Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij : diplomsko delo univerzitetnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer: Organizacijska informatika. INFORMACIJSKA PODPORA PLANIRANJA PROIZVODNJE TISKANIH VEZIJ. Mentor:. prof.dr.Vladislav Rajkovi. Kranj, december 2005. Kandidat: Sandi Žnidar.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Zahvala Za vso pomo , usmeritve in strokovno pomo pri izdelavi diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorju prof. dr. Vladislav Rajkovi u. Hvala tudi mag. Franci Ku i u, prokuristu podjetja Intec TIV d.o.o., za napotke, posredovano literaturo, pomo , uporabo podatkov ter informacijske tehnologije. Zahvalil bi se tudi staršem, ki so me podpirali ves ta as. In pa tudi vsem ostalim, za vso podporo skozi celotni proces mojega študija. Posebna zahvala pa gre mojemu dekletu Kristini Dželilovi za strokovno pomo , lektoriranje diplomskega dela; ter nenazadnje vso moralno podporo.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 2od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. POVZETEK Tiskana vezja se v današnjem asu, ki ga zaznamuje tržno gospodarstvo, velika konkurenca in hiter tehnološki napredek, soo ajo s problemom prevelike koli ine izmeta v proizvodnih operacijah, s slabo produktivnostjo in z glavno težavo - z zamujanjem dobavnih rokov. Prav iz teh razlogov se v tej diplomski nalogi zastavlja temeljni cilj predstavitve na ina, kako lahko s pomo jo informacijske tehnologije planiramo proizvodne procese, med katere spada tudi proizvodnja tiskanih vezij. Predstavljeno je u inkovitejše planiranje resursov in procesov skozi celoten potek izdelave tiskanega vezja in pa nov na in, kako slediti izdelku skozi proizvodnjo.. KLJU NE BESEDE -. planiranje proizvodnje informacijski sistem tiskana vezja. ABSTRACT In present time, which is marked with market economy, high competition and fast technological advancement, the boards are having difficulties with to much waste in productial operations, with low productivity and with its' main problem - deadlines. That is why the degrees' main purpose is to indicate the ways, how pruductial processes in which the boards are a part of, can be planned with litlle help of informational technology. The new ways of tracking the products through the entire production and a successful plannining of resorses and processes in the productions of boards, are here presented.. KEY WORDS -. production planning information system printed circuid boards. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 3od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Kazalo 1. Uvod..................................................................................................................... 5 1.1 Predstavitev podjetja proizvodnje tiskanih vezij .................................................. 6 2. Splošno o planiranju.............................................................................................. 8 2.1 Tipologija proizvodnega procesa ........................................................................8 2.2 Proizvodni sistemi in procesi ...............................................................................8 2.3 Proces planiranja proizvodnje.......................................................................... 9 2.3.1. Smisel in namen planiranja...................................................................... 9 2.3.2 Vrste planiranja glede na as planskega obdobja ................................... 10 2.4. Funkcije planiranja proizvodnje ........................................................................10 2.4.1. Planiranje proizvodnega programa ....................................................... 10 2.4.2. Osnovno planiranje proizvodnje............................................................ 11 2.4.3. Terminsko planiranje.............................................................................. 11 2.4.4. Proces nadzora in kontrole proizvodnje ................................................ 12 2.4.5. Mrežno planiranje ................................................................................. 13 2.4.6. Analizae strukture in asa..................................................................... 14 3. Sistem planiranja v INTEC TIV ........................................................................ 15 3.1. Kriti na analiza obstoje ega stanja ..................................................................15 3.2. Posnetek stanja ................................................................................................16 3.3. Planiranje proizvodnje ......................................................................................17 4. Problemi planiranja.............................................................................................. 21 5. Predlog prenove programske rešitve .................................................................. 22 5.1. Integrirana programska oprema .......................................................................22 5.2. Uveljavitev planiranja proizvodnje ....................................................................23 5.3. Projektno planiranje in vodenje v INTEC TIV ..................................................24 5.3.1. Organizacija izvajanja ........................................................................... 