Športna rekreacija in turizem - jadranje na deski kot način preživljanja prostega časa : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR. DIPLOMSKO DELO. ŠPORTNA REKREACIJA IN TURIZEM – JADRANJE NA DESKI KOT NAČIN PREŽIVLJANJA PROSTEGA ČASA. Kandidatka: Barbara Zadek Študentka rednega študija Številka indeksa: 81549621 Program: Univerzitetni Študijska smer: Splošna ekonomija Mentor: dr. Anton Ogorelc, izr. prof.. Straža pri Oplotnici, marca 2006.

2 UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta. IZJAVA Kandidatka Barbara Zadek Študijska smer: Splošna ekonomija Študijski program: Univerzitetni Izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom dr. Anton Ogorelca.. V Mariboru, dne 15.03.2006. Podpis:.

PREDGOVOR Jadranje na deski je za jadralce šport, pri katerem neizmerno uživajo. Je nekaj, kar morajo narediti, nekaj, kar delajo vsi njihovi prijatelji, nekaj čisto drugega, nekaj izven meja. Ko jadrajo, dajo delovni dan iz svojih glav, misli. Jadranje na deski je čuden in magičen šport. Lahko je vse vsakemu. Vsak val je začetek nove igre. Kultura jadranja na deski je subkultura, ki ima vpliv na različne kulture, katerih del je. Kultura jadranja na deski je kot trojanski konj. Vsak bi imel rad košček tega. Če hočeš biti dovolj dober, si moraš znati organizirati življenje, da si lahko tam, kjer so odlični pogoji za jadranje. Vedno moraš biti pripravljen na klic: »Pogoji so čudoviti: pridi, gremo!« Jadrati na deski pomeni potovati in jadralec je nomad. Šport in rekreacija sta postala najuspešnejše blago tržnega gospodarstva razvitega sveta. Vedno večji poudarek je na dobrem počutju, kot načinu življenja. Zdrav način življenja, ki ga dosežemo z veliko gibanja, zdravo prehrano ter potovanjem za zbistritev uma in duha, je ključni faktor dobrega počutja. Inovativni storitveni področji, šport in turizem, sta dva pomembna dela prostega časa in s tem tudi glavni področji raziskovanja moje naloge. Če želimo raziskati nek trg, moramo seveda raziskati ponudbeno stran in stran povpraševanja. Oris trga športnega turizma je potreben zato, da bralec dobi celotno sliko, kaj sploh športni turizem je in kakšno vlogo v športnem turizmu igra rekreacijski šport. Če želimo opredeliti športno rekreacijo in turizem kot en trg, moramo izhajati iz dveh različnih družbenih in kulturnih sistemov, ki ju delimo na dve področji: področje športa in področje turizma. Na začetku naloge je najprej predstavljen trg športnega turizma ter akterji na njem. V nadaljevanju naloge sta vsak zase predstavljena tako športna rekreacija kot turizem, kasneje pa tudi njuna medsebojna povezanost, kako razvoj in trendi vplivajo na razvoj rekreacijskega športa v turizmu, in faktorji, ki pogojujejo razvoj športne rekreacije v turizmu. V nadaljevanju sem opredelila jadranje na deski kot način rekreacije in s tem povezan turistični in gospodarski tok jadranja na deski po svetu. V nalogi je poudarek na točno določen segment ukvarjanja s športom v prostem času, to je jadranje na deski. Jadranje na deski je specifičen šport, ki javnosti ni množično poznan. Je pa eden izmed športov, ki najbolje prikazuje povezavo med športno rekreacijo in turizmom. Osnovno razmišljanje in teza, ki je predstavljena v diplomski nalogi, sta naravnana tako, da športu pripisujeta izredno velik pomen v sodobnem turizmu. Moj osnovni namen je bil analizirati medsebojno povezanost rekreacijskega športa in turizma. Najprej bom prikazala trg športnega turizma, teoretično povezanost rekreacijskega športa in turizma in vpliv rekreacijskega športa na razvoj turizma. V nadaljevanju naloge bo moj namen proučiti jadranje na deski kot šport, njegove značilnosti, predvsem pa jadralce na deski kot športnike, ki s svojim športom soustvarjajo sliko športnega turizma doma in v tujini. Analizirati želim tudi možnost razvoja jadranja na deski kot masovnega športa v Sloveniji..

4 Za dosego ciljev naloge sem naredila poslovno raziskavo statične narave. Z deskriptivnim pristopom sem na opisni način zbrala teoretična razmišljanja vloge rekreacijskega športa v turizmu. Uporabila sem tuje in domače vire ter s proučitvijo le-teh prišla do zaključka in potrditve svojih hipotez. Športna rekreacija se je z vsemi segmenti vključila v turizem. Ljudje zaradi rekreacije potujejo, oziroma se na potovanjih rekreirajo, četudi to ni prvotni namen potovanja. Jadralcem na deski je edini razlog potovanja športna rekreacija. Ti športniki potujejo, da se rekreirajo. S svojim potovanjem in rekreacijo soustvarjajo zgodbo športne rekreacije v turizmu. Takšen način potovanja zaradi rekreacije pa predstavlja le delček celotne zgodbe zapisane v tej nalogi. Za uspešno dokončan študij se želim zahvaliti staršem ter mojim prijateljem in prijateljicam, ki so v času študija verjeli vame in mi pomagali. Zahvaljujem se tudi mentorju za posredovanje informacij in koristne napotke pri izdelavi te naloge.. Barbara Zadek.

KAZALO 1 UVOD…………………………………………………………………………………….6 1.1 Opredelitev področja in opis problema ...................................................................... 6 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve..................................................................................... 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave............................................................................. 7 1.4 Metode raziskovanja ..................................................................................................... 7 2 TEORETIČNE OSNOVE ŠPORTNEGA TURIZMA………………………………..9 2.1 Trg športnega turizma ................................................................................................. 9 2.1.1 Omejitev trga in diferenciacija .......................................................................... 10 2.1.2 Ponudba športno-turističnih produktov ............................................................. 10 2.1.3 Povpraševanje po športno-turističnih produktih................................................ 15 2.1.4 Tržni prostor športnega turizma ......................................................................... 16 2.2 Opredelitev športnega turizma.................................................................................. 17 2.3 Šport in turizem ........................................................................................................... 20 3 ŠPORTNA REKREACIJA IN TURIZEM…………………………………………...24 3.1 Opredelitev športa in rekreacije ................................................................................ 24 3.1.1 Značilnosti trga športa in rekreacije ................................................................... 25 3.1.2 Potrebe in motivi za šport in rekreacijo.............................................................. 27 3.2 Turizem in športna rekreacija kot vsebina prostega časa ....................................... 29 3.2.1 Šport in rekreacija kot motiva turističnih potovanj ........................................... 30 3.2.2 Vloga športa v dopustniškem turizmu ................................................................ 33 3.3 Faktorji, ki pogojujejo razvoj športa in športne rekreacije v turizmu ................. 36 3.3.1 Vpliv trendov na rekreacijski šport .................................................................... 37 3.3.2 Športi na prostem in turizem ............................................................................. 39 3.4 Jadranje na deski......................................................................................................... 40 3.4.1 Zgodovina jadranja na deski............................................................................... 40 3.4.2 Turistični in gospodarski razvoj jadranja na deski po svetu............................... 42 3.4.3 Potrebna oprema za jadranje na deski ................................................................ 43 4 JADRANJE NA DESKI KOT REKREACIJSKI ŠPORT V SLOVENIJI …….…..46 4.1 SWOT analiza možnosti razvoja jadranja na deski kot množičnega športa ......... 46 4.2 Izdatki gospodinjstev v Sloveniji za športno rekreacijo ......................................... 47 4.3 Analiza s primerom ankete o jadranju na deski....................................................... 50 4.3.1 Cilji raziskave ..................................................................................................... 50 4.3.2 Stvarna, prostorska in časovna omejenost raziskave.......................................... 51 3.3.3 Priprava podatkov............................................................................................... 51 4.3.4 Prikaz rezultatov pridobljenih z anketo:............................................................. 51 4.4 Ugotovitve ankete .................................................................................................. 57. 5 SKLEP…………………………………………………………………….60 POVZETEK………………………………………………………………..62 SEZNAM SLIK…………………………………………………………....66 SEZNAM TABEL………….………………………………….…………...67 PRILOGE………………………………………………………….……….68.

