prometa preko ponudnikov internetnih povezav zahtevek lastnika spletne strani neodvisno sledenje s pomočjo vgrajene kode. S telefonsko anketo, ki je bila izvedena v Sloveniji v okviru raziskave Raba interneta v Sloveniji (RIS 2002 –spletna obiskanost), so prišli do rezultatov, ki temeljijo na podatkih s 60% stopnjo odgovorov. Glede mesečnega dosega med aktivnimi uporabniki interneta izstopajo: Matkurja - 64%, Najdi.si – 48%, Mobitel – 34%, Siol.net – 34%, Yahoo – 46%, Tis – 30%, Slowwwenia.com – 29%, Email.si – 26%, 24ur.com – 19% in Arnes -23%. Med novimi stranmi, ki so se približale 5% obsegu, najdemo: Slo-tech, Banka Slovenije, Državni zbor RS, Vlada RS. V smislu prepoznavnosti imata Matkurja in Siol.net največjo prepoznavnost. Glede tedenske in dnevne obiskanosti prevladujeta Matkurja in Najdi.si. Spletne strani v tujem jeziku z vstopanjem novih uporabnikov, ki ne znajo angleško izginjajo. Relativno nizka je tudi obiskanost on-line novic: Delo -15%, Večer -11%, Dnevnik – 9%. Le pri spletni predstavitvi 24ur.com je večji doseg. Absolutna obiskanost, zaradi večanja števila uporabnikov, narašča pri vseh predstavitvah. Tabela 5 prikazuje podatke mesečne obiskanosti spletnih postavitev iz leta 1999, 2000 in 2002, ter mesečno obiskanost spletnih predstavitev iz začetka leta 2001 in sicer tiste spletne strani, ki dosegajo vsaj 10% mesečno obiskanost..

23. TABELA 5: MESEČNA OBISKANOST SPLETNIH STRANI (RIS – 1999, 2000, 2001, 2002) leto 1999 WWW strani Yahoo Altavista TIS Matkurja Slowwwenia.com Siol.net CNN MSN Info mediji Amazon.com. % 62 60 44 37 37 29 22 23 17 17. NBA. 17. Večer Eon. 15 10. 24ur.com. 10. Dnevnik Tucows. 10 10. leto 2000 WWW strani Matkurja Yahoo Altavista TIS Mobitel Siol.net Hotmail Arnes Slowwwenia.com Email.si Salomonov oglasnik Univerza v LJ HMZS Telekom (brez TIS) Simobil LjSE PIRS NLB Mladina.si Slovista.com Cobiss Microsoft Slovenije 24ur.com Najdi.si Delo. % 45 44 41 28 26 24 23 21 19 16. leto 2001 WWW strani Matkurja Yahoo.com TIS Altavista.com Mobitel Siol.net Slowwwenia.com Arnes Email.si Hotmail. % 54 45 32 30 25 25 23 21 17 17. leto 2002 WWW strani Matkurja Najdi.si Yahoo Mobitel Siol.net TIS Slowwwenia.com Email.si Altavista Arnes. % 64 48 46 34 34 30 29 26 23 23. 13. 24ur.com. 15. Google. 23. 13 12. Slovista.com Salomon.si. 14 14. Hotmail.com 24ur.com. 22 19. 11. Univerza v LJ. 13. Microsoft.com. 19. 11 11 11 10 10 10 10. HMZS Slo.net LjSE Najdi.si Telekom (brez TIS) Cobiss Delo. 12 12 11 11 11 10 10. Univerza v LJ Cobiss Salomon.si Pinkponk Delo Simobil.si Uradni list. 17 16 16 15 15 14 14. 10. Dnevnik. 10. Kolosej. 14. 8 7 6. Eon Microsoft Slovenije NLB Večer. 10 10 10 10. NLB HMZS RTV Slovenije Večer Finance Ljubljanska borza Telekom SLO (brez imenika) Sigov. 13 11 11 11 11 11 11 10. Vir: RIS 2002 –spletna obiskanost V letu 2002 se je pojavilo veliko novih spletnih strani, prav tako se povečuje tudi število spletnih strani, ki presegajo 10% mesečno obiskanost. V absolutnem smislu, glede na celotno populacijo, se število mesečnih obiskovalcev spletnih strani povečuje in sicer najbolj na straneh, ki so namenjene iskanju..