25 5.3.2. Operativno planiranje............................................................................. 25 5.3.3 Grobo planiranje aktivnosti ..................................................................... 26 5.4. Fino terminsko planiranje............................................................................... 33 5.4.1 Analiza strukture in asov ....................................................................... 33 5.4.2 Uravnavanje obremenitve virov............................................................... 34 5.5. Terminiranje - terminsko planiranje ............................................................... 38 5.6. Rezultati planiranja v informacijskem sistemu LARGO ....................................39 7. Analiza SWOT.................................................................................................... 44 8. Predlagana prenova ...............................................................................................46 8.1. Težave pri izvajanju planiranja .........................................................................46 8.2. Predlagana rešitev izvajanja planiranih operacij..............................................46 8.3. Stroškovni rezultat uvajanja projektnega dela .................................................47 8.4. Pogoji za uvedbo ..............................................................................................48 9. Zaklju ek ............................................................................................................ 49 10. Literatura in viri................................................................................................. 50 11. Kazalo slik ..............................................................................................................51. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 4od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 1. UVOD Živimo v asu, ki ga zaznamujejo velike spremembe na socialnem, politi nem, tehnološkem in ekonomskem podro ju. Za uspešnost podjetja je odlo ilnega pomena pravilna poslovno-proizvodna strategija, katero oblikujejo velike želje kupcev, naraš ajo e število ponudnikov in tekmovalnost med njimi. Poleg minimiziranja stroškov postaja as najpomembnejši dejavnik poslovnega uspeha. Skrajšanje razvojno-proizvodnih ciklov in optimizacija stroškov se zelo mo no ob uti tudi v panogi tiskanih vezij, saj je proizvodnja le teh pomemben sestavni del razvoja novih izdelkov. Iz tega razloga je proizvodnja tiskanih vezij pod pritiskom vedno ostrejših standardov (tudi ekoloških), zelo kratkih razvojnih in izdelovalnih asov in se neprestano sre uje s problemom zamujanja dokon anja le teh. Vzporedno se pojavlja problem razmeroma visokega deleža izmeta, neoptimalne in neenakomerne zasedenosti kapacitet, ter potrebo po velikem obsegu nadurnega dela, kar pa razliko med prodajno vrednostjo in nastalimi stroški, še zmanjšuje. Proizvodnja tiskanih vezij je vmesni len med razvojem izdelka serijskega prodajalca in njegovo proizvodnjo. Z izdelavo tiskanega vezja je pogojen za etek izdelave neke serijske proizvodnje in s tem vstop izdelka na tržiš e. Diplomska naloga predstavlja podjetje INTEC TIV d.o.o., ki je eno vodilnih podjetij tiskanih vezij v Sloveniji v tehnologiji in obsegu proizvodnje. V podjetju, kjer se dnevno obra a v proizvodnji povpre no 600 razli nih proizvodov, je zelo pomembna ažurnost in sledenje izdelkov skozi proces izdelave. Prav zaradi tega obsega se podjetje sre uje z velikimi problemi pri planiranju resursov, procesov in proizvodnje. Predstavil bom obstoje i informacijski sistem, potek planiranja in njegove pomanjkljivosti. Izpostavil bom tudi izboljšave informacijskega sistema in posledi no spremenjen na in izdelave planskih izpisov za pomo pri proizvodnji. Opisane so tudi težave, s katerimi se sre ujemo pri uvedbi sprememb in pri uvajanju novega informacijskega sistema, ter finan ni okvir takega posega. Cilj naloge je optimizirati izdelavo planskih izpisov, ki naj bi bili to ni, ažurni in hitro dostopni prodajno-planskemu oddelku in vodji proizvodnje ali delovnega centra.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 5od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 1.1 PREDSTAVITEV PODJETJA PROIZVODNJE TISKANIH VEZIJ Podjetje izhaja iz skupine Iskra. Za etki proizvodnje segajo v leto 1973, ko se je za ela proizvodnja tiskanih vezij za potrebe koncerna Iskra. Podjetje je v za etku svojega delovanja proizvajalo enostranska vezja, kasneje pa za elo s proizvodnjo dvostranskih vezij, predvsem za potrebe telefonskih central. Podjetje je naredilo tehnološki preskok z velikim investiranjem v osemdesetih letih in sodelovanjem s podjetjem IBM. Podjetje IBM je preneslo veliko tehnološkega znanja, ki je podjetju omogo ilo proizvodnjo zahtevnejših vezij. Proti koncu osemdesetih let se je podjetje za elo odpirati navzven in za elo s prodajo tiskanih vezij v Nem iji. V to je bilo prisiljeno, ker so potrebe internih podjetij za ele upadati. V za etku devetdesetih je krovno podjetje Iskra TELEMATIKA razpadlo, podjetje se je združilo s proizvodnjo mehanskih delov v podjetje Iskratec. Ker podjetje Iskratec finan no ni bilo sposobno, je