6. 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Sodoben človek vedno bolj tarna, da ima premalo prostega časa. Vendar, če pogledamo skozi zgodovino, ugotovimo, da se je delovni čas bistveno skrajšal, kar pomeni, da se je fond prostega časa povečal. Glede na to, da vsi tarnamo, kako imamo vedno premalo časa, je potrebno, da le-tega izkoristimo aktivno. Šport in rekreacija sta postala najuspešnejše blago tržnega gospodarstva razvitega sveta. Inovativna storitvena področja šport in turizem sta dva pomembna dela prostega časa. Kot storitveni sektor nudi gospodarstvo prostega časa vse možnosti naslednjih področij: delovna mesta, ne samo možnosti izboljšave kvalitete življenja v mestih, ampak tudi rastoč spekter ponudb za regeneracijo nasproti napornemu delovnemu okolju. Področje raziskovanja v tej nalogi je razvoj športno-rekreacijskih dejavnosti v turizmu, kako se turizem in športna rekreacija povezujeta ter vplivata drug na drugega. Ob tem bom dala poudarek na točno določen segment ukvarjanja s športom v prostem času, to je jadranje na deski. Jadranje na deski je specifičen šport, ki javnosti ni množično poznan. Je pa eden izmed športov, ki najbolje prikazuje povezavo med športno rekreacijo in turizmom. Prav tako bom predstavila jadranje na deski kot šport, njegove značilnosti in potrebno opremo. V praktičnem delu naloge bom analizirala aktivnosti jadralcev na deski. S tem poglavjem bom poskušala prikazati trditve in opažanja, ki jih bom navedla v teoretičnem delu. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je analizirati medsebojno povezanost rekreacijskega športa in turizma. Najprej bom prikazala trg športnega turizma, teoretično povezanost rekreacijskega športa in turizma, vpliv rekreacijskega športa na razvoj turizma. V nadaljevanju naloge bo moj namen proučiti jadranje na deski kot šport, njegove značilnosti, predvsem pa jadralce na deski kot športnike, ki s svojim športom soustvarjajo sliko športnega turizma doma in v tujini. Analizirati želim tudi možnost razvoja jadranja na deski kot masovnega športa v Sloveniji. V prvem delu naloge želim opredeliti pomen športa in rekreacije. Želim opisati značilnosti trga športa in rekreacije ter motive, ki so pomembni za ukvarjanje s športom. Posebej želim proučiti faktorje, ki vplivajo na razvoj športa in športne rekreacije v turizmu. Trende, ki se pojavljajo v turizmu in rekreacijskem športu, bom poskusila povezati z razvojem rekreacijskega športa in turizma. Kako je športna rekreacija motiv turističnih potovanj, bom poskusila ugotoviti v prvem delu prvega sklopa naloge. V teoretičnem delu naloge bom predstavila jadranje na deski kot šport in kot pomemben dejavnik turističnih tokov. Osredotočila se bom na zgodovino tega športa, njegove značilnosti, potrebno opremo za jadranje na deski ter na njegov turistični in gospodarski razvoj..

7. V drugem delu naloge bo moj cilj proučiti, ali se lahko jadranje na deski uveljavi v Sloveniji kot masovni šport. Prav tako bom v drugem sklopu naloge poskusila orisati vedenjski vzorec jadralcev na deski in na podlagi praktičnega dela naloge (rezultati ankete) proučila trditve, ki jih bom navedla v prvem sklopu naloge. Osnovni trditvi naloge sta: 1. športna rekreacija je vedno pomembnejši dejavnik preživljanja prostega časa; 2. športi, ki se razvijajo kot alternativa klasičnim športom (jadranje na deski, gorsko kolesarjenje, jadranje na deski …) dobivajo vedno večji pomen, saj predstavljajo nekaj novega in drugačnega. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave V diplomski nalogi izhajam iz predpostavk: - jadranje na deski ni masovni šport. V nalogi bom opisovala predvsem rekreativne jadralce na deski, čeprav je ločevanje med profesionalnimi jadralci in rekreativci dokaj težko. Tudi rekreativci se udeležujejo regat, skoraj vsak vikend jadrajo na vodi, če jim je le vreme naklonjeno, jadrajo v kraju, ki si ga izberejo. Lahko rečemo, da je poseben šport; - oprema za jadranje na deski je jadralcem težko dosegljiva logistično, saj obstajata v Sloveniji le dve uradni trgovini, v katerih je možno kupiti potrebno opremo. Nogometno žogo lahko kupimo v vsaki športni trgovini. Tudi literature o nogometu je veliko; - zaradi redkosti jadranja na deski, je tudi literature, ki bi pisala o tem, zelo malo in še ta je zastarela. V nalogi so zbrana moja opažanja in misli jadralcev, s katerimi sem se družila v svojem prostem času ter tudi na preživljanju letnega dopusta. Teh misli in pogledov ter znanj pa ni mogoče najti v nobeni literaturi. Obstaja tudi zelo malo literature na temo rekreacijskega športa in turizma, saj pojem športni turizem znanstveniki in pedagogi povezujejo z velikimi športnimi prireditvami, kot so olimpijske igre, ne pa z rekreacijskim športom, tako da se bom v nalogi omejila na športni turizem le toliko, kolikor je le-ta povezan z rekreacijskimi športi; - razvoj rekreacijskega športa in njegov vedno večji pomen vpliva na razvoj turizma; - z jadranjem na deski se ukvarjajo športniki rekreativci, kar pomeni, da se s tem športom ne ukvarjajo profesionalno. Vsak od teh rekreativnih športnikov ima svojo službo in se z jadranjem na deski ukvarja v svojem prostem času. V nalogi bom opisovala športnike rekreativce. 1.4 Metode raziskovanja Pri nalogi gre za poslovno raziskavo. Za predstavitev športne rekreacije ter njene povezanosti s turizmom bom uporabila deskriptivni pristop. Tukaj bom pogosto uporabila.

8. zgodovinsko ter primerjalno metodo. Veliko podatkov in spoznanj sem pridobila v letošnjem letu z druženjem in v pogovoru z jadralci. Pri analizi ankete nameravam uporabljati analitični pristop ter v sklepu deskriptivno povzeti ugotovitve. Podatke bom zbirala na terenu. Urejala jih bom s pomočjo programa Microsoft Excel. Ciljno število anketirancev je 50. Uporabila bom tudi metodo osebnega spraševanja. Za analizo razlik po posameznih vprašanjih bom uporabila primerjalno metodo..

2 TEORETIČNE OSNOVE ŠPORTNEGA TURIZMA 2.1 Trg športnega turizma Če želimo raziskati nek trg, moramo seveda raziskati ponudbeno stran in stran povpraševanja. Oris trga športnega turizma je potreben zato, da bralec dobi celotno sliko, kaj sploh športni turizem je in kakšno vlogo v športnem turizmu igra rekreacijski šport. Z ekonomskega vidika lahko opazujemo strukturo športno-turističnega trga s pomočjo modela, ki ga opisuje Freyer (Freyer 2002, 45). Na eni strani deli trg na ponudbeno stran in stran povpraševanja, po drugi strani pa trg omejujejo različni kriteriji in diferenciacije. Vendar pa je takšen, na trg osredotočen vidik, izhodiščna točka za moderni marketing. Osnovno vprašanje pri orisu trga športnega turizma je: Kdo komu kaj trži? Kdo je vprašanje, ki opisuje ponudnike; komu se nanaša na stran povpraševanja; kaj določa meje trga oziroma diferenciacijo produktov. S sliko bi lahko tržni model športnega turizma prikazali takole: SLIKA 1 : TRŽNI MODEL ZA ŠPORTNI TURIZEM (z diferenciacijo produktov) Kaj trži ? Kdo trži? Ponudniki športnega turizma. Izhodni (outgoing) – ponudniki - redki specialisti - posebna oblika: dopustniški klubi - veliko priložnostnih ponudnikov. Vhodni (incoming) – ponudniki - destinacije - športni svet - organizatorji športnih prireditev. Vir: Freyer 2002, 45.. Trg športnega turizma 4.1. PRODUKTI: - športni oddih (šport kot motiv dopusta) - šport na dopustu (šport kot postranski motiv) - aktivni oddih - zdravje in kondicija - potovanja zaradi prireditev - gledalci športnih prireditev. Komu trži ? Povpraševalci po športnem turizmu. -. aktivni športniki priložnostni športniki rekreativni športniki gledalci. - potovanje zaradi treninga - potovanje zaradi tekmovanja - športni dopustniki.

10. 2.1.1 Omejitev trga in diferenciacija Vsi ponudniki, kot tudi vsi povpraševalci, niso za omenjeni trg istega pomena. V prvem koraku je najbolj smiselno narediti analizo trga, v kateri se vprašamo, kateri je relevantni element trga. Za takšno omejitev se uporabljajo različni kriteriji, kot so čas, kraj, produkt, ciljna skupina itd. Prva omejitev, ki je pri omejitvi trga športnega turizma, je omejitev na trgu že obstoječih produktov1, tako imenovana makroomejitev (Freyer 2002, 46). Trg se, izhajajoč iz tega, sestoji iz različnih delnih tržišč glede na ponujene storitve in storitve povpraševanja. Podobno lahko tržišče omejimo glede na druge kriterije, kot so na primer: - čas: poletni in zimski športno-turistični trg; - kraj: domač in tuj športno-turistični trg; - športne zvrsti: tenis-, golf-, smučarki trg … Za vsakega izmed teh delov trga se lahko naredi nadaljnja diferenciacija za ponudbo in povpraševanje. Posledica tega je, da v športnem turizmu ne obravnavamo enega velikega trga, temveč več zelo različnih manjših tržnih segmentov. Če želimo opredeliti športno rekreacijo in turizem kot en trg, moramo izhajati iz dveh različnih družbenih in kulturnih sistemov, ki ju delimo na dve področji: področje športa in področje turizma. S stališča turističnega gospodarstva so pristopi profitni in neprofitni. Tukaj sta v ospredju ekonomska plat in storitev. Ponudniki znotraj sistema športnega turizma se sklicujejo na večje potovalne agencije, pri katerih je šport le del ponudbe. Specializirane agencije, ki so majhne potovalne agencije, se praviloma osredotočajo na eno ali pa malo športnih zvrsti. Primerna je razvrstitev na turistične agencije, ki težijo k tako imenovanemu milemu turizmu, in čisto komercialno usmerjene agencije, ki se ozirajo na trende in modo športnih zvrsti. Praviloma so vsebine že vnaprej določene in služijo kot izhodišče z orientacijo na skupino, ki se ukvarja s športom (Schwark 2002, 14). 2.1.2 Ponudba športno-turističnih produktov Na ponudbeni strani športno-turističnega trga razlikujemo dva različna pogleda športnoturističnih ponudnikov, ki sta pomembna za marketing športno-turističnega trga. Prvo so ponudniki, ki pošiljajo športnike drugam, organizatorji tako imenovanih izhodnih (outgoing) potovanj, ki vodijo t.i. »push-marketing«. Takšen marketing se oblikuje po prebivalcih domačih krajev, ki želijo v prostem času biti aktivni na nekem drugem kraju. Ponudniki hočejo športnike poslati drugam. Da pa bi bili pri tem uspešni, potrebujejo znanja o destinaciji, o ponudbi, prav tako pa morajo vedeti potrebe domačih športnikov. Drugo pa so ponudniki, ki športnike sprejemajo kot goste in jih pritegnejo v svoje turistično območje. To so tako imenovani vhodni (incoming) športni organizatorji. Ta t.i. »pullmarketing« je osredotočen na tiste tujce, ki želijo svoje proste dneve aktivno preživeti v 1. Produkte imenujemo tudi storitve, ki se ponujajo na trgu..