24. SLIKA 2: MESEČNA OBISKANOST SLOVENSKIH SPLETNIH STRANI GLEDE NA CELOTNO POPULACIJO (RIS – 2000, 2001, 2002). 400,000 350,000 300,000 250,000 200,000 150,000 100,000 50,000 0,000 2000. 2001. 2002. Matkurja. Siol.net. Slowwwenia.com. TIS. Telekom (brez TIS). Mobitel. Email.si. Salomon.si. Microsoft Slovenije. Cobiss. Arnes. Univerza v LJ. HMZS. Delo. Najdi.si. 24ur.com. Vir: RIS 2002, 23 –spletna obiskanost Podatki o uporabi e-bančništva iz junija 2002 pa kažejo naslednje trende: (RIS 2002, 33-53) •. •. •. •. Bančno poslovanje prek interneta uporablja 18% mesečnih uporabnikov interneta. Relativni delež se je v primerjavi z oktobrom 2000, ko je znašal 17%, ustalil. Ker pa narašča število mesečnih uporabnikov interneta, se je v absolutnem smislu število uporabnikov e-bančništva povečalo, saj je bilo oktobra 2000 uporabnikov ebančništva 56,000, junija 2002 pa okoli 100,000. Namere glede bodoče uporabe e-bančništva, tako novih kot tudi dolgoletnih uporabnikov interneta, so izjemno visoke. Večina namer je uresničenih le med dolgoletnimi uporabniki interneta, medtem ko se namere med novimi uporabniki interneta ne uresničujejo. Zadovoljstvo z e-bančništvom se v primerjavi z letom 2000 ni spremenilo uporabniki e-bančništva so nadvse zadovoljni z bančnim poslovanjem. Lojalnost trenutni banki se je v primerjavi z letom 2000 izrazito znižala - uporabniki so bistveno hitreje pripravljeni zamenjati e-banko. V celoti gledano je potencial e-bančništva zelo velik, saj poleg 100,000 uporabnikov e-bančništva, o uporabi e-bančništva razmišlja že 200,000 oseb. Pri tem novi uporabniki e-bančništva v glavnem ne nastajajo iz novih uporabnikov interneta, ampak se skoraj v celoti rekrutirajo šele po nekaj letih uporabe interneta..

25. 3.4. Namen uporabe interneta v nekaterih Evropskih državah. Najpopularnejša internetna aplikacija za privatne namene, je pošiljanje in prejemanje epošte. Uporablja jo več kot 66% vseh uporabnikov (Eurostat 2004). Procenti uporabe drugih aplikacij kažejo, da večina uporablja internet kot vir informacij. Velik procent iskanj se nanaša na iskanje informacij o ugodnostih in uslugah (goods and services), ter branjem časopisov in revij. Ponekod pa so tudi finančne usluge zelo pogost vzrok internetne aktivnosti. Povsod so ženske pogostejše uporabnice od moških, predvsem na področju šolanja in izobraževanja in na internetnih straneh namenjenih zdravju. Moški so bolj pogosti obiskovalci strani namenjenih zabavi (igre, poslušanje ali gledanje internet radia ali televizije in prebiranju internetnih revij in časopisov) in strani povezanih s financami in nakupovanjem. Leta so ravno tako diskriminacijski faktor glede uporabe. Na primer ne e-mail komunikacija kot sta instant messeging ali chat rooms, igranje iger in presnemavanje programov, veliko pogosteje uporabljajo mlajši kot starejši uporabniki. Medtem, ko bančne in vladne internetne strani veliko več uporabljajo starejši od 25 let. Naslednje tabele in grafi prikazujejo primerjave uporabnikov v državah EU glede na različne kazalnike. TABELA 6: UPORABA RAČUNALNIKOV GLEDE NEKATERIH DRŽAVAH EU V LETU 2002 V % EU Doma. V službi. DK. DE. ES. NA. AT. LOKACIJO. PT. V. IT. dnevno tedensko mesečno dnevno tedensko. 30 38 10 41 9. 46 30 10 43 5. 31 40 11 36 7. 38 32 7 38 8. 29 33 7 50 9. 28 34 7 42 9. 21 39 11 42 10. mesečno. 2. 2. 2. 2. 1. 1. 2. Vir: Eurostat 2004, 65 SLIKA 3: UPORABA RAČUNALNIKOV PO SPOLU IN STAROSTI V LETU 2002 100 DE - moški. 80. DE - ženske. 60. IT - moški. 40. IT - ženske AT - moški. 20. AT - ženske. 0 16 - 74. 16 - 24. Vir: Eurostat 2004, 66. 25 - 34. 35 - 44. 45 - 54. 55 - 64. 65 - 74.

26. TABELA 7: PRIMERJAVA UPORABNIKOV INTERNETA GLEDE NA STOPNJO IZOBRAZBE V LETU 2002 EU 40 20 48 67. Vsi Nižja Srednja Visoka. DK 64 49 67 81. DE 45 36 44 63. ES 19 7 32 46. AT 37 21 40 68. PT 20 9 51 65. IT 29 12 46 66. Vir: Eurostat 2004, 67 SLIKA 4: UPORABA RAČUNALNIKA IN INTERNETA GLEDE NA STATUS UPORABNIKA V EU LETA 2002. 80 70 60 50. EU - računalnik EU - internet. 40 30 20 10 0 vsi. študent. zaposleni. upokojenci. ostali. Vir: Eurostat 2004, 68 TABELA 8: NAMEN UPORABE INTERNETA V LETU 2002 DK e-pošta komunikacija storitve in izdelki potovanja igre in glasba časopisi in novice finančne strani državna uprava. Vir: Eurostat 2004, 70. 83 10 77 19 40 51 55. DE 77 21 70 39 20 21 30 29. ES 78 32 49 37 47 44 23. AT 88 17 42 26 20 28 19 22.