v letu 1995 bankrotiralo. Proizvodnjo je prevzelo podjetje Intec, ki je od ste ajnega upravitelja prevzelo v najem prostore in opremo. Delavci in vodstvo so ustanovili podjetje N.Intech d.d., ki je od ste ajnega upravitelja odkupilo prostore in proizvodno opremo. N.Intech je proizvodnjo tiskanih vezij organiziral v podjetju Intec TIV. Zaradi nezmožnosti investiranja je N.Intech v letu 2000 podjetje Intec TIV prodal podjetju Elgo-line in program izdelave tiskanih vezij je prešel v zasebno last. Podjetje Elgo-line je v letu 2000 kupilo tudi sestrsko podjetje Qualiterm in za elo z izvajanjem intenzivnega investiranja in pove evanja proizvodnje. V decembru 2001 je bil vložen predlog za uvedbo ste ajnega postopka, ki pa je bil kasneje preklican. Zaradi krize na trgu elektrotehnike je podjetje konec leta 2002 in v za etku 2003 zašlo v resne težave. Le-te so rešili z zmanjšanjem zaposlenih in z novo ponudbo. Podjetje se je preoblikovalo in za elo nuditi manjše serije v krajših rokih. Prilagoditev je bila nujna, saj so bila velika naro ila preseljena v Azijo. Podjetje z novo tržno ponudbo pove uje prodajo in nadaljuje z investiranjem v posodobitev proizvodnje. Podjetje Intec TIV d.o.o. je vodilni proizvajalec tiskanih vezij v Sloveniji. S stalnim spremljanjem razvoja elektronske industrije ter vpeljevanjem novih tehnologij, postopkov in materialov se prilagaja visokim zahtevam kupcev. Trenutno je v podjetju zaposlenih 110 ljudi. Temeljna dejavnost podjetja Intec TIV je proizvodnja in trženje tiskanih vezij za potrebe elektroindustrije. Podjetje izdeluje enostranska, dvostranska, ve plastna vezja in zvijava – fleksibilna vezja.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 6od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 1.2.PREDSTAVITEV TISKANIH VEZIJ Tiskana vezja so osnovni gradnik vsakega elektronskega sklopa in so osnova za vgrajevanje elektronskih komponent. Uporabljajo se na vseh segmentih elektronske industrije: avtomobilska, telekomunikacije, industrijska elektronika, zabavna elektronika, itd. Današnja tiskana vezja so visoko kompleksni izdelki, ki poleg osnovnega namena zelo vplivajo na kakovost elektri nih signalov in s tem neposredno na kakovostno izvedbo izdelka. Ciljni trg podjetja Intec TIV je predvsem industrijska elektronika in telekomunikacije. Za ti dve podro ji se je podjetje odlo ilo predvsem zato, ker so serije tiskanih vezij na tem podro ju male in srednje, kar odgovarja njihovemu tipu proizvodnje.. 1.3 METODE DELA Med glavnimi nalogami podjetja je iskanje ciljne skupine kupcev, za katere so sposobni delati tako koli insko kot kakovostno. Vse izdelke dela v skladu s kup evo specifikacijo. Pri tem upošteva tehni no dokumentacijo v elektronskem zapisu, ki jo dobijo od kupcev in v katero kupci napišejo svojo zahtevo za izdelek. Podjetje Intec TIV tako izdeluje tiskana vezja za znanega kupca. Danes se tako izvozi ve kot polovico proizvodnje Intec TIV na podro je Nem ije in Avstrije, saj pri ocenah s strani kupcev dosega izdelek zelo visoke ocene. Kupci so tako znana podjetja nemške in avstrijske elektroindustrije, med drugim tudi avtoindustrije. Pri svojem delu in vodenju samega podjetja izhajamo iz bogatih izkušenj na podro ju elektroindustrije in nenehnem iskanju poti za boljšo kakovost, ter podporo nakupa njihovih izdelkov. Proizvode proizvajamo v skladu z IEC standardi, možna pa je uporaba tudi drugih, kot je na primer IPC 600F. Podjetje ima uveden sestem kakovosti skladno s standardom ISO9001:2000. Ima certifikat od podjetja TUV Management service (št. certifikata 12 100 3150 TMS). Sistem kakovosti nadgrajuje s stalnim izobraževanjem in izboljševanjem kompetenc. V letu 2001 smo izvedli za etni projekt na temo HMR (human management resource). Podjetje ima za svoje proizvode pridobljen UL znak (št. E79481), kar pomeni, da je možno naše proizvode izvažati v združene države Amerike. V letu 2005 pa smo uvedli sistem varovanja okolja v skladu z standardom ISO14001. Tehnologija pojetja izdelovanja ploš tiskanega vezja je okolju prijazna, saj za izdelavo ne uporablja svinca. Izdelujemo od 1 - stranskih do 42 - slojnih ploš . Tehnologija temelji na kakovosti in stremenju k izboljšanju le-te. Pred proizvodnim procesom se naro nikovi podatki obdelajo na CAM oddelku. Razširja pa tudi proizvodni program na podro je zvijavih ploš tiskanih vezij na osnovi polimidnega filma. Proizvajamo enostranska tiskana vezja; dvostranska z in brez pokovinjenih lukenj; ve plastna vezja: do 42 plasti; back panele (dvo- in ve plastne); fleksibilna - zvijava vezja; tiskana vezja z aluminijevo osnovo in tiskana vezja z kerami no osnovo.