11. drugem kraju oz. se v tem kraju udeležiti kakšnega športnega dogodka. Pomembno vlogo pa imajo pri ponudbi tudi mediji. Ti nam posredujejo poročila, ki lahko pripeljejo do večjega števila obiskov določenega kraja ali ponudnika. SLIKA 2: OBLIKE ŠPORTNEGA TURIZMA Izhodni (outgoing) turizem. Domači kraj športnika – rekreativca. Vhodni (incoming) turizem. Ciljno območje. - občasno ukvarjanje s športom v drugem kraju, - drugje nekaj ponujajo! - »Mi organiziramo za vas!«. Ciljno območje. Domači kraj. - »Pridite k nam!« - »Ponujamo vam: - športno infrastrukturo, - podnebje, - športne dogodke.«. Vir: Freyer 2002, 47. Ponudniki izhodnih (outgoing) športnih potovanj: Na športno-turističnem trgu je malo t. i. velikih ponudnikov, ki ponujajo športno-turistična organizirana potovanja. Na drugi strani pa obstaja kar nekaj ponudnikov, ki so specializirani za določen šport (na primer obstajajo agencije, ki ponujajo oddihe v paketu ali samo posamične storitve samo za jadralce na deski). Kaj je krivo, da je teh velikih ponudnikov malo? 1. Turistov – športnikov, ki želijo potovati na organiziran način, je zelo malo, zato predstavlja takšen segment potovanj pri velikih organizatorjih majhen prihodek od rezervacij turističnih aranžmajev. 2. Obstaja preveliko število športov, za katere pa številni organizatorji niso usposobljeni za organizacijo potovanj za vse športe. 3. Problem standardizacije: zelo individualna in visoka pričakovanja pravih športnikov z različnim nivojem zadovoljitve. 4. Udeleženci pavšalnih potovanj so ponavadi na dopustu bolj pasivni, počivajo in se sončijo ali pa se občasno rekreirajo, medtem ko aktivni športniki že pri oblikovanju potovanja aktivno sodelujejo. Posledično trg organizacijo potovanj povezanih s športnim udejstvovanjem prepušča manjšim, fleksibilnejšim ponudnikom, ki so bolj osredotočeni k posamezniku. Ponudnike športno-turističnih potovanj lahko razdelimo na:.

12. -. -. klasične ponudnike organiziranih potovanj (poleg klasičnih potovanj, ki jih organizatorji ponujajo, ponujajo tudi paketne ponudbe, kjer so vključeni klasični športi: tenis, vodni športi, zimski športi …); posebno obliko dopustniških klubov (posebej organizirani klubi nudijo vse – vključeno ponudbo in aktivno ukvarjanje s športom. Te ponudnike lahko uvrščamo tudi med vhodne (incoming) ponudnike, ki pa bodo opisani v nadaljevanju); specialiste (to so organizatorji, ki imajo po večini zaposlenih le 10 ljudi in so se specializirali za organizacijo potovanj za točno določen šport, kot sem že omenila, so dober primer nekatere agencije, ki organizirajo potovanja samo za jadralce na deski); mnoge priložnostne ponudnike (to so športna društva, športne zveze, pa tudi turistične agencije, ki organizirajo posebna športna potovanja enkrat ali večkrat na leto – športna potovanja in organiziranje športnih oddihov jim ni prioritetna dejavnost).. Organizatorji klasičnih pavšalnih potovanj Le redki veliki organizatorji so se specializirali na športna potovanja. Sicer večina vodečih nemških organizatorjev kaže interes na področju športnega turizma, vendar še zdaleč niso specializirani za organizacijo takšnih potovanj. Športna potovanja, kot del ponudbe klasičnih potovalnih organizatorjev, se pojavljajo predvsem zaradi mode, predstavljajo mladost, dinamiko, zato ne smejo manjkati v ponudbi. Ponudba teh organizatorjev pa obsega iz vidika športnih potovanj udeležbo na različnih športnih prireditvah (svetovna prvenstva, olimpijske igre). Da pa je pri organizatorjih klasičnih pavšalnih potovanj trg športnega turizma v gibanju, kažejo ponudbe v katalogih znanih nemških organizatorjev. TUI (znana nemška potovalna agencija) navaja programe, kot so »Zabavno do dobre kondicije« (»Fit for fun«), »Zdravljenje in fitnes« (»Kuren und Fitness«), »Vitalnost« (»Vital«). Med športnimi dejavnostmi, ki jih najdemo v takšni ponudbi, prevladujejo bolj klasične panoge, kot so kolesarjenje, tenis, vodni športi in zimski športi. Poskušajo ponuditi tudi nove športe, ki pa ne predstavljajo velikega deleža, hkrati pa se tudi udeleženci glede na to, da to niso specializirani organizatorji, velikokrat ne odločijo za rezervacijo ponudbe takšnega organizatorja. Posebna oblika klubskega oddiha – »šport v klubu« Kot posebno obliko ponudbe organizatorjev na športno-turističnem trgu moramo obravnavati klube. Na eni strani klubi ponujajo obsežni športni program, ki je delno že vključen v ceno aranžmaja, na drugi strani pa je delež dejanskega ukvarjanja s športom pri koriščenju tega aranžmaja zelo majhen. Iz vidika znanosti spadajo takšni klubi, strogo gledano, v kategorijo »vhodnih« ponudnikov, saj goste sprejemajo, ne pa jih pošiljajo drugam. So pa ponudbe klubskih potovanj zelo blizu klasičnemu pavšalnemu turizmu. Iz prakse lahko povem, da se udeleženci klubskih potovanj ne obravnavajo kot aktivni športniki, saj se s športom na oddihu ukvarjajo bolj za zabavo, v smislu menjavanja športov: prvi dan šport, drugi dan počitek, tretji dan izlet, ali pa prvi dan ena ura tenisa, drugi dan smučanje na vodi, tretji dan urica kolesarjenja..

13. Glede na športne panoge tudi v klubih prevladujejo klasične oblike, kot so tenis, vodni športi, nogomet. Zanimive so tudi nove oblike športa, za katere pa se udeleženci ne navdušujejo množično. Klubi mimo takšne ponudbe ne morejo že zaradi videza, ki si ga skušajo ustvariti. Specializirani organizatorji Na ponudbeni strani trga športnega turizma imamo številne »specialiste«, ki pa so večinoma majhna podjetja, oziroma društva, saj imajo letno le nekaj sto ali tisoč gostov in od dva do deset zaposlenih. Ti organizatorji imajo po mojem mnenju pri jadralcih na deski največ možnosti, da sklenejo posel. Ti manjši ponudniki so se osredotočili na manjše področje, na točno določen šport in so se zanj specializirali, kar pomeni, da se tudi sami ukvarjajo s tem športom, saj vedo, kaj stranka zahteva in si želi. Sama poznam kar nekaj lastnikov specializiranih turističnih agencij za športna potovanja in vem, da so se sami v preteklosti ukvarjali s tistim športom, za katerega so se specializirali v turistični ponudbi. Če pogledamo ponudbo organizatorjev potovanj za jadralce na deski, bomo videli, da so ti ponudniki skoraj vsi iz Nemčije, kjer je ta šport zelo priljubljen. Ti organizatorji so se torej specializirali za točno določen šport in kupcu organizirajo vse, kar je pomembno za to, da je oddih in hkrati šport tisto, kar udeleženec pričakuje od njega. Konkretno za jadranje na deski to pomeni, da poleg letalske karte uredijo prenočišče, ki ustreza kriterijem jadralcev na deski (bližina morja zaradi nošenja opreme, v hiši ali hotelu mora biti soba za shranjevanje opreme, voda na plaži, da lahko jadralci operejo opremo), organizirajo prevoz za tiste, ki imajo s sabo svojo opremo, dajo podatke o izposojevalnicah za tiste, ki opreme ne vozijo s sabo. Najpomembneje pa je, da je lokacija (mesto) primerna za ukvarjanje s tem športom. Priložnostni organizatorji Priložnostnih organizatorjev je na športno-turističnem trgu kar precej, mednje pa štejemo predvsem športna društva in združenja, pa tudi turistične agencije, ki enkrat ali večkrat na leto organizirajo posebna potovanja za skupine športnikov in športnih navdušencev. V tem pogledu lahko rečem, da so razmeroma malo dejavna športna društva, kar iz vidika nekoga, ki ne dela v turizmu, izgleda morda malo nenavadno, saj se jim priložnost, da sestavijo privlačno športno ponudbo, ponuja kar sama. Vendar pa zakon društva pri tem omejuje in tukaj vstopijo v ta segment ponudnikov turistične agencije, ki morajo imeti za organiziranje potovanja licenco2. Športno-turistična ponudba je dobro razširjena tudi na šolah in fakultetah. Pri tem pa največkrat gre za potovanja, organizirana v lastni režiji, lahko bi rekli tudi, da gre za »turizem na črno«, kar pa pomeni, da gre za organiziranje potovanj brez poznavanja pravnih in davčnih vidikov, pri čemer se organizatorji večinoma ne zavedajo, da kršijo pravna določila.. 2. Zakon o spodbujanju turizma veli, da v kolikor sta pri potovanju vključeni najmanj dve storitvi (na primer avtobusni prevoz in kosilo) mora biti organizator gospodarski subjekt, ki ima za organizacijo potovanja veljaven dokument – v tem primeru je to licenca za organizatorja potovanja, ki ga podeli Gospodarska zbornica Slovenije, imetniki licence pa so lahko turistične agencije in izjemoma tudi društva..