27. V Avstriji je profil uporabnikov interneta naslednji: • • • •. •. •. 3.5. različne oblike komunikaciji (brez e-maila ali videokonferenc): ƒ uporabnik med 16 in 25 letom (32%) - trend padanja s starostjo ƒ uporabniki z nižjo izobrazbo (28%) - trend padanja s stopnjo izobrazbe izobraževanje ƒ uporabnik med 16 in 25 letom (67%) - trend padanja s starostjo ƒ uporabniki z visoko izobrazbo (39%) - trend naraščanja s stopnjo izobrazbe igranje iger in poslušanje glasbe ƒ uporabnik med 16 in 25 letom (39%) - trend padanja s starostjo ƒ uporabniki z nižjo izobrazbo (39%) - trend padanja s stopnjo izobrazbe finančne storitve ƒ uporabnik med 25 in 34 letom (24%) - trend padanja s starostjo vendar neizrazit ƒ uporabniki z visoko izobrazbo (26%) - trend naraščanja s stopnjo izobrazbe, nižje izobraženi skoraj ne uporabljajo takih storitev državna uprava ƒ uporabnik med 25 in 34 letom (24%) – majhne razlike glede na starost ƒ uporabniki z visoko izobrazbo (33%) - zelo hiter trend naraščanja s stopnjo izobrazbe nakupi ƒ uporabnik med 25 in 34 letom (26%) – majhne razlike glede na starost ƒ v večji meri moški (24%), ženske (17%) ƒ 21% delež v celotni populaciji uporabnikov interneta Ocena stroškov informacijske tehnologije v podjetjih - SLO. V nadaljevanju (Gambit 2002) sta predstavljeni oceni stroškov informacijske tehnologije za tipa podjetja A in B : -A podjetje, je povprečni uporabnik informacijske tehnologije -B podjetje, je intenzivni uporabik informacijske tehnologije V oceni obeh podjetij ni upoštevanih stroškov za informacijsko tehnologijo uporabljeno v procesu proizvodnje. Prav tako niso upoštevani stroški opreme v oddelkih za dizajn, projektiranje in podobno, kjer uporabljajo ozko namenske CAD, CAM, CIM in podobne rešitve. 3.5.1. Operativni nivo. Osnovo za izračun stroškov predstavlja z računalnikom in dodatno opremo opremljeno delovno mesto. Povprečna vrednost računalnika danes znaša 1.200 EUR. Ker so vsa z računalnikom opremljena delovna mesta danes povezana v omrežje in praviloma tudi na svetovni splet, moramo tej vrednosti dodati tudi vrednost ožičenja, aktivne mrežne opreme in strežnikov. Podjetja tipa B za svoje delo potrebujejo zmogljivejše strežnike in pri svojem delu praviloma uporabljajo več različnih poslovnih rešitev, zato je tudi število strežnikov v podjetju večje. Zaradi večjega obsega komunikacij potrebujejo tudi višjo.

28. stopnjo zaščite pred vdori in virusi. Pri postavitvi delovnega mesta lahko tako računamo, da strojna oprema in sorazmerni stroški celotnega sistema znašajo za podjetje tipa A okrog 2.000 EUR, za podjetje tipa B pa od 3.000 EUR naprej. Zaradi razvoja informacijske tehnologije je potrebno obstoječo opremo nadgrajevati oziroma jo sproti menjati. Za podjetje tipa A je priporočljiva menjava na vsaka tri leta, za podjetje tipa B pa menjava vsaki dve leti. Temu primerni so tudi stroški iz tega naslova: med 700 in 1.500 EUR letno. Podjetje, ki raste in povečuje število delovnih mest s stopnjo 10% letno tako za opremo delovnih mest porabi med 900 in 1800 EUR/leto. Vsi računalniki v podjetju so praviloma opremljeni z osnovno programsko opremo, ki omogoča delo s teksti in preglednicami, dostop na internet, elektronsko pošto ter dodatne funkcionalnosti: priprava predstavitev, urejanje podatkovne baze, enostavno grafično oblikovanje…. Standard na tem področju danes predstavlja zbirka Microsoft Office XP. Letni stroški znašajo 300 EUR. V podjetjih so dobro vidni tudi spremljajoči tekoči stroški. Potrošnji material: papir, črnila, trakovi, CD-ji, čistila, škatle za CD-je in podobno skupaj s stroški dostopa do interneta in porabljeno električno energijo znašajo v povprečju 500 EUR. V skupne stroške moramo prišteti tudi stroške izobraževanja uporabnikov. Le ti bi bili vidni in enostavno obvladljivi v kolikor bi v podjetju skrbeli za sprotno izobraževanje. Strošek udeležbe na krajšem 3 do 4 dnevnem tečaju stane podjetje skupaj z nadomestili zaradi odsotnosti z dela približno 800 EUR. Slovenska podjetja se za tovrstno organizirano izobraževanje ne odločajo zato so stroški skriti, a nič manjši. Del stroškov je skrit v učinkovitosti delovnega mesta, ki je nižja, saj se mora uporabnik novosti naučiti sam ali s pomočjo sodelavcev med delovnim časom. V primeru, da tega ne stori, mora delodajalec v podjetju zagotoviti močnejšo tehnično podporo, ki je na voljo uporabnikom, ki dela na računalniku ne obvladajo. Za vzdrževanje opreme v podjetju oziroma podporo na delovnem mestu potrebujemo enega tehnika na približno 150 računalnikov. Njegove naloge obsegajo preventivne preglede računalniške opreme na delovnih mestih, odpravo virusov, arhiviranje podatkov, instalacijo nove programske opreme, diagnozo napak, pomoč uporabnikom (helpdesk), odpravo manjših napak in vzdrževanje stikov z zunanjim servisom oziroma servisi za uporabljano opremo. Stroške delovnega mesta, ki vključujejo plačo in vse dodatke po zakonu, redno izobraževanje, opremo delovnega mesta in vključitev v organizacijsko strukturo podjetja (administrativni stroški, stroški vodenja,…), so ocenjena na 40.000 EUR letno ali 270 EUR na delovno mesto. Navedeni stroški predstavljajo pravzaprav skrite stroške, saj v podjetjih nemalokrat računajo med stroške le tehnikovo plačo. Stroški so izračunani izkustveno in glede na razmere v slovenskih podjetjih. Poleg tehnika potrebujemo v večjih podjetjih tudi sistemskega inženirja, ki skrbi za administriranje in nadzor sistema, arhiviranje, vzdrževanje podatkovnih baz. Na splošno zadošča en sistemski inženir za podjetje z okrog 200 do 250 (za tip B: 100 do 200) z računalnikom opremljenih delovnih mest. Število sistemskih adiministratorjev je odvisno tudi od števila različnih uporabljenih tehnologij. Stroški delovnega mesta znašajo 60.000 EUR letno. Podjetja z manjšim številom delovnih mest se lahko odločijo za eno delovno mesto, ki pokriva naloge sistemskega administratorja in tehnika ali pa se odločijo za oddajo del. Poleg notranje podpore potrebujejo v podjetju tudi tako imenovano drugostopenjsko podporo zunanjih izvajalcev. Le ta praviloma vključuje hitrejše odzivne čase pri odpravljanju napak na opremi delovnih mest, vzdrževanje aktivne mrežne opreme, vzdrževanje strežnikov, dogovor o nadomeščanju v primeru dopustov, odsotnosti in podobnih primerih, pomoč pri vključevanju novih poslovnih rešitev, nadgradenj,.