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 7od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 2. SPLOŠNO O PLANIRANJU 2.1 TIPOLOGIJA PROIZVODNEGA PROCESA V proizvodnji tiskanih vezij so najpomembnejši trije procesi: - Izdelava tehnologije - CAM obdelava - Izdelava tiskanega vezja (izdelka) V vse ve ji meri so to prototipi ali maloserijska proizvodnja. Manj je naro il z odpoklicem starih kod in vse ve je sprememb in novih vezij. To pomeni, da imamo opravka z enkratnimi proizvodnimi procesi. Uporablja se projektna proizvodnja, kajti vsako naro ilo je kot projekt, ki se ga projektno organizira, planira, koordinira in kontrolira. Nekaj zna ilnosti enkratnih proizvodnih sistemov: - Velik sortiment izdelkov - Število ponovitev enakega izdelka je zelo malo - Verjetnost ponovitve izdelave enakega izdelka je majhna - Vhod v proces, tehnologija in sam proizvodnji proces so definirani zelo natan no. 2.2 PROIZVODNI SISTEMI IN PROCESI Proizvodnji sistem je dinami en sistem, saj se v nekem dolo enem obdobju njegovo stanje spremeni. To spreminjanje je posledica proizvodnega procesa, katerega cilj je transformacija vhodnih elementov, ki jih vzamemo iz okolja v izhodne elemente, le te pa oplemenitene spet vrnemo v okolje nekega sistema. Proizvodnji sistem delimo na tri podsisteme: - Transformacijski sistem - Regulacijski sistem - Informacijski sistem V transformacijskem sistemu poteka temeljni transformacijski proces proizvodnje, ki v svojem toku vložke preoblikuje v izhod. Regulacijski sistem predstavlja proces vodenja in upravljanja transformacijskega procesa.. Proces v informacijskem sistemu je informacijski proces, ki pa je sestavljen iz podprocesov (planiranje, nadzor, kontrola, analiza). Informacijski sistem rpa podatke iz transformacijskega sistema ter obdelane podatke posreduje regulacijskemu sistemu, kjer se zapišejo v bazo podatkov, ki jih potrebuje za izvajanje procesa vodenja. Namen informacijskega sistema je, da omogo a delovanje procesov planiranja, nadzora in kontrole ter analize.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 8od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 2.3 PROCES PLANIRANJA PROIZVODNJE 2.3.1. SMISEL IN NAMEN PLANIRANJA Planiranje lahko opredelimo kot: - Predvidevanje dogodkov v naprej - Predvidevanje vsega potrebnega, da bo proizvodnji sistem deloval nemoteno - Zavestno dolo anje bodo ega delovanja za uresni itev ciljev proizvodnega sistema Smisel planiranja je, da ne smemo ni esar prepustiti naklju ju. Planirati je možno zaradi vztrajnosti dogodkov, kar pomeni, da so dogodki v preteklosti nekako povezani z dogodki v sedanjosti, sedanji dogodki pa z dogodki v prihodnosti. Seveda je pa vse dogodke v prihodnosti nemogo e napovedati. Cilj planiranja pa je, da želimo oddaljene dogodke spoznati imbolj natan no. Vhodni podatki službe planiranja so: - Plan prodaje, ki je narejen na osnovi potreb tržiš a - torej tržnih raziskav in analiz ter dejanskih naro il kupcev. - Osnovna tehni na dokumentacija - to pomeni, da morajo biti narejeni kosovnica, tehnologija, CAM obdelava in normirani proizvodnji postopki. Iz plana prodaje in tehni ne dokumentacije lahko izra unamo potrebne proizvodne kapacitete. - Podatki o razpoložljivih delovno-proizvodnih postopkih. To so delavci, ki jih lahko imenujemo tudi žive kapacitetete in stroji ali mrtve kapacitete. Razpoložljivost kapacitet je odvisna tudi od delovnega asa in delovnega koledarja podjetja - Podatki o potrebnem materialu in dobavnih možnostih ter rokih. Te podatke posreduje služba za nabavo. - Informacijo o viru denarnih sredstev, ki so predvideni za proizvodnjo Namen planiranja je postavitev nekega cilja proizvodnega sistema, ki odgovarja na naslednja vprašanja: Kaj prodajati? Tu dolo imo katere izdelke ho emo narediti. Kdaj proizvajati? Izra una rokov oziroma terminov proizvodnje dolo enega izdelka Koliko? Dolo itev koli in dolo enih vrst izdelka za izdelavo Kakšna kakovost? Odvisna je od razpoložljivih virov in kakovosti vodenja Kakšen je prihodek in strošek? Že pri ponudbi je potrebno upoštevati stroške izdelave in dodano vrednost. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 9od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 2.3.2 VRSTE PLANIRANJA GLEDE NA AS PLANSKEGA OBDOBJA Natan nost ali to nost planiranja je odvisna od planskega obdobja. Glede na dolžino planskega obdobja lo imo strateške, osnovne in takti ne plane ter operativne plane. Strateški plani zajemajo obdobje nad tri leta; osnovni plani obdobje okrog enega leta, operativni plani pa so zelo natan ni in zajemajo obdobje terminske enote.. 2.4. FUNKCIJE PLANIRANJA PROIZVODNJE 2.4.1. PLANIRANJE PROIZVODNEGA PROGRAMA Pri planiranju je najpomembnejše poudariti oziroma dati prednost izdelku, za katerega je na trgu najve je povpraševanje, ponudba pa nizka. e podjetju uspe usmeriti proizvodnjo v take programe in jo usposobiti zato, je to potem velik zalogaj tudi za planski oddelek. Proizvajati je potrebno le tisto kar seveda lahko prodaš. Zato je proizvodnja za znane kupce lažja glede trženja, a zato težja glede planiranja. Naro nik proizvajalcu vedno ostreje in v ve je obsegu podaja svoje zahteve, katerih se mora proizvajalec držati, sicer kupca izgubi. Tu pa veliko ali celo najve jo vlogo odigra planski oddelek s svojim krmiljenjem proizvoda skozi procese izdelave.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 10od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 2.4.2. OSNOVNO PLANIRANJE PROIZVODNJE Osnovno planiranje proizvodnje predstavlja razgradnjo plana proizvodnega programa. To pomeni, da obravnava realne vrste izdelkov. Dolo i optimalne koli ine za izdelavo, ki jih je potrebno razporediti v as po planskih terminskih enotah. Le ta lahko zajema obdobje od enega tedna pa do nekaj mesecev. Poleg koli ine za izdelavo za predlagani plan se izra una tudi plan potrebnih kapacitet. Za osnovo planiranja proizvodnje je zadolžena služba operativnega planiranja (planski oddelek), pogostost pa je odvisna od proizvodnega intervala. 