14. Ponudniki vhodnih (incoming) športnih potovanj: Ponudba vhodnih (incoming) športnih potovanj obsega večinoma destinacije, t.i. športne svetove ter tudi športne dogodke. Destinacija Za kraje, regije oziroma, z eno besedo, destinacije predstavlja ponudba ukvarjanja s športom dodatno ponudbo za goste med njihovim bivanjem na tej destinaciji. Pomembno je, da skozi izgradnjo športne infrastrukture kraji izgradijo celotno sliko kraja, da privabi turiste. Športna ponudba in ponudba prostega časa sta osnovni pogoj za turistično orientacijo kraja oziroma destinacije. Govori se, da je svet postal veliko športno igrišče: - Newyorški mestni maraton, olimpijske igre, svetovna nogometna prvenstva … - Veliki dogodki, kot je Formula 1, teniški turnirji in drugo. Turizem dogodkov Posebni ponudbeni segment športno-turistične ponudbe predstavljajo tudi športne prireditve. Delno so povezane tudi s kraji (z destinacijami). Takšni dogodki so poleg tega, da pritegnejo turiste, zanimivi za organizatorje potovanj tudi zaradi svoje »push« funkcije in učinka zunanje podobe. Megadogodki so pogosto vzrok za visok porast števila turistov in nemalokrat tudi mednarodnih potovanj. Tudi manjši športni dogodki, kot npr. tedenski turnirji, krajše tedenske regate so povezani z dokaj obsežnim turističnim dogajanjem in gibanjem turistov, kar je za kraj ali regijo zelo pomembno. Prihodnost velikih dogodkov, in z njimi povezanega turizma, je vprašljiva, saj je veliko prireditev, ki konkurirajo med sabo na istem tržnem segmentu, ki ga ocenjujejo na približno 5 % celotnega turističnega trga. Megadogodki naj bi bili kot nekakšno čudežno zdravilo za upadajoči turizem določene destinacije. Zelo težko bi našli kakšno področje turizma, ki ne sodeluje pri organizaciji velikih dogodkov. Skozi športne prireditve si mnogi kraji izgradijo ime turistične destinacije. Športni svetovi Kot tretja oblika vhodne (incoming) ponudbe športnih potovanj so t. i. športni svetovi, umetno ustvarjeni kraji, v katerih se lahko ukvarjamo z različnimi športi. Na razpolago imamo vse, od športnih in fitnes centrov, do ogromnih kompleksov za aktivnosti v prostem času, kot so Seagia Ocean na Japonskem ali Winter Wonderlands na Norveškem. Večji kot bodo ti kompleksi, več obiskovalcev bodo morali pritegniti. Imeti bodo morali prometne povezave, katerih prihodi in odhodi ne bodo tipični za dnevne obiskovalce, torej na dve uri, ampak bodo prilagojeni na daljše zadrževanje v kompleksih..

15. 2.1.3 Povpraševanje po športno-turističnih produktih Na strani povpraševanja na športno-turističnem trgu se kažejo različni tipi športnih turistov. Kljub intenzivni naravnanosti marketinga v šport in turizem pa je »pravi« športni turist še vedno neznanka: - na eni strani so raziskovalci, ki zelo dobro poznajo turiste na splošno, - na drugi strani pa raziskovalci, ki so se posvetili raziskavi turistov, ki se ukvarjajo s športom. Kot navaja Freyer (2002, 59), obstaja pri raziskavi trga športnega turizma luknja. Navaja, da bi bilo potrebno znanja in opažanja športne znanosti in turizma povezati, saj do sedaj še ni bilo prave analize ciljne skupine za ta trg. V nalogi bom bolj podrobno opisala predvsem ta segment trga, saj me povezava rekreacijskega športa in turizma zanima iz tega vidika. Freyer (ibid.) navaja, da lahko skupino športno-rekreacijskih turistov opišemo z naslednjimi delitvami: - starostna skupina do 29 let ali med 40 in 49 let; - v fazi šolanja ali samostojni poklic, vodilni delavec/višji uradnik; - dobri položaji v službi / velik osebni dohodek; - višji socialni sloj; - želja po potovanjih; - potovanje s karavanom (tipom avtomobila); - pogosto najem počitniške hiše ali stanovanja. Ločevanje povpraševalcev po športno-turističnih produktih je lahko izvedena tudi na podlagi načina življenja. Vedno znova sta šport in potovanja tesno povezana z novimi trendi načina življenja. Kot navaja Freyer (ibid.) je raziskovalna organizacija Studienkreis opredelila življenjski stil orientiranih na prosti čas tako: »Med drugimi so to predvsem najstniki s končano srednjo šolo in trenutno nizkimi prihodki. Pogostost njihovih potovanj je z 78,3 % visoko nad povprečjem. Pomen dajejo zabavi, športu, umetnostnemu udejstvovanju (kot življenjski stil), želijo spoznati tuje dežele, njihovo kulturo in znamenitosti, pri tem pa se zlahka odpovejo udobju, željni so doživetij, drugačnosti in novih poznanstev.«. Izhajajoč iz športno-turističnega obnašanja, lahko akterje razdelimo v naslednje skupine (povzeto po Freyer 2002, 60–61): - aktivni športniki na dopustu, katerim je šport glavni motiv preživljanja dopusta, čeprav nič več ali manj kot v vsakdanjiku; - dopustniški športniki ali priložnostni športniki, kateri se s športom ukvarjajo zaradi zabave; - športniki na treningu: ti športniki se odločijo trenirati drugje zaradi boljših klimatskih razmer; - tekmovalni športniki , ki potujejo zato, da se udeležijo tekme ali dogodka; - gledalci; - športni funkcionarji, vendar se ti na potovanjih aktivno ne ukvarjajo s športom. V nalogi bosta v ospredju predvsem prvi dve skupini, saj je v nalogi poudarek na rekreacijskih športnikih..

16. 2.1.4 Tržni prostor športnega turizma Zakaj nas vedno znova nekaj vabi nekam drugam, čeprav imamo doma lep dom, kjer se tudi lahko oddahnemo od vsakdana? Potujemo, ker hočemo doživeti nekaj novega, kar se razlikuje od našega vsakdana. V ospredje te naloge sem postavila ljudi, ki so športno aktivni, in ne tistih, ki obisk športnih prireditev vzamejo kot razlog za potovanje. V turizmu se iščejo prostori v določenem časovnem obdobju, da v teh prostorih skozi športne aktivnosti nekaj doživimo. Obstaja medsebojna povezanost prostorov, časa in aktivnosti. Glede na te tri dejavnike razlikuje Wopp (2001, 73) tri različne prostore, ki jih lahko navedemo tudi kot prostore trga športnega turizma: - stanovanje, - bližnja okolica in - tujina. Pri opisu in določitvi teh prostorov se opazuje, kateri časovni interval se preživlja v teh prostorih in katere aktivnosti se izvajajo v njih. Seveda se upoštevajo tudi trendi in bodoče usmeritve. Verjetno zveni čudno, da je omenjeni avtor umestil kot tržni prostor stanovanje oz. dom, ko pa je pri temi športnega turizma bistveni prostor tujina, ki je najbolj povezana s potovanji. Avtor izhaja iz tega, da se vsako potovanje prične in tudi konča doma. Stanovanje Vedno nove prodajne poti in vedno novi izdelki na trgu ponujajo možnost, da imamo fitnes studio kar doma. Bistvo opredelitve tega prostora, kot dela trga športno-turistične ponudbe, je ta, da se ljudje vrnejo domov predvsem zaradi želje – imeti čas zase. Doma preživeti čas je potreben za regeneracijo in fitnes; služi pa tudi za medijsko potrošnjo. Mnogi imenujejo moderno družbo tudi internet družba, to je družba, ki naj bi živela v navideznem svetu. Kako izgleda prihodnost med lastnimi štirimi stenami? Če gledamo na rekreacijo doma, predpostavljamo, da se bodo glede na razvoj novih izdelkov začeli pojavljati vedno novejši, ki bodo naravo še bolj približali posamezniku. Že sedaj lahko na sobnih kolesih vidimo, koliko kilometrov smo prevozili in kakšna pot bi lahko bila to v naravi (na primer: prevozili ste tako dolgo progo kot je Tour de France). V prihodnosti pa naj bi bili vsi ti aparati tudi vizualno podprti, kar pomeni, da se nam bo ob treniranju prikazovala tudi slika. Bližnja okolica V Nemčiji živi približno 70 % ljudi v mestih. V Sloveniji je ta številka drugačna, vendar več ljudi živi v mestu kot na vasi in tudi napovedi kažejo trend selitve v mesta oziroma v okolico mest. Kot navaja Wopp (2001, 76), večina ljudi svoj tedenski prosti čas preživlja v radiu 10 kilometrov od doma. To pomeni, da so bistvenega pomena prostori mestnih zelenih površin in površin namenjenih športu. Hkrati pomeni, da se za izvajanje športnih aktivnosti uporabljajo tudi ceste, parkirišča in trgovski centri. Prav tako se razvijajo in gradijo hale, ki ponujajo tudi pozimi takšno doživetje, kot bi bili nekje ob morju. Osebno menim, da takšni centri oziroma hale ne morejo priigrati enakega občutka, kot je le-ta v naravi, vendar so dober poskus pobega od vsakdana blizu doma..