29. svetovanje pri razvoju sistema, izvedbo meritev in analiz sistema in podobno. Navedeni stroški, ki vključujejo pavšal po pogodbi o vzdrževanju in vrednost dodatnih storitev znašajo skupaj letno okrog 20% internih stroškov, oziroma do 10% vrednosti opreme, skupaj od 100 do 300 EUR na delovno mesto. 3.5.2. Aplikativni nivo. Časi, ko je za poslovanje podjetja zadoščala nabava programske opreme, so že zdavnaj mimo. Na trgu je na voljo široka ponudba sistemov za podporo pri odločanju (sodobni ERP in direktorski sistemi), sistemov za podporo dela s kupci (CRM), podpora prehodu na poslovanje po ISO standardih, upravljanje z znanjem v podjetju, skupinsko delo, elektronsko trgovanje s končnimi uporabniki in med podjetji, vodenje projektov, itd. V podjetju vsega tega zagotovo ne bomo kupili naslednje leto, vendar lahko predvidevamo, da se bo podjetje tipa A z dodatnimi aplikacijami opremilo vsaj enkrat na dve leti, podjetje tipa B pa z vsaj dvema novima poslovnima rešitvama v treh letih. Cene teh rešitev so zelo različne in o njihovem nakupu se v podjetju praviloma odločajo glede na potrebe. Vendar lahko za orientacijo vzamemo vrednost standardne zbirke MS Office, ki kljub temu, da je najbolj razširjena na svetu, še vedno znaša okrog 500 EUR na delovno mesto. Izkušnje kažejo, da cena nove poslovne rešitve prestavlja le tretjino vrednosti njenega uvajanja v podjetje, zato lahko kot okvirno vrednost uvajanja nove poslovne rešitve navedemo stroke v višini med 1.500 in 5.000 EUR na delovno mesto. Vzdrževanje s pravico do nadgradenj poslovne rešitve stane tipično do 20% vrednosti rešitve letno. Skupaj bo tako podjetje tipa A, ki trenutno uporablja dve poslovni rešitvi (skupna vrednost 1300 EUR/DM) in kupuje tretjo (vrednost 700 EUR/DM), imelo na aplikativnem nivoju v naslednjih treh letih okrog 1.100 EUR stroškov letno (2.100 nakup in uvajanje nove rešitve, 400 EUR/DM letno vzdrževanje), podjetje tipa B, ki uporablja tri poslovne rešitve (skupna vrednost 3.200 EUR/DM) in bo v treh letih kupilo dodatni dve rešitvi (skupna vrednost 2.000 EUR/DM), pa bo imelo na aplikativnem nivoju v naslednjih treh letih okrog 3.000 EUR stroškov letno (6.000 EUR nakup in uvajanje novih poslovnih rešitev, 1.000 EUR/DM letno vzdrževanje). Podjetje se navedenim stroškom lahko izogne le navidez. Vsa predvidevanja kažejo, da bodo podjetja v naslednjih letih velik del poslovanja prenesla v elektronsko obliko, čeprav se pri tem ne morejo zanašati na izkušnje iz preteklosti. 3.5.3. Strateški nivo. S tem, ko informatika postaja integralni del poslovne strategije podjetja in se obseg sredstev, ki jih podjetja v eni ali drugi obliki namenja informatiki, je narasla tudi potreba za vključevanje vodstva podjetja v sprejemanje odločitev. Njihova naloga je, da sprejmejo odločitve o investicijah na tem področju, da poskrbijo za ustrezno razmerje med strateškim, aplikativnim in operativnim nivojem v podjetju in da zagotovijo ustrezen prenos znanja v podjetje. Za te naloge naj bi podjetje s 150 zaposlenimi namenilo med 30.000 in 60.000 EUR letno za zunanje izvajalce in dvakrat večjo vsoto za lastne stroške (10% stroškov delovnega mesta vodilnega delavca in 10% stroškov delovnih mest sodelavcev iz vrst srednjega managementa)..