2.4.3. TERMINSKO PLANIRANJE Terminski plan je najpomembnejši fini plan dela v proizvodnji za asovno obdobje ene terminske enote. Z njim na dan ali celo izmeno natan no dolo imo razpored dela oziroma zaporedje izvajano po posameznih mestih in operacijah. Za vsako delovno mesto in operacijo dolo imo zaporedje izvajanja del. Ta je zelo pomemben, še posebej na operacijah z daljšim trajanjem. V praksi poznamo dve vrsti problemov ki jih rešujemo s terminski planom: - Stati ni problemi - ti se pojavljajo v primerih velikoserijske proizvodnje s procesnim razporedom opreme, ko planiramo dolo eno fiksno število delovnih postopkov, ki so lansirani skoraj isto asno. - Dinami ni problemi - ti pa se rešujejo v primerih posami ne in serijske proizvodnje. Tu nastane situacija, ko se nekim lansiranim nalogom, ki se že izvajajo, vedno znova lansirajo novi nalogi, ter odvzemajo že lansiranim nalogom planiran realizacijski as. Za reševanje dinami nih problemov terminskega planiranja uporabljamo naslednje metode: - Metoda dodeljevanja prioritet z heuristi nimi prioritetnimi pravili - Tehnika mrežnega planiranja - Modificirane oblike mrežnega planiranja. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 11od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 2.4.4. PROCES NADZORA IN KONTROLE PRIZVODNJE V procesu nadzora in kontrole ugotavljamo dejansko stanje izdelkov. Organiziranje izvajanja. Operativno planiranje Pripravljanje operativnih planov. Priprava in razdeljevanje dela. IZVAJANJE. Kontrola in nadzor. Operativno ukrepanje. DA. Informiranje. Ali so odstopanja od plana?. NE. Konec izvajanja. NE. DA. Zaklju ek projekta. Slika 1: Poenostavljena shema planiranja in vodenja projektov; (Dr.Tone Ljubi ; Planiranje in vodenje proizvodnje, založba moderne organizacije v okviru FOV, Kranj, 2000, str. 384-385). Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 12od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Opis slike: - Organiziranje izvajanja: je proces zagotovitve vseh pogojev za izvedbo projekta - Operativno planiranje in izdelava terminski planov: je proces s katerim dolo imo vmesne ali objektne cilje projekta, ter dejavnosti in naloge, potrebne za dosego teh ciljev. Sledi tudi asovno razporejanje teh dejavnosti in dolo anje njihovih povezav. - Priprava in razdeljevanje dela: zajema vse, da se lahko izvaja. - Izvajanje: k izvajanju poleg izvedbe spada tudi analiza dela in primerjava rezultatov s planiranimi - Informiranje: sprotno obveš anje o stanju - Operativno ukrepanje: je potrebno kadar nastanejo prevelika odstopanja od plana. - Popravljanje operativnih planov: v primeru prevelikih odstopanj - Zaklju ek projekta: ko je kon ana zadnja dejavnost projekta Kontrola je lahko prisotna s strani vodij oddelkov ali s strani samega planskega oddelka. e planski oddelek ugotovi odstopanja od planiranega, sporo i ali opozori vodjo oddelka na situacijo, ta pa potem poskuša zamujeno nadoknaditi z novimi razporeditvami. To napravi tako, da lansirane kode z nižjo prioriteto postavi za kode z višjo. V asih pa tudi to ni mogo e in mora poiskati rešitev v pove anju kapacitet na dolo eni operaciji ali z nadurnim delom, uvedbo no ne izmene ali kooperacijo. Analiza mora biti sprotna, da se lahko imprej odlo a o ukrepih vodenja.. 2.4.5. MREŽNO PLANIRANJE Osnovna opredelitev: - Deterministi na; znan cilj, ki se želi dose i, poznane so dejavnosti, ter njihovo tehnološko zaporedje, ter dolo eni asi trajanja - Stohasti na; verjetnost doseganja cilja, dogodkov in dejavnosti in trajanje dejavnosti, ki je manjša kot ena Mrežno planiranje v proizvodnji tiskanih vezij je skupek obeh variant. Planirati in upoštevati je potrebno tako dejansko stanje kot dolo ena predvidevanja novo nastalega stanja.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 13od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 2.4.6. ANALIZE STRUKTURE IN. Diplomsko delo univerzitetnega študija. ASA. Poleg sumarne dejavnosti moramo poznati tudi povezave, ter vrste povezav med dejavnostmi. Potrebno je dolo iti terminske enote za trajanje dejavnosti, oblikovati delovni koledar, dolo iti proces za opravljanje dejavnosti, dolo iti tehnološki plan zasedenosti, as trajanja, izra unati terminski plan projekta, kriti no pot in gibljivosti posameznih dejavnosti: - Pomemben je izbor dodeljevanja zasedanja virov; to je živih kapacitet (kadri) in mrtvih kapacitet (ostala delovna sredstva). - Uravnavati je potrebno obremenitve virov. V praksi ve krat zaznamo prezasedenost nekaterih terminskih enot (ozka grla). Lahko se odlo imo, da kapacitete pove amo ali podaljšamo predpostavljene roke. - Izra un, analiza in optimizacija stroškov. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 14od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 3. SISTEM PLANIRANJA V INTEC TIV 3.1.. KRITI NA ANALIZA OBSTOJE EGA STANJA. Na tržiš u, ki ga oblikuje vse ve ja konkurenca, se pri zmanjševanju stroškov proizvodnje in skrajševanju dobavnih rokov pojavljajo naslednje težave: - Problemi odstopanja rokov dokon anja tiskanih vezij (v nadaljevanju tudi PTIV) - Problem sledljivosti izdelave vezij skozi proizvodnjo - Sledljivost stroškov izdelave je zapletena in zato ni možno pravo asno ukrepati oz. voditi proizvodnega procesa - Kupci oziroma podjetja, ki se ukvarjajo s serijsko proizvodnjo, si ne morejo privoš iti, da se projekt izdelave tiskanih vezij ne izvede v skladu s planiranim, saj je od tega odvisna njihova bodo a ali obstoje a proizvodnja. Velikokrat zamenjajo proizvajalca, e ta postane nezanesljiv. - Neracionalna porazdelitev dela na dolo enih operacijah, kjer ni potrebna nenehna prisotnost delavca - Dnevno usklajevanje z naro niki glede zamaknjenosti izdobav, izpada asa zaradi strojnih okvar, slaba produktivnost kljub visoki zasedenosti - Prepozno reagiranje oziroma ugotavljanje zakasnitev naloga in s tem vzpostavljanje izrednega prioritetnega stanja, ki povzro a zakasnitve ostalih del, ter pove anje števila napak in izmeta - Nujna naro ila zavzemajo pomemben delež naših kapacitet, kar spet povzro a zaostanke pri izdobavah. Slabo planiranje proizvodnje, preslabo servisiranje strank, prepo asen tehnološki napredek in zakasnitve dobav so vzrok za marsikatero izgubljeno naro ilo ali celo preklic oziroma strorniranje le tega.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 15od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 3.2. POSNETEK STANJA V podjetju INTEC TIV uporabljamo informacijski sistem Largo podjetja Perftech iz Bleda. Informacijski sistem Largo ima ve modulov, saj je kompleten sistem za vodenje in upravljanje podjetja. Planski oddelek uporablja za planiranje proizvodnje modul Proizvodnja. V njem je obsežen nabor postavk, s katerimi lahko na razli ne na ine poizvedb dobimo želene podatke ali izpise. Za planiranje v našem podjetju so nam pripravili nekaj posebej za nas prirejenih poizvedb, izpisov in izra unov, saj je proizvodnja tiskanih vezij zelo specifi na in razli na od ostalih poslovno-proizvodnih podjetij. Do sedaj je planski oddelek vsak dan preverjal stanje proizvodnje in ga ro no vnašal v sistem. Nato je pognal v proizvodnem modulu programa LARGO plansko obdelavo, s katero je dobil izpis želenih podatkov. Podatke je bilo potrebno še pripraviti in popraviti, saj se je tekom prejšnjega dneva stanje spreminjalo. Ko je bil celoten izpis pripravljen (tega je dnevno od 500 pa tudi do 1000 postavk), je bilo potrebno narediti še plan po delovnih centrih. To je povsem ro no delo, saj je potrebno izpostaviti izdelke, ki imajo prioriteto. Med prioritete štejemo: hitre kode, kot so rumene in rde e, izvozne kode, specialne izvedbe vezij in ve slojna vezja. Ko je imel planski oddelek pripravljene izpise, jih je posredoval vodjem oddelkov. Na podlagi teh izpisov in dejanskega stanja v njihovem oddelku so vodje dolo ili, katere kode imajo prednost pred ostalimi. Z nekaterimi popravki programa in namestitvijo ra unalniške mreže po proizvodnji, smo vzpostavili kontakt izdelka s sistemom. Ko se na nekem delovnem centru zaklju i operacija, se v sistem zapiše njen zaklju ek. Tako ima planer sveže podatke o trenutnem stanju izdelka. Dostop do informacije o stanju je za vsak izdelek poseben oziroma izbor zatorej malce dolgotrajen.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 16od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 3.3. PLANIRANJE PROIZVODNJE V podjetju INTEC TIV poteka proces planiranja od lansiranja do potrditve kup evega naro ila in do izvedbe tiskanega vezja tako, da planer, ki je ve krat tudi prodajni referent in obratno, sodeluje z oddelkom za razvoj in tehnologijo in to privede do proizvodnje naro enega vezja. Predhodno se z naro nikom dogovori za rok izdelave. Na podlagi koledarja in dogovorjenih rokov se s pomo jo LARGO programa dolo ijo mejne to ke. Povpraševanje Plan finan ne realizacije Ocena izvedljivosti. Prodaja Ponudba. Tehni ni sektor. Dolo itev roka izdelave. Terminski plan projekta - LARGO Naro ilo kupca. Prodaja Kupec Lansiranje naro ila. Potrdite naro ila. CAM obdelava. Nabava. Izdelava tehnologije. Kosovnica. Delavniške risbe in filmi. Tehnološki postopki. Proizvodnja. Spremljanje in vodenje proizvodnje ro no in s spremljanjem kriti ne poti. Slika 2: Diagram procesa izpeljave projekta od priprave ponudbe do izvajanja proizvodnje. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 17od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Prodajni referent odpre novo identifikacijsko številko vezja – ident in preda dokumentacijo v CAM obdelavo in izdelavo tehnologije. Na CAM obdelavi pregledajo podatke, jih popravijo, e je potrebno se posvetujejo z naro nikom o razli nih izvedbah, nazadnje pa podatke pripravijo za proizvodnjo. To pomeni, da jih obdelajo za optimalno izkoriš enost materiala in procesov. Podatke predajo tehnologu, ki na podlagi le teh dolo i ustrezno tehnologijo izvedbe vezja. Vse to se vpiše v sistem LARGO. Najpomembnejši podatki vsakega tiskanega vezja, pomembni tudi za planiranje, so: - Ident - Pdn – se generira ob lansiranju vodilnega lista - Koda oziroma naziv - Sloj - Koli ina – v delovnih formatih in m2 - Rok - Izvedba (kooperacija, zlato,…) - Operacije Po vpisu vseh potrebnih podatkov v sistem LARGO, se generira PDN številka in lansira vodilni list. Ta je osnova vodenja vsakega izdelka skozi proizvodnjo. Vodilni list vsebuje vse informacije o samem izdelku in o izdelavi izdelka. Na njem so torej podatki: o naro niku, nazivu oziroma kodi izdelka, naro eni in lansirani koli ini, zahtevnost, pomembnost kode ( e je koda rumena ali celo rde a), o materialu, tehnologu in tehnologiji ter procesih. Sam vodilni list vsebuje tudi izdajnico, ki se uporablja za izdajo materiala iz skladiš in spremnico za sledljivost izdelkov. V vodilni list se ob zaklju eni operaciji vpiše tudi datum zaklju itve in podpis delavca, izvajalca operacije. Tako je bil in še vedno je to en del sledljivosti izvedbe izdelka – papirni oziroma otipljivi del sledljivosti.