17. Tujina Razvoj v turizmu nakazuje, da obstaja medsebojna odvisnost od vložka in doživljajskih pričakovanj. Večji kot je vložek dosega oddaljenega kraja, tem intenzivnejše in pomembnejše je pričakovanje doživetja. V zvezi s preživljanjem prostega časa in športnim udejstvovanjem v tujini se kažejo naslednji trendi, ki jih je potrebno izpostaviti: - vikendi postajajo vse bolj pomembni. Tukaj se ponuja možnost preživetja vikenda z ogledom športne prireditve ali kratkega aktivnega oddiha; - trajanje potovanja se s časom zmanjšuje. To skrajšanje pa je povezano tudi z doživljajskimi pričakovanji, saj želi večina ljudi v vedno krajšem času doživeti čim več. Aktivni oddih bi lahko primerjali z dobro predstavo v teatru. Za turista mora biti postavljen oder s kulisami, ki zadovoljuje turistova pričakovanja. Wopp (2001, 78) navaja dejavnike, ki so pri turistih glede ukvarjanja športa v tujini pomembni: lepa pokrajina, zdrava klima, dobra hrana in čistoča. T. i. čisti oddih je priljubljen le še nekaj ljudem. Zaradi vsesplošnih trendov se tudi v turizmu razvijata dve področji: doživljajska potovanja in doživetje prave narave (natur pur). Posebej mladi, stari 14–24 let, želijo biti doživljajski turisti. Sproščujoč, ležeren oddih je zanje nezanimiv in tudi nepomemben. Divje in živahno je osnovna orientacija v športno-aktivnem oddihu. 2.2 Opredelitev športnega turizma3 V sodobni turistični ponudbi sta šport in turizem med seboj tesno povezana in se prepletata. Govorimo o športnem turizmu. Definicija športnega turizma je nujna tam, kjer prihaja do dileme in kjer ne znamo določiti, ali gre za športni turizem ali ne. Ta problem pa s sabo prinaša tudi ekonomske posledice. Na drugih področjih se lahko original razvrednoti s ponaredkom. Primer: kaj se skriva pod pojmom športni hotel? Različne licence, kot tudi pečati kvalitete, ki so jih razvile nekatere tuje turistične agencije, da bi se distancirale od poljubno konstruiranih etiket, so praktični poskusi za uveljavitev in pozitivno izstopanje produktov na trgu. Po razmisleku tržnega gospodarstva je potrebno, da se problem nominalizma med biti in imenovati vsaj delno odpravi. Navaja, da je potrebno razviti različne sisteme iz podsistemov turizma in športa. »Športni turizem so vsi načini aktivnega in pasivnega udeleževanja v športne aktivnosti, organiziranega in neorganiziranega ukvarjanja s športom, s komercialnim in nekomercialnim razlogom, ki potrebujejo potovanje (oddaljeno od doma in delovnega prostora)« (povzeto po Slak 2004, 4). Športni turizem je torej potovanje, ki spodbudi posameznika, da se začasno oddalji od svojega vsakdanjega prebivališča z namenom aktivnega ukvarjanja s športom, gledanja športnih tekmovanja ali občudovanja atrakcij, povezanih s športom. Pomembni segment. 3. Povzeto po Scwark 2002, 13–23..

18. svetovno največje in najnaprednejše industrije, športni turizem, temelji tudi na povezavi med turizmom in dobičkonosno športno industrijo. Med športnim turizmom z lastno specifiko in med ukvarjanjem s športom znotraj turizma (šport v turizmu) poteka meja. Meje strogo skoraj ne moremo zarisati, kajti prekrivajo se različne strukture. Kljub temu pa lahko razpravljamo o tendencah in smernicah, ki vodijo do športnega turizma v ožjem in širšem pomenu in ki so zunaj njega. Odločilno za mejno linijo pa ni vprašanje umetno ustvarjenih športnih ponudb. V športu prihaja do umetnih situacij, ker ga pojmujemo kot umetno konstruiran konflikt v svojem lastnem svetu in se uporablja v umetno ustvarjenih halah/telovadnicah. Zato to naj ne bi bil glavni problem za mejno območje. Notranji bazeni, plezalni prostori, teniške hale in drsališča »sama po sebi« niso problem. Težava je v kontekstu, v katerem so povezani ti umetno narejeni prostori z naravo, kulturo in družbo. Športni turizem je potemtakem v širšem smislu prilaščanje »lastnega« ukvarjanja s športom v domačem okolju pod drugimi/tujimi, neznanimi pogoji izven lastnega življenjskega okolja. Športni turizem v ožjem smislu pa je razširjeno, navidezno dvojno prilaščanje pri ukvarjanju z drugačnim športom, s športom, ki ga v vsakdanjem življenju ne poznamo, seveda pod drugačnimi in neznanimi pogoji. Uvesti pa moramo pojem trajnosti/stabilnosti, kajti s tem preverjamo posamezne športnoturistične ponudbe in dejavnosti, če le-te ustrezajo kriterijem stabilnosti. V ožjem smislu razvijajoči se športni turizem je zelo blizu pojmu stabilnosti, vendar ni povsem identičen stalnemu pojmu športni turizem, ki ga bom razvila kasneje. TABELA 1 : POSEBNOSTI ŠPORTNEGA TURIZMA. Kulturni odnos. Socialni odnos. Naravni odnos. Športni turizem v ožjem pomenu. Športni turizem v širšem pomenu. Podoživljanje in prilaščanje regionalno specifične športne in telesne kulture Interakcija in sodelovanje s tamkajšnjo skupnostjo Prilaščanje naravnih prostorskih danosti. Urjenje v smislu posnemanja. Storitveni odnos z domačini Funkcionalna raba, obvladovati, zavzeti. Izven področje definicije športnega turizma Prostorska preobrazba lastne športne kulture kot vsajena vzporedna kultura Zaprtost (navideznikulturni avtizem) Kulisna funkcija naravne in kulturne narave. Vir: Schwark 2002, 24. Matrika se nanaša na idealno-tipična dejanja, ki so v praksi odvisna od značaja procesa, prehajanja pa so odprta. S tem so možni mejni prehodi od širše do ožje športno-turistične.

19. prakse, kot tudi odnosi do enega področja (naravni odnos: plezanje kot posamezna praksa) ali do več področij (treking z domačimi vodniki) (povzeto po Schwark 2002, 24). Športni turizem v ožjem pomenu je torej odvisen od raznolikosti športne kulture, če se ne želimo ukvarjati zgolj z lastno športno kulturo pod prostorskimi in klimatskimi pogoji (ibid). Cilj športnega turizma je doseči pogoje za posameznike, jim odpreti možnosti prilaščanja, dejavnosti, užitka in jim s tem omogočiti realne razvojne možnosti po lastnih potrebah in zmogljivostih. Športni turizem je potemtakem posebnost športne dejavnosti oz. posebna dejavnost športa, kar je možno zaradi posebne okolice. Športno turistična dejavnost lahko pripomore h kvalificiranju lastne športne aktivnosti (npr. biti boljši v že osvojeni aktivnosti ali naučiti se neke športne aktivnosti) in k izboljšanju treninga določenega športa. Športni turizem ponuja športni dejavnosti možnost večje intenzitete, ponuja močneje doživeti in izkusiti (na vitalni, družbeni in čustveni ravni). Športni turizem lahko povzroči tudi višjo verodostojnost športnih dejavnosti glede na odnos do kulture, družbe in narave (ibid). Kako posamezniki izrabijo in koristijo potenciale in možnosti aktivnosti, je odvisno od njihovi pristopov, ki jih razvijajo glede na specifičnost življenjske situacije. Družbene pogoje, subjektivni pomen in utemeljitev športnega turizma lahko prikažemo s štirimi različnimi institucionalnimi in subjektivnimi pristopi (povzeto po Schwark 2002, 25): - PRINCIP »OGRAJEVANJA« Tukaj gre za princip enklave4, turističnega geta. Navidezni značaj paradiža nam ustvarijo umetne pokrajine in iluzije. Vzrok prostorske razdalje do destinacije so primarno ekonomski razlogi, v kolikor ponudbe »vse vključeno« ne naredijo to zunanjo povezavo že tako ali tako odveč. Kontakti s prebivalci so redki. Posameznik si v tem principu pretežno podredi za turiste pripravljene prostore (na primer klub), kot tudi okoliške prostore. Če odmislimo drugačne klimatske pogoje, je to za posameznika lahko potovanje v svojo okolico, kajti orientiran je na prevzemanje domače kulture. - PRINCIP FUNKCIONALNE UPORABE Tu govorimo o specifični storitveni orientaciji s točno določeno ciljno skupino. Na razpolago je destinacija s svojimi klimatskimi in geografskimi pogoji skupaj s športno infrastrukturo. Posameznik je tukaj osredotočen nase in že vnaprej točno določene cilje (na primer trening, rekreacija …). Posamezniku zadostuje, odvisno od ponudbe in subjektivnih izkušenj, stik z okoljem. - POBLJUBNA ODKRITOST Tukaj gre za pozicijsko tekmovanje za tržni delež, s tem pa se ustvarjajo vedno krajši produkcijski cikli in vse večje potrošniške ponudbe. Posameznik je osredotočen na doživetje bolj kot na okolico in se pri tem sklicuje na »lastni jaz«. Pristop do športa in okolja se odraža s ponudbami globaliziranih športnih kultur v »umetnih« pokrajinah. 4. Francoska beseda, ki pomeni v državnem ozemlju obkoljena zemlja tuje države; tuj svet sredi lastnega zemljišča; osredek (v gozdu)..