30. PREGLED STROŠKOV za podjetje tipa A za podjetje tipa B Operativni nivo: Delovno mesto – strojna oprema in sistemska programska oprema z obnovami in zamenjavo 900 EUR 1.800 EUR, MS Office, MS Win, dostop do vseh MS strežnikov (SQL, SQL, Exchange,...), letni najem 300 EUR 300 EUR, tekoči stroški (potrošnji material, internet...) 500 EUR 600 EUR, izobraževanje uporabnikov 800 EUR 800 EUR, stroški podpore delovnega mesta v podjetju 400 EUR 480 EUR, Administracija sistema 400 EUR 700 EUR, Zunanje vzdrževanje na drugi stopnji 150 EUR 250 EUR Skupaj operativni nivo 3.450 EUR 4.930 EUR Aplikativni nivo: Ocena (glej tekst) 1.100 EUR 3.000 EUR Strateški nivo: Ocena (glej tekst) 600 EUR 1.200 EUR Stroški skupaj: 5.150 EUR 9.130 EUR Kako je v praksi? Tipično Slovensko podjetje na operativnemu nivoju praviloma namenja dovolj sredstev za nabavo opreme, medtem, ko varčuje pri nabavi licenc za programsko opremo (30% stopnja uporabe nelegalne programske opreme), pri izobraževanju zaposlenih in tudi pri podpori uporabnikov. Skupaj tako porabi le okrog 2.000 EUR na delovno mesto letno. Ker gre kljub vsemu za sorazmerno visoko vsoto je pomanjkanje sredstev, katera namenja aplikativnemu in strateškemu nivoju toliko bolj presenetljiva, saj lahko le s tem stroške pretvori v investicijo. 3.6. Stroški uporabe osebnega računalnika - tujina. Seveda se z zgoraj omenjeni problemom ukvarjajo po vsem svetu (SRC.SI 2003). Po oceni podjetja Gartner Group, predstavljajo skriti stroški v življenjski dobi osebnega računalnika približno polovico vseh stroškov oziroma dosežejo tudi dvakratno nabavno vrednost računalnika!.

31. SLIKA 5: GRAFIČNI PRIKAZ REZULTATOV RAZISKAV PODJETJA GARTNERGROUP O STROŠKIH NEPOSREDNE UPORABE OSEBNEGA RAČUNALNIKA. Vir: internet: http://www.src.si. Na grafu so prikazani stroški neposredne uporabe osebnega računalnika, kamor sodijo: •. zastoji pri delu,. •. izobraževanje,. •. samostojno reševanje problemov,. •. naknadne in ponovne namestitve programske opreme,. •. 'interna podpora' sodelavcem v težavah.. Naj navedemo še nekaj ugotovitev, kaj po svetovnih ocenah prispeva k bolj učinkovitemu delu z osebnim računalnikom in s tem k znižanju stroškov uporabe: •. poenoteno programsko delovno okolje,. •. en vzdrževalec na vsakih 30-50 uporabnikov,. •. dostopna in učinkovita tehnična telefonska podpora,. •. delovno okolje v materinem jeziku. •. do 150 ur izobraževanja letno..