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 18od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 3: Prikazuje generiran vodilni list, pripravljen na izpis in startanje proizvodnje izdelka. Slika 4: Prikazuje dodatek k vodilnemu listu - IZDAJNICA Izdajnica služi za odpis skladiš nega materiala.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 19od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 5: Prikazuje dodatek k vodilnemu listu - SPREMNICA. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 20od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 4. PROBLEMI PLANIRANJA V proizvodnji tiskanih vezij v INTEC TIV je planiranje asov operacij in rokov izdelka eno najzahtevnejših opravil. Sre ujemo se z vrsto vstopnih podatkov, ki lahko v vsakem trenutku spremenijo potek priprave in izdelovanja ploš ice. Te podatke se v asih da predvideti ve inoma pa nimamo vpliva nanje. Mednje štejemo tako posebne zahteve kupcev kot tudi zmožnosti priprave in izdelave ploš ic ter koli ine. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na loveški faktor in pa na izpad proizvodnje zaradi okvar ali rednega vzdrževanja. Planska služba zelo težko poenostavi ali poenoti parametre, ki so potrebni za planiranje proizvodnje. Poenostavljanje bi lahko pomenilo korak nazaj v u inkovitem planiranju. S tem bi lahko sicer grobo dolo ili roke in zasedenost kapacitet, vendar pa bi v praksi to pomenilo kar mali kaos, e ne že kar paniko med izvajalci operacij, ko bi v ozkih grlih nastajali veliki zastoji ali ko bi na dolo enih operacijah bili povsem brez dela. Poenotenje parametrov pa bi lahko privedlo do sicer enakih rezultatov, vendar pa bi se ti odvijali na nivoju delovnih centrov – gru , ki smo jih poenotili. Delovni centri bi bili prezasedeni ali nezasedeni, zaradi sorodnosti operacij pa bi bilo nemogo e prerazporajati delavce iz enega delovnega centra v drugega. Kako združiti ali razdeliti postopke, operacije in njih ase pa je lahko najtežje in od izdelka do izdelka razli no. Prav to pa nam dela najve težav pri planiranju proizvodnje tiskanih vezij, saj pri dnevnem planskem preseku proizvodnje lahko opazimo preko 600 razli nih izdelkov, katerih slaba polovica se ne more primerjati s klasi nimi procesi. Zato je potrebno postaviti neke okvire planiranja. Teh okvirov se bo držala planska služba, proizvodnja in podrejeni bodo tehnologija tiskanih vezij. Prodajno-planski oddelek je ve krat postavljen pred dilemo: ali sprejeti posel kljub dejstvu, da je zelo malo možnosti, da naredimo izdelek do želenega kup evega roka ali naro ilo zavrniti. Pri zavrnitvi naro ila je možno, da bo stranka ob ve kratni zavrnitvi našla novega dobavitelja le za zavrnjene primere, ali pa lahko stranko izgubimo za vedno. e pa naro ilo sprejmemo in zamudimo rok dobave pa zopet dobimo slabo oceno s strani stranke. Z zamudo lahko stranki povzro imo velik izpad v proizvodnji in s tem ogromno stroškov, ki pa morajo biti pokriti. Vse te težave je možno mo no omiliti, e ima planski oddelek dobro informacijsko podporo. Ta mora dajati to ne in pregledne podatke trenutnega stanja izdelka v proizvodnji. e tega ni, se planer težko odlo a in še težje sprejme novo naro ilo, saj ne pozna trenutnega stanja zasedenosti proizvodnje. Torej je za hitro in imbolj natan no planiranje potrebno imeti sveže, natan ne, pregledne in v vsakem trenutku hitro dostopne podatke.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 21od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 5. PREDLOG PRENOVE PROGRAMSKE REŠITVE 5.1. INTEGRIRANA PROGRAMSKA OPREMA Za optimiziranje vseh delovnih potekov za posami no proizvodnjo v INTEC TIV, je potrebna naložba v primerno integrirano programsko opremo LARGO, ki izpolnjuje naslednje funkcije: - Glavna knjiga - Vhodna knjiga - DDV - Blagajna - Osnovna sredstva - Pla e - Kadrovska evidenca - Prodaja - Nabava - Proizvodnja z MRPII - Materialno gospodarjenje - Proizvodnja - Terminiranje - Prodaja: Ponudbena kalkulacija, ponudba, potrdilo, naro ila, vodenje projekta, dobavnica, ra un, prodajna statistika - Konstrukcija in tehnologija: izdelava kosovnic in tehnoloških postopkov - Planiranje in nabava: planiranje naro il, planiranje materiala in terminov, nabava, pospeševanje naro ila, nabavna statistika, fakturiranje, krmiljenje proizvodnje, pokalkulacija, evidentiranje dejanskih podatkov - Prenos podatkov v knjigovodstvo in kadrovsko službo: promet na osnovi fakturiranja v prodaji, prejem in izdaja blaga v nabavi in skladiš u, sprememba stanja nedokon anih naro il iz spremljajo e pokalkulacije, ure za obra un pla .. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 22od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 6: Prikaz menijskega vhodnega okna v informacijski sistem LARGO Z dopolnitvijo aplikacije terminiranja v informacijskem sistemu LARGO bi planer ob sprotnem spremljanju in izvajanju te aplikacije, lahko hitro in u inkovito vodil in spremljal potek delovnih nalogov skozi proces proizvodnje. Sama aplikacija bi povsem spremenila sedanji na in planiranja, vendar bi ga poenostavila in odprla nove možnosti, na katere sedaj nismo mogli biti pozorni. Na in dela bi postal bolj enostaven, rezultati (beri: plani) pa bi bili bolj pregledni. Konkurenca, dobavitelji in tržne cene nas silijo k zniževanju stroškov dela. To bi bil eden izmed možnih korakov k zniževanju cen. Res pa je, da je za etni strošek visok - s tem mislim nakup oz. naro ilo izdelave take aplikacije, vendar bi bil pri tem obsegu dela kmalu popla an.. 5.2. UVELJAVITEV PLANIRANJA PROIZVODNJE V praksi se kaže, da z dosedanjim na inom vodenja proizvodnje ne uspemo pravo asno realizirati rokov izdelave tiskanih vezij, ki ga proizvodnji dolo i prodaja po dogovoru s kupcem. To izvira iz dejstva, da je v zadnjem asu za poslovno okolje zna ilno izredno dinami no spreminjanje. Velik pritisk je s strani kupcev na zniževanje cen – velik vpliv ima avtoindustrija na krajše dobavne roke. Vedno ve je prototipnih projektov in kratkega odzivnega asa, ki je povezan tudi z krajšim dobavnim rokom in vse ve jo kvaliteto ter zanesljivostjo. Navedene zahteve ustvarjajo velike napetosti v poslovnem sistemu, zlasti v temeljnem transformacijskem sistemu, torej v proizvodnji. Nujno je obvladovanje proizvodnjih procesov glede na razpoložljive in potrebne kapacitete in sicer stroškovno ter asovno. Sedaj pa smo sistem LARGO nadgradili še z novo možnostjo sledenja operacijam. Vsak operater-delavec je na dolo eni operaciji dobil svojo šifro s kodo. Poleg tega smo po proizvodnji vzpostavili direkten mrežni ra unalniški dostop do LARGO baze podatkov. Dolo ili smo šifre za vsako operacijo posebej. Vsak operater je dobil le. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 23od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. tisto ali tiste šifre in gesla, ki jih potrebuje za operacije za katero je zadolžen. Dolo ili smo tudi poseben pogoj - e predhodna operacija ni zaklju ena, se naslednja ne more vpisati.Tako smo izlo ili možnost zaklju evanja neizdelanih operacij in izboljšali sledljivost. Vodja proizvodnje ima univerzalno šifro z geslom in lahko po pomoti pozabljeno operacijo zaklju i. Pri tem pa mora paziti, da je ta operacija res zaklju ena. Ko delavec zaklju i operacijo, vpiše zaklju ek operacije na vodilni list, prav tako pa zaklju i s pomo jo šifre tudi operacijo pod dolo enim PDN-jem. Tako lahko planer ali vodja proizvodnje takoj v naslednjem trenutku opazi, kje so ploš e oziroma katera operacija je že zaklju ena. Ta informacija je zelo pomembna za sledenje, za planiranje in tudi za prodajnega referenta, ki mora stranki potrjevati ali dolo ati nove roke dobave. Lahko pa mu tudi hitro in natan no na osnovi trenutnega stanja pove strošek ustavljenega ali preklicanega naro ila. S pomo jo tako svežih podatkov je sedaj planerju in vodji proizvodnje precej lažje slediti izdelkom skozi proces izdelave, vendar pa s tem še niso odpravljene vse težave.. 5.3. PROJEKTNO PLANIRANJE IN VODENJE V INTEC TIV Projektno planiranje je sestavljeno iz naslednjih dejavnosti: - organizacije izvajanja - operativno planiranje - priprava in razdeljevanje dela - izvajanje dejavnosti - kontrola, nadzor in analize ter informiranje - operativno ukrepanje - zaklju evanje projekta Pravilna organizacija izvajanja, dobro in natan no planiranje del in procesov, pravo asno ukrepanje in zaklju evanje procesov je cilj h kateremu stremimo.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 24od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 5.3.1. ORGANIZACIJA IZVAJANJA V informacijskem sistemu LARGO poteka projektno vodenje in planiranje proizvodnje na tak na in, da vsak projekt, v mojem primeru PTIV, obravnavamo kot svoj posel, ki ga aktivira prodaja, ko dobi naro ilo od kupca.. Slika 7: Vnos ali kar vodilni list 5.3.2. OPERATIVNO PLANIRANJE Sestavljajo ga:. - Definiranje jasno opredeljenih vmesnih procesov, ki jih je treba dose i med trenutnim stanjem in kon nim ciljem - Ve inoma je za vse projekte podoben, saj je na in izvedbe projekta enak, etudi je vsak proizvod unikat. - Dolo anje dejavnosti (nalog operacij), ki jih je potrebno izvesti, da se ti vmesni cilji dosežejo- kratkoro no dolo anje poti do vmesnih ciljev. - Operacije, ki jih je treba izvesti, da dosežemo objektne cilje, ter z njimi namenski cilj projekta naredi tehnolog - Ugotavljanje omejitev za realizacijo dejavnosti - Terminsko planiranje projekta. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 25od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. V sistemu LARGO poteka operativno planiranje proizvodnje na treh nivojih, ki si sledijo: - Nivo grobega operativnega planiranja izdelave PTIV (dolo itev glavnih aktivnosti vmesnih ciljev projekta) - Nivo finega terminskega planiranja - Nivo razporejanja operacij Na nivoju grobega operativnega planiranja dolo imo v informacijskem sistemu LARGO glavne aktivnosti vmesnih ciljev vsakega naro ila posebej. Ti podatki so nato osnova za razporejanje operacij in fino terminsko planiranje na osnovi katerega se ta izvaja. 5.3.3 GROBO PLANIRANJE AKTIVNOSTI