20. - STRUKTURIRANA ODKRITOST Tukaj gre za princip izobraževalnega potovanja. Posameznik teži k spoznavanju in doživetju kulturnega in naravnega okolja. Strukturiran pristop do regionalno-specifične športne kulture, zavedno prilaščanje ter zmožnost uživanja lahko privedejo do razširjenosti individualne sposobnosti. Stabilnosti športnega turizma ne moremo pojmovati kot specifične športno-turistične variante. Vprašanje »Kaj je športni turizem?« je obenem tudi vprašanje, kaj ljudje, institucije in družba počnejo s tem kulturnim produktom. Ali obstaja trajni pomen, ki ga lahko utemeljimo, ali pa je vse le vprašanje konkurenčnih interesnih položajev? Glavni problem pri argumentiranju o športnem turizmu je v tem, da so potrebni družbeni pogoji v oliki legitimnih in nelegitimnih funkcionalnosti (zdravje, doživetje), v preoblikovanju (trend, komercialnost) in v deformacijah (priprava prostorskih struktur) kot bistveno določilo za športni turizem. Je športni turizem kot spojina kisa in olja, ki sta na prvi pogled celota, potem pa se izkaže, da sta ločeni sestavini? Ali pa vendarle gre za trajno in samostojno spojino, kot je zlitina medenine iz cinka in bakra (povzeto po Schwark 2002, 16)? 2.3 Šport in turizem5 Že na začetku je potrebno ločiti pojma šport, turizem in športni turizem. Gre za majhno razliko, ki pa je ne gre zanemariti. V prvem primeru se srečata dve družbeni področji in individualni dejavnosti, v drugem pa naj bi tako formulirani pojem imel svojo lastno specifičnost. Do sredine 1980-ih let najdemo v literaturi poimenovanje samostojnih področij »šport« in »turizem« oziroma starejši pojem za turizem »tujski promet« (Fremdenverkehr). Nujna je definicija športnega turizma tam, kjer prihaja do dileme in kjer ne znamo določiti, ali gre za športni turizem ali ne. Omejitve pri določanju pojma športnega turizma niso nekaj postranskega, ampak so osnova, da lahko določimo ali je nekaj je športni turizem ali pa je nekaj čisto drugega. Ta problem prinaša s seboj ekonomske posledice. Na drugih področjih se lahko original razvrednoti s ponaredkom, kič se lahko prodaja za umetnost. Še en primer, kaj se skriva pod pojmom športni hotel. Vsak ima svojo predstavo o kvaliteti, zato so turistične agencije iz tega razloga razvile svoje kriterije, da bi se distancirale od poljubno konstruirane etike. Različne licence, kot tudi pečati kvalitete, so praktični poskusi za uveljavitev in pozitivno izstopanje produktov na trgu. Kot kaže, je po razmisleku tržnega gospodarstva potrebno, da se problem nominalizma6 med biti in imenovati se vsaj delno odpravi. V tem besedilu bomo argumentirali na pretežno formalni ravni. A preden pridemo do definicije športnega turizma, ki ga bomo opisali v naslednjem poglavju, moramo razviti različne sisteme iz podsistemov turizma in športa. V osnovi izhajamo iz dveh različnih družbenih in kulturnih sistemov, ki ju delimo na dve področji: področje športa in področje turizma. S stališča turističnega gospodarskega podsistema so pristopi profitni in neprofitni. Tukaj sta v ospredju ekonomska plat in 5 6. Povzeto po Schwark 2002, 13–27. Nominalizem − filozofsko mnenje, da so naši »splošni pojmi« zgolj besede..

21. storitev. S stališča kulturnega športnega sistema pa obstajajo pristopi glede na aktivno izvajanje kulturne dejavnosti in v svoji turistični obliki – kot vsebinska specifičnost. To naj bi bil tipičen vpogled, kajti v športnem sistemu obstajajo tudi ponudbene strukture, katerih glavni pomen je prav tako utemeljen v ekonomskem principu in šport pojmuje kot moderno aktualno premiso. SLIKA 3: ŠPORTNI TURIZEM V RAZLIČNIH SISTEMIH Gospodarski sistem. TURIZEM -. organizatorji potovanj posredniki potovanj sprejemanje gostov transport destinacije agenti -. ŠPORT vsakodnevni šport vmesni šport profesionalni šport. Kulturni sistem. Vir: Schwark 2002, 15. Ponudniki znotraj sistema športnega turizem se sklicujejo na večje potovalne agencije, pri katerih je šport le del celotne turistične ponudbe. Specialne turistične agencije, ki so pretežno majhne turistične agencije, se praviloma osredotočijo na eno ali pa zelo malo športnih zvrsti. V ozadju teh ponudnikov se skrivata ponavadi določena športna preteklost in osebna volja lastnika povezani z individualno filozofijo delovanja podjetja. Primerna je razvrstitev na turistične agencije, ki težijo k tako imenovanemu »milemu, blagemu turizmu« in komercialno usmerjene turistične agencije, ki se ozirajo na trende in modo športnih zvrsti. Praviloma so vsebine že vnaprej določene in služijo kot izhodišče z orientacijo na relativno enotno skupino, ki se bo ukvarjala s športom. Ponudniki klubov se osredotočijo s široko ponudbo na skupine mladih ali dobro plačane odrasle stranke. V obliki animacije ponujajo moderne športne zvrsti in športne zvrsti v naravi, z uporabo najrazličnejših rekvizitov, igre z loparjem, žogo itd. Čista komercializirana usmerjenost kaže na problem zagotavljanja športno-pedagoške kvalifikacije. Relativno nove so ponudbe kvalificiranih in tudi dobro znanih športnikov. Športni hoteli so s temi značilnostmi na športno-turističnem tržišču že 30 let in ponujajo predvsem tenis, golf in vodno gimnastiko. Tem se pridružujejo še kombinacije za lepoto in zdravje. Ponudbo uresničuje poklicno in honorarno osebje, kot tudi šole za šport. Velik del turističnih druženj ima svoje ponudbe na področju kolesarjenja, pohodništva, jahanja in deskanja. Iz publikacij turističnih združenj je razvidno, da prevladujejo oblike tečajev, izposojevalnice športnih rekvizitov, kooperacije z okrajnimi hoteli, komercialne šole športa.

22. in neprofitna športna društva, in da se dodatno ponujajo športne zvrsti, kot so golf, jahanje, vožnja s kanujem, jadranje, smučanje na vodi, plezanje, streljanje, ribarjenje, vožnja z balonom. Znotraj izobraževanja odraslih najdemo tudi ponudbe izobraževalnega dopusta v okviru zakona o delojemalcih dodatnega izobraževanja in ponudbe iz katalogov, npr. »naučiti se športa in dopust«. Ozadje tega je javni nalog v okviru dopolnilnega izobraževanja s ciljem: približati šport skupinam, ki jim športne aktivnosti niso ravno blizu. K športnemu sistemu bi lahko uvrstili še športna društva, ki zastopajo turistične agencije, kot tudi regionalne športne zveze za otroke in mladino. Privatno organizirani izleti pa neposredno ne sodijo v ta sistem. Očitno ima individualna, družinska ali skupinska oblika organizacij v večini primerov športno-organizacijsko biografsko ozadje. Vprašanje »Kaj je športni turizem?« je obenem tudi vprašanje, kaj ljudje, institucije in družba počnejo z zgodovinsko ustvarjenim in vseskozi spreminjajočim se kulturnim produktom. Ali obstaja trajni pomen, ki ga lahko utemeljimo, ali pa je vse le vprašanje konkurenčnih interesnih položajev in definicijske moči? Glavni problem argumentacij o športnem turizmu se odraža v tem, da so potrebni družbeni pogoji v obliki legitimnih in nelegitimnih funkcionalnosti (zdravje, doživetje), v preoblikovanju (komercialnost, trend) in v deformacijah (priprava prostorskih in socialnih struktur) kot bistveno določilo za športni turizem. Ali je športni turizem zgolj alkimistični konstrukt? Je kot spojina kisa in olja, ki sta na prvi pogled celota, potem pa se izkaže, da sta v bistvu ločeni sestavini? Ali pa vendarle gre za trajno in samostojno spojino, kot je zlitina medenine iz cinka in bakra? Stopenjski standardi (npr. čas, obseg, intenziteta) nam pri definiranju športnega turizma ne pomagajo naprej. Pripomnimo pa naj, da gre v sledečem besedilu za športni turizem kot subjektivno dejavnost in ne za institucionalno oblikovani podsistem. Z opredelitvijo nočitev7 še ne poznamo značaja dejavnosti »ukvarjati se s športnim turizmom«. Vsekakor pa je kategorija časa odločilna za intenzivnost ukvarjanja z dejavnostjo športnega turizma. Vendar moramo tudi tukaj poudariti, da »z določeno mero časa« ne moremo določiti bistvene meje, ampak je čas lahko v pomoč le za notranje diferenciranje kot stopenjski standard. Naslednji kriterij je kriterij prostora (zapuščanje kraja bivanja), ki izgubi pomen zaradi vse večje hitrosti zapuščanja kraja bivanja. Sklicujemo se na bistveno mejo turizem/potovanje. Prihod in odhod sta izločena iz kompleksa potovanja. Z rastočo hitrostjo se zmožnost prilastitve prostora izgubi vse do navideznosti in le še na zunaj se opazi gibanje v prostoru, znotraj pa se več ne čuti. Primer: let z letalom ob vstopu v novo tisočletje. Potniki na letalu so lahko večkrat doživeli novo tisočletje zaradi časovnega premika. Z zapuščanjem kraja bivanja nastane vakuum takrat, če v prostoru ni razdalje med dvema krajema. Da bi lahko kvalificirali športni turizem po načelu »ukvarjanje s športom na dopustu kot glavni ali stranski motiv«, in da bi ga istočasno tudi notranje diferencirali, moramo poleg že omenjenih kriterijev upoštevati tudi obseg in intenziteto potovanja. Glavni motiv ukvarjanja s športom, kot bolj ali manj dominantne sestavine dela potovanja, pa nam še nič ne pove o specifičnosti te dejavnosti.. 7. O dnevnem turizmu govorimo takrat, kadar v potovanju ni nočitve. Turizem v kratkem časovnem obdobju je takrat, kadar so na potovanju ena do štiri nočitve. Turizem v dolgem časovnem obdobju pa je takrat, kadar so prisotne na potovanju več kot štiri nočitve..