32. 3.7. Človek v poslovnem postopku oz. izračun stroškov neupravičene uporabe osebnega računalnika. Osnova za izračun stroškov neupravičene uporabe osebnega računalnika je urna postavka zaposlenega. Urna postavka je izračunana na podlagi kolektivne pogodbe za področje gospodarske dejavnosti. Pri izračunu se upošteva povprečni 176 urni mesečni delavnik zaposlenega, izhodiščna bruto plača za dejavnost po kolektivni pogodbi in tarifni razred v katerega spada delovno mesto delavca.. TABELA 9: IZHODIŠČNE (BRUTO) PLAČE PO KOLEKTIVNIH POGODBAH S PODROČJA GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI, MAREC 2004 TARIFNI RAZREDI. I.. II.. III.. IV.. V.. VI.. VII.. VIII.. IX.. splošna KP za gosp. 71.883 dejavnosti. 79.071. 88.416. 98.480. 111.419. 132.984. 150.954. 179.708. 215.649. gozdarstvo (A). 88.032. 96.835. 108.279. 120.604. 136.450. 162.859. 184.867. 220.080. 264.096. tekst., oblačilna, 71.883 usnjarskopred.. 79.071. 88.416. 98.480. 111.419. 132.984. 150.954. 179.708. 215.649. kovin.mater, kovin., elektro.. 91.167. 101.324. 116.960. 128.687. 152.142. 179.505. 206.868. 245.959. livarn, 81.779. elektrogospodarstvo. 75.770. 90.924. 100.016. 117.444. 132.598. 160.632. 207.610. 299.292. 340.965. gradbena. 75.477. 83.025. 92.837. 103.403. 123.782. 139.632. 166.804. 226.431. 264.170. trgovina. 76.262. 83.888. 93.802. 104.479. 118.206. 141.085. 160.150. 190.655. 228.786. gostinstvo, turizem. 79.595. 87.555. 97.902. 109.045. 123.372. 147.251. 167.150. 198.988. 238.785. železniški promet. 71.883. 79.071. 88.416. 98.480. 111.419. 132.984. 150.954. 179.708. 215.649. cestno gospodarstvo. 77.741. 85.515. 95.621. 106.505. 120.499. 143.821. 163.256. 194.353. 233.223. cestni potniški promet. 74.402. 81.842. 91.514. 101.931. 115.323. 137.644. 156.244. 186.005. prevoz blaga v cestnem 74.041 prometu. 81.445. 91.070. 101.436. 114.764. 136.976. 155.486. 185.103. 222.123. Vir: Pirš 2004. Tisti, ki v okviru gospodarjenja z zaposlenimi pripravljajo podlage za odločanje o izbiri načina izračunavanja plač zaposlenih za opravljeno delo, imajo na voljo mnogo različnih možnosti (Pirš, 2004). Količino opravljenega dela je možno izračunati na podlagi števila ur, ki jih zaposleni prebije na delu, ali na podlagi učinkov, ki jih je zaposleni opravil. Taka dva različna možna izračuna plač zaposlenih sta vzrok za delitev vračunanih plač na plače, obračunane po času in na plače, obračunane po učinku, hkrati pa tudi osnova za razumevanje stalnih in spremenljivih stroškov iz naslova vračunanih plač. Po času so izračunane tudi tiste plače, ki pripadajo zaposlenim iz naslova upravičene odsotnosti z dela.

33. in jim pravimo nadomestila. Na isti način lahko izračunamo tudi stroške neupravičene uporabe osebnih računalnikov, saj takrat delavci ne delajo – so odsotni. Izračunavanje vračunanih plač na podlagi časa, prebitega na delu temelji na uri, dnevu, tednu mesecu prisotnosti na delu in na ceniški postavki za enoto te ali one časovne enote:. 176 h x 748,00 SIT/h = 131.648 SIT. Tak način izračunavanja plač je prevladujoč v sodobno urejenih družbah ne glede na nekatere slabe strani. Pri takem načinu ni posebne spodbude za učinkovitost dela, ker količinski obseg opravljenega dela ostaja nenadzorovan. Toda količinski obseg dela je lahko uravnavan z vnaprej določenimi delovnimi postopki, ki jih je zaposleni sposoben in zavezan opraviti v določenem času. Posebej velja poudariti prednost časovnega izračunavanja v tistih delih, kjer je v ospredju kakovost in ne količina opravljenega dela..

34. 4. RAZISKAVA VPLIVA OSEBNEGA RAČUNALNIKA NA DELOVNO MESTO. 4.1. Model preučevanja. Plan dela je najprej oceniti stanje v izbranih podjetjih. Nato sistematizacija uporabnikov glede na zahtevnost dela, postavitev programa za časovno sledenje pri različnem nivoju uporabnikov, ter analiza in primerjava rezultatov. 4.1.1. Ali problem obstaja ?. Najbolj preprost način pregleda uporabe interneta na osebnem računalniku je mogoč preko pregledovanja spiska zgodovine obiskanih spletnih strani v programu Internet Explorer. Program avtomatsko shranjuje v preteklosti obiskane spletne strani zaradi lažjega in predvsem hitrejšega ponovnega dostopa do istih vsebin. Uporabnik lahko sam na enostaven način izbriše vse podatke, kar pogosto tudi naredi, zato tak rezultat ni zanesljiv. Drug način preverjanja internetnega prometa je preko ponudnika internetnih storitev. To so navadno specializirana podjetja z opremo, ki to omogoča. Tretji način pa so programi za sledenje, ki se največ uporabljajo na javnih računalnikih zaradi komercialnih namenov izdelave analiz, namenjenih oglaševanju in trženju. SLIKA 6: ALI PROBLEM OBSTAJA ?. Vir: Marko Kočevar 2003.

35. 4.1.2. Iskanje in izbira programa za nadzor. Pri iskanju ustreznega programa sem si pomagal z internetom in našel dve vrsti programov v ta namen. Prva vrsta programov je namenjena podjetjem za nadzor računalniških mrež in prometa po njej. Ti programi (ITL, TCO) so zelo kompleksni tako po načinu delovanja kot po implementaciji v obstoječ sistem. Predvsem pa so tudi cenovno velik zalogaj. V takih programih lahko izdelamo zelo podrobne analize in povpraševanja, tako s časovnega kot finančnega vidika. Vpeljava takih programov v podjetja je ponavadi del nekega širšega procesa, ki pa presega namen in cilj zadanega dela. Druga skupina programov pa zahteva enostavno namestitev na osebnem računalniku in nato analizo s pomočjo posebnega programa na računalniku samem ali pa kje drugje. Glede na namen in cilj dela sem pot nadaljeval v tej smeri. Pri izbiri primernega programa za nadzor dela na osebnem računalniku sem si postavil naslednje kriterije: • • • • • • • • 4.1.3. enostaven za uporabo možnost prikaza različnih analiz grafičen in številski prikaz rezultatov možnost sledenja čim večjega števila parametrov reference uporabe v praksi možen izvoz podatkov neviden za uporabnike cenovno ugoden Opis programa. Visual TimeAnalyzer je program, ki ga v testni različici dobimo na internetni strani www.neuber.com. Namenjen je izdelavi analize uporabe osebnega računalnika tako doma kot v podjetju. Omogoča naslednje preglede dobljenih rezultatov: • • • • •. splošen pregled podrobno dnevno poročilo podroben prikaz programov čas dela programov uporabo interneta. Program ustreza večini zastavljenih kriterijev. Pomanjkljivost programa je, ker ne omogoča direkten izvoz podatkov v druge programe ampak je potrebno to izvesti ročno. Največja prednost programa glede na druge je v uporabi testne verzije, kar drugi podobni programi ne nudijo. Največja odlika pa je enostavnost uporabe in namestitve. Centralna namestitev ni zahtevna in jo lahko s pomočjo navodil izvede praktično vsak uporabnik računalnika, ki ima ustrezne pravice. Sam program nato omogoča izdelavo novega skritega programa (SetupPC) za sledenje na drugih računalnikih. Ta program pri namestitvi, ki v povprečju traja od vklopa do izklopa računalnika 3–4 minute (odvisno od modela računalnika in operacijskega sistema), ustvari na skriti lokaciji kodirano datoteko v katero.

36. se vpisujejo vse aktivnosti vsakega uporabnika osebnega računalnika. Ta datoteka je tekstovnega tipa, ne zasede veliko prostora in ne obremenjuje delovanje računalnika. Vsebino te datoteke lahko nato kadarkoli izvozimo in vidimo analizo v Visual Time Analyzer-ju, ki je nameščen na nekem drugem računalniku. Grafična predstavitev analiz je predstavljena na naslednjih slikah. Slika 7 prikazuje internetne naslove, ki jih je izbrani uporabnik obiskoval po dnevih, urah in koliko časa se je aktivno zadržal na posameznih straneh. SLIKA 7: PRIKAZ TIMEANALYZER. UPORABE. INTERNETA. V. PROGRAMU. VISUAL.

37. SLIKA 8: ČASOVNI PRIKAZ DELOVANJA PROGRAMOV PO URAH IN DNEVIH V TEDNU NA OSEBNEM RAČUNALNIKU. Na sliki 8 je prikazana povprečna uporaba programov na izbranem računalniku v 30 dneh. Graf prikazuje uporabo računalnika po urah v dnevu, dnevih v tednu in uporabo posameznih programov glede na celoten čas uporabe računalnika v procentih. SLIKA 9: ČASOVNI PRIKAZ DELA S PROGRAMI IZBRANEGA UPORABNIKA. Na sliki 9 je prikazan celoten, aktivni in neaktivni čas uporabe programov, računalnika in interneta, glede na posameznega uporabnika..

38. 4.1.4. Uporaba programa. Izbrani program (Visual Time Analyzer) omogoča sledenje po časovni premici. Program lahko sledi uporabi programov, dokumentov in interneta. Vendar se bom v delu, predvsem zaradi pravnih razlogov, omejil le na sledenje programov in interneta. Programe bom razporedil po načinu uporabe: osnovni – nujno potrebni za delo, dodatni – občasno potrebni in nepotrebni. Pregled uporabe interneta pa bom izvedel tako po času kot po vsebini. Tu pride do izraza pomanjkljivost programa, ki ne omogoča izdelave novih analiz, temveč dovoljuje le izvoz obdelanih podatkov. Zato se morajo dodatne analize in pregledi predvsem glede primerjav med uporabniki in podjetji izvesti ročno. 4.2. Sistematizacija uporabnikov. Sistematizacija uporabnikov je potekala na dveh nivojih, ki sem jih opredelil glede na zahteve časovne in finančne analize. Prva delitev uporabnikov je bila narejena po podjetjih. Za vzorec sem izbral tri podjetja: Podjetje A: Veliko podjetje, delniška družba. V podjetju je bil izbran oddelek, ki se ukvarja s tehnično dejavnostjo. V oddelku so zaposleni delavci, ki računalnik uporabljajo za sledenje dogodkov na napravah, vendar nimajo ustreznega znanja, da bi samostojno delali z računalnikom. Na drugi strani pa je v oddelku skupina zaposlenih z višjo ali visoko izobrazbo, ki računalnik vsakodnevno uporabljajo pri svojem delu. Na računalnikih so omejene pravice uporabnikov za nameščanje in odstranjevanje programov. Na računalnikih je nameščena standardna programska oprema za delo v pisarni in neomejen dostop do interneta. Podjetje B: Družinsko podjetje, d.o.o., ki deluje 8 let. Podjetje se ukvarja s projektiranjem, izvajanjem in nadzorom zahtevnih del na področju elektroinstalacij. V podjetju je zaposlenih 25 delavcev od tega je 15 izvajalcev na terenu in 10 delavcev v pisarnah, ki pri svojem delu uporabljajo osebni računalnik. Zaposleni v pisarnah so razdeljeni na projektivo (3), vodstvo (2) in ostalo osebje (nadzor na terenu, administracija, skladišče). Pravice uporabnikov za nameščanje in odstranjevanje programov niso omejene. Na računalnikih je nameščena standardna programska oprema za delo v pisarni in neomejen dostop do interneta. Podjetje C: Družinsko podjetje, d.o.o., ki deluje 29 let. Podjetje se ukvarja s projektiranjem, izvajanjem in proizvodnjo elementov in dodatkov za zaključna dela v gradbeništvu. V podjetju je zaposlenih 60 delavcev od tega je 12 izvajalcev na terenu 32 delavcev v proizvodnji in 16 delavcev v pisarnah, ki pri svojem delu uporabljajo osebni računalnik. Zaposleni v pisarnah so razdeljeni na vodstvo (6) in ostalo osebje (nadzor na terenu, administracija, skladišče). Pravice uporabnikov za nameščanje in odstranjevanje programov niso omejene. Na računalnikih je nameščena standardna programska oprema za delo v pisarni in neomejen dostop do interneta..

39. Druga delitev uporabnikov je bila narejena glede na primerljiva dela v istem podjetju in primerljiva dela med podjetjema. Ker sta podjetji B in C manjši podjetji je delavcev ki opravljajo podobna dela sorazmerno malo. Zato sem za obdelavo in primerjavo vzel le po dva delavca. Program za sledenje je bil nameščen najmanj 60 dni in je pri vseh uporabnikih nemoteno deloval. Za samo analizo pa sem pri vsakem uporabniku vzel 30 dnevno neprekinjeno uporabo in prisotnost na delovnem mestu (tako sem izključil vpliv bolniške, službenih poti, izobraževanj in drugih odsotnosti na dobljene analize). 4.2.1. Primerjava dveh zaposlenih v istem podjetju, ki opravljata enako delo. V okviru podjetja B v istem oddelku delata dva zaposlena, katerih opis del je povsem enak. Oba sta bila zaposlena v podjetju istočasno in za obe delovni mesti so postavljene enake zahteve glede izkušenj in predznanja. Zaposlena imata različni stopnji formalne izobrazbe (5 oz. 7 stopnjo). Pri svojem delu uporabljata povsem identična, zelo zmogljiva računalnika, tako glede strojne kot programske opreme. Nadrejeni oba obravnava enako zahtevno, tako glede količine kot kakovosti izvedenega dela. Delo obeh sem primerjal glede na programe, ki so delovni pripomoček za projektiranje in glede uporabe programov programske zbirke Office, ki jih oba zaposlena uporabljata za izdelavo poročil in zapisnikov. Ti programi predstavljajo za njiju osnovno in tudi edino delovno orodje, ki ga potrebujeta pri svojem delu in ga po predvidevanjih uporabljata skoraj cel delovni čas. Njuna delovna mesta sta v mirnem okolju in tako ni motečih dejavnikov okolice. Računalnika obeh uporabnikov sta povezana na internet s popolnim, nekontroliranim, hitrim, 24 urnim dostopom. Način uporabe računalnika, instalacija dodatnih programov je prepuščena njuni odločitvi in znanju. Glede na področje dela in njuno strokovnost sta zelo dobro računalniško izobražena. Zaradi narave njunega dela sem za primerjavo po času izbral naslednje parametre: • • • • 4.2.2. programi vezani na projektiranje uporaba pisarniških programov uporaba interneta (čas, namen) uporaba ostalih programov, ki niso vezani na delovni proces Primerjava dveh zaposlenih v različnih podjetjih, ki opravljata enako delo. V podjetjih B in C imajo po eno delavko, ki opravljata računovodska dela. Obe imata 5 stopnjo izobrazbe in njuno znanje računalništva je po uporabniškem nivoju zelo solidno. Pri delu uporabljata specialne programe za vodenje računovodstva, ki pa so del širše programske podpore podjetju (vodenje skladišča, dobava, nabava, inventura…). Poleg tega pa uporabljata nekatere osnovne programe za pisarniško delo (MS Word, MS Excel, WinLabel…) ostali programi niso vezani na njuno delo. Računalnik v podjetju B je povezan na internet s popolnim, nekontroliranim, hitrim, 24 urnim dostopom. Način uporabe računalnika in instalacija dodatnih programov je prepuščena odločitvi in znanju delavke. Računalnik v podjetju C je ravno tako povezan na internet s popolnim, nekontroliranim, hitrim, 24 urnim dostopom. Zaradi narave njunega dela sem za primerjavo po času izbral naslednje parametre:.