23. Neodvisno od glavnega ali stranskega športnega motiva na potovanju so lahko motivi enaki ali pa različni, npr. kot zunanji športno-instrumentalni motivi (zdravje, oddih, razvedrilo) ali pa notranji smotri (različni nivoji dosežkov, vrhunski šport, množični šport). Jedro športne dejavnosti je umetno konstruiran konflikt, ki ga regulira nekaj takšnega, kot je princip prekašanja, a v zunajrealnem, igrivem okvirju, kontroliran in omejen s športnimi pravili. Potovanje lahko opišemo kot kulturno oblikovano uživanje in demonstrativno potrošnjo družbenega bogastva v razvijajočih se regijah sveta. Centralni pomen turizma in potovanja je potemtakem iskanje in prilaščanje človeških sanja in/ali krajev izven vsakdanjega in domačega življenjskega okolja z različnimi motivi in lastninjenjem tam najdenih naravnih, sorodno ustvarjenih, socialnih in kulturnih okolij. Za nadaljnjo argumentacijo moramo pojasniti osrednji pojem, to je prilastitev oziroma prisvojitev. Prilastitev je specifično razmerje med lastnim jaz in svetom, med osebkom in stvarmi … S tem, ko si stvar prilastimo, postane v nekem pogledu del nas. Prilastitev pa ne pušča prilaščenega nespremenjenega. Zato pomeni na primer prilastitev javnih prostorov več, kot samo uporabo. Prav tako opozarja, kako odločilen je »odnos med tujstvom in dostopnostjo«. S kategorijo tujstva lahko konkreitiziramo osrednji značaj potovanja kot »prilastitev sveta«. Tujstvo (od prostora neodvisna kategorija) ni tako pomembno nasproti tujini kot prostoru, ki nima v vsakdanjiku prisotnih vzorcev, rutin in tipizacij ter klimatskih in topografskih značilnosti. Oddaljenost od vsakdanjega življenjskega prostora je tako odvisna od subjektivnih pogojev in izhodiščnega stanja. Pri sledeči definiciji športnega turizma je pomembna (subjektivno različna) prekoračitev vsakdanjega in domačega življenjskega okolja, tujina kot prostor skupaj s prilastitvijo, ki bi bila vsaj ponovna prilastitev tujine (ne prvo, ampak večkratno potovanja v nek prostor) ali pa nova prisvojitev. Prilastitev so vse oblike, s katerimi človek doživlja resničnost, jo dojema, spoznava, razume, se z njo sooča, jo spreminja, oblikuje itd. Ločuje štiri tipične oblike prilastitve, ki pa se v praksi križajo: - praktična (uporaba po lastni potrebi), - estetska (kot miselna in duhovna dejavnost s pomočjo estetskih znakov), - kognitivna (zaznavanje resničnosti s pomočjo semantičnih znakov), - normativna (z normativnimi kriteriji oblikovan odnos človeka do okolja). Potrebno je poudariti, da se na področju športa rojevajo nove discipline, kar ugodno vpliva na razvoj športnega turizma, prav tako pa tudi turizem ustvarja nove športe. V sodobnem turizmu je šport dobil novo, povsem širšo vlogo. Postal je važen del turizma, v katerem postanejo turisti aktivni udeleženci različnih športno-rekreacijskih dejavnosti. S tem šport vstopa v sfero turističnega tržišča in postane generator dodatnih ekonomskih vrednosti v turizmu..

24. 3 ŠPORTNA REKREACIJA IN TURIZEM Turizem in šport sta dva segmenta družbenega gibanja, ki se večkratno povezujeta. Odnos športa in turizma se je skozi čas spreminjal. Dokler je bil v zgodovini šport faktor gibanja ljudi na potovanjih, s ciljem obiskati večje športne prireditve, se je vloga športa v turizmu bistveno spremenila. Šport je v najširšem smislu postajal važen del dopustovanj, v katerem turisti postanejo soudeleženci različnih športnih aktivnosti, kot so smučanje, plavanje, jadranje, športne igre itd. Takšen šport se imenuje športna rekreacija in njegova osnovna funkcija je aktivni oddih. Takšen odnos športa in turizma pripelje do razvoja specifične vrste turizma, ki jo imenujemo športno-rekreacijski turizem. Jadranje na deski, kot ga poznam jaz, je del tega športno-rekreacijskega turizma, saj gredo jadralci na dopust z jasno idejo – jadrati. Že pred odhodom na dopust poiščejo točno določen specifičen kraj in tam kombinirajo oddih s športom. Jadralci niso aktivni le teden dni letnega dopusta, temveč so aktivni vsako minuto prostega časa. To je šport, s katerim postaneš zasvojen. Znano je, da sta na razvoj celotne zahodne civilizacije odločilno vplivala filozofija kot podlaga znanosti in šport stare Grčije. Grki so iznašli olimpijske igre. Grški vzorci so s svojo idejo harmonije fizičnega in duhovnega močno presegli do takrat znane pojavne oblike športa starega Egipta. Poudarjali so, da sozvočje fizičnega in duhovnega temelji na vrednostnem odnosu ravnotežja med človekovo gibalno in duhovno dejavnostjo. Zdrav način življenja in gibanje je ljudem priporočal že najznamenitejši starogrški zdravnik Hipokrat (460–377 pred n. št.). Pomembno preusmeritev kažejo nasveti, kjer je v ospredje stopil vidik človekovega zdravja. Njegovi programi so še danes veljavni, saj je zdravje posebno bogastvo, ki ne pomeni le odsotnosti bolezni, temveč predvsem dobro počutje, ustrezen način življenja in pozitivno razmišljanje ter delovanje. Zaradi sprememb, ki jih doživljamo v sodobnem svetu, moramo na šport gledati z drugega zornega kota. Šport postaja nenehen proces večanja znanja in razvijanja sposobnosti ter hkrati tudi izjemno sredstvo za bogatitev osebnostnega razvoja in odnosov med posamezniki (povzeto po Strelu in drugih (1997, 13–14). Užitek, rekreacija in turizem so močno povezani. Užitek pomeni svobodo pred obveznostmi, nalogami in prosti čas, ki je takrat, ko ne delamo. Rekreacija je aktivnost, katera je narejena prostovoljno in ki ima namen užitka in sprostitve v času, ko nimamo obveznosti. Turizem pa je potovanje od doma. Spremembe v ekonomski in socialni tovarni današnjega časa pomenijo, da so nekoč tradicionalna časovna razporeditev delovnega časa ter vzorci dela postali podobni, meje med različnimi elementi užitka in prostega časa pa so postale nevidne. 3.1 Opredelitev športa in rekreacije Berčič je leta 1980 podal naslednjo definicijo: "Športna rekreacija je tista izražena in celovita človekova dejavnost izven poklicnega dela ali eksistenčne dejavnosti (razen posebnih odmorov med delom), ki je izražena po lastni želji in opredelitvi, ki fizično, psihično in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka, ki je usmerjena k razvoju ustvarjalnosti, k ohranjanju in izboljšanju fizičnega in duševnega zdravja, k smotrnemu in koristnemu izrabljanju prostega časa ter k oblikovanju človeka v vsestransko razvito osebnost". Na 3. slovenskem kongresu športne rekreacije 2002 je Berčič podal naslednjo.

25. mnenje: "Če želimo v Sloveniji doseči pozitivne spremembe na področju športne rekreacije, jo je treba z vidika stroke, skladno z novimi poznanji obogatiti in dodatno opredeliti. Kot izhodišče za strateške usmeritve nadaljnjega razvoja športne rekreacije naj bo definicija športne rekreacije oz. športa za vse naslednja: »ŠPORTNA REKERACIJA JE TISTA SVOBODNO IZBRANA IN IGRIVA GIBALNA/ŠPORTNA DEJAVNOST, KI ČLOVEKA FIZIČNO, PSIHIČNO IN SOCIALNO BOGATI IN SPROŠČA TER GA OD ZGODNJEGA OBDOBJA DO POZNE STAROSTI VODI SKOZI VESELJE, UŽITEK IN ZADOVOLJSTVO K CELOVITEMU RAVNOVESJU IN ZDRAVJU« (Berčič 2002, 19). Šport je pomembna dejavnost družbe, izraz njene dinamike in del splošne kulture, ki bogati kakovost življenja posameznika. Ljudje se na osnovi interesa ukvarjajo s športom prostovoljno. Z njim se lahko ukvarjajo organizirano, lahko pa se združujejo v društvih ali drugih športnih organizacijah. Šport sooblikuje posameznika, pripomore k ravnovesju med delom in sprostitvijo, krepi njegovo zdravje in spodbuja njegovo ustvarjalnost. S spoštovanjem pravil in korektnim odnosom do vseh udeležencev športa spodbuja medsebojno sodelovanje in vlogo posameznika v skupini (Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji 2000, 1–2). "Danes je šport kulturna samoumevnost, ki bogati človekovo življenje v vseh obdobjih, hkrati pa ni neobčutljiv za vse dileme, ki jih pred človeka postavljajo hiter tehnološki razvoj, navade in razvade civilizacije ob začetku tretjega tisočletja, pa tudi poudarjena vloga posameznika in iskanj popolnosti klasičnih idealov" (Strel in drugi 1997, 13). Sodobna civilizacija, ki odvrača človeka od gibanja in zdravega življenja, povzroča tudi odtujenost med ljudmi. Preobremenjenost v službi, pehanje za gmotnimi dobrinami, številne stresne razmere in zasvojenosti povzročajo razčlovečeno družbo, zato v ospredje spet stopajo starogrški ideali sozvočja telesnega in duševnega ter nove vrednote športa - ob hkratnem poudarjanju posameznika, njegovega zdravja in dobrega počutja tudi možnost za druženje, oblikovanje mesta posameznika v skupini , spoštovanje socialnih norm (ibid.). Star latinski izrek Mens sana in corpore sano – zdrav duh v zdravem telesu – je dandanes zelo pomemben. Za informacijsko družbo, kjer ljudje preživijo ogromno delovnega in prostega časa pred računalniškimi zasloni, je fizična aktivnost vedno bolj in bolj pomembna; prav tako tudi misel na to, da ostanemo aktivni. Povezava med športnim udejstvovanjem in koristnimi učinki na zdravje ni vprašljiva. Vaditi športno aktivnost izboljšuje psihično kondicijo. Med drugim pa študije kažejo, da je neaktivnost tvegani faktor za bolezni in je tudi velik problem zahodne družbe. Športna rekreacija pomaga odraslim ohranjati in izboljševati celostni zdravstveni status, zmanjševati negativne posledice današnjega načina življenja in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti ter s temi motivi pritegniti čim večje število ljudi. Pri tem gre za aktivno, koristno in prijetno izpolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa. 3.1.1 Značilnosti trga športa in rekreacije Evropski in svetovni trendi razvoja športa kažejo, da je ta izjemno hiter in dinamičen. To velja za vse njegove različice, torej za vrhunski šport, športno vzgojo in športno rekreacijo ter številne dejavnosti, ki ga spremljajo. V nekaterih državah in posameznih okoljih je razvojni tok na tem pomembnem torišču človekovega delovanja in ustvarjanja presegel pričakovanja posameznih strokovnjakov, raziskovalcev in znanstvenikov, drugod pa se z.

26. dosežki razvoja na tem področju ne morejo posebej pohvaliti (Berčič 2002, 8). Šport je postal najuspešnejše blago tržnega gospodarstva razvitega sveta. Pomemben delež finančnih tokov v državah pa postaja potrošništvo, podprto z reklamnimi sporočili. V turizmu, ki vse bolj temelji na ponudbi športnih in zdravstvenih programov, v industriji, ki proizvaja številne športne rekvizite in opremo, in trgovini, ki te izdelke ponuja trgu, je zaposlenih čedalje več ljudi. Ljudje se zavedajo pomena športa in delež sredstev, ki jih namenjajo v družinskem proračunu za kakovostno preživljanje prostega časa. Kot smo lahko videli v poglavju 2.1.1, je tudi v Sloveniji prisoten trend vedno večjega ukvarjanja s športom v prostem času. Reklamiranje športnih programov, športne opreme, izjemna zastopanost športnih programov v medijih, poistovetenje ljudi z uspehi posameznikov, pa tudi skrb ljudi za zdravje povzroča, da se s športom srečujejo vsi, bodisi aktivno ali vsaj pasivno. Tako ljudje do športa zavzemajo različna stališča. Na področju športa se pogosto križajo zelo različni interesi in lomijo ideološka kopja. Pri tem običajno ni velikih zmagovalcev, glavni poraženi pa so največkrat tisti, ki se udejstvujejo v različnih pojavnih oblikah športa (Strel in drugi 1997, 17). Šport nasploh zagotovo nima le ene razsežnosti, marveč so te številne in med seboj prepletene. V njem je združenih veliko dejavnikov, ki mnogokrat pomembno vplivajo na življenje posameznika in tudi družbe v celoti. Slovenija pri tem ni in ne more biti izjema. Šport nasploh (ne le rekreativni) posega v vse pore družbenega življenja in je zagotovo svojevrsten fenomen današnjega časa. Vključuje posameznike, ožje in širše družbene skupine ter različne sloje prebivalstva. Ob tem moramo naglasiti, da prav v zadnjem obdobju številne države namenjajo športni rekreaciji oz. "športu za vse" posebno pozornost. V te dejavnosti so vključene različne vladne ustanove in institucije, nevladne organizacije, civilna družbena sfera oz. različne družbene in društvene organizacije ter različne športne organizacije (Berčič 2002, 8). Zaradi interdisciplinarnosti je šport prepleten z različnimi družbenimi področji, kot so zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, gospodarstvo, okolje, turizem, kultura, znanost in obramba. Zato so pri njegovem razvoju poleg športnih društev in drugih športnih organizacij udeleženi tudi subjekti iz omenjenih družbenih področij (Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji 2000, 2). Šport so vse oblike telesne dejavnosti, katere namen je s pomočjo občasne ali redne udeležbe izražati ali izboljšati telesno pripravljenost ali duševno počutje, ustvarjati družbene odnose ali pridobivati rezultate na tekmovanjih vseh stopenj (povzeto po Slak 2004, 3). Trg športa in rekreacije sledi trendom ravno tako, kot jim sledi ostalo gospodarstvo. Tudi tu so prisotni trendi, ki vplivajo na to, s katerim športom se bodo ljudje ukvarjali v prostem času v določenem obdobju. Več o tem bom napisala v poglavju 2.4.1..

27. 3.1.2 Potrebe in motivi za šport in rekreacijo Športno-rekreacijske potrebe nastanejo kot posledica sodobnega načina dela in življenja. Čeprav so potrebe ljudi po obvladovanju določenih športnih veščin bile poznane že v zgodnji dobi razvoja človeka, so se skozi čas spreminjale in se med sabo zelo razlikujejo. V zgodnji dobi so bile to potrebe za preživetje, saj so omogočale človeku prehrano, čuvale so ga od napada živali in drugih nevarnosti. Človek je od svojega nastanka bil prisiljen naučiti se in obvladati veščine, kot so tek, plavanje, veslanje itd. Z razvojem proizvodnih predmetov se je menjal tudi način dela človeka. Fizično delo človeka se vedno bolj umika strojem in računalnikom. Človeško delo je olajšano, vendar je biološki in motorični ritem človeške aktivnosti dosti bolj na udaru, kot je bil v zgodovini. Sodobni način dela, pri katerem prevladuje sedeči položaj, človeka lajša od fizičnih naporov. Vendar potrebno je ustvariti psihofizično ravnotežje. In pri tem ima ogromno vlogo športna rekreacija. Športna rekreacija ima zelo močno korekcijsko – kompenzacijsko vlogo (Relac 1987, 32). Športna rekreacija v turistični ponudbi omogoča ukvarjanje z že poznanimi ali z novimi športi v času oddiha, ko človek razpolaga z največjo količino svobodnega časa. Razumljivo je, da so potrebe po športni rekreaciji v turistični ponudbi izražene bolj pri ljudeh z višjo stopnjo športne kulture. Potrebe po športni rekreaciji v turistični ponudbi nastajajo zaradi različnih razlogov: -. zaradi interesa in želja človeka po aktivnem oddihu kot učinkovitem odporu negativnim posledicam razvoja industrializacije, kar lahko dosežemo z gibanjem in telesno obremenitvijo, kar je ravno nasprotno od gibanja na delovnem mestu;. -. zaradi potrebe po razbitju monotonosti v času oddiha ali dopusta, predvsem v času nepopolnih pogojev za kopanje ali sončenje. Tem razlogom bi bilo potrebno dodati tudi dejstvo, da sodobni turizem skozi organizirane oblike potovanj potnika vse bolj postavlja v pasiven položaj. K temu največ pripomore organizacija potovanj in sodobna prevozna sredstva. Nekoč je bil potnik aktiven, sodobni turist je pasiven – čaka, da se mu zgodijo zanimive stvari. Ravno zaradi pasivnosti sodobnega turista, navaja Relac (1987, 34), se z razlogom postavlja vprašanje, zakaj je na dopustu ob morju toliko ljudi horizontalno. V iskanju odgovora na to vprašanje, poudarja, da v prvi vrsti ni toliko možnosti za ukvarjanje z določenim športom. Dalje, športno-rekreacijske dejavnosti se ne prodajajo, temveč se kupujejo, zato morajo biti turisti seznanjeni s tistim, kar želijo početi. Možnost, da turisti dobijo športno nagrado, je velik motiv, da se dvignejo iz »horizontale«, sodelujoč v neki aktivnosti, za kar seveda porabijo denar. Da bi zadovoljili potrebe takšnih turistov, mora biti turistična ponudba sestavljena iz različnih športnih dejavnosti. To morajo biti takšni elementi, katere turist že pozna, jih je že videl in koristil. Vse te elemente je potrebno turistu približati in jim dostaviti na doseg roke.. Povečanje fonda prostega časa Izhajajoč iz dejstva, da je prosti čas eden glavnih faktorjev razvoja turizma, je logična predpostavka, da je isto tudi faktor razvoja športne rekreacije v turizmu. Športna rekreacija predstavlja produktivno koriščenje prostega časa. Glede na to, da je prosti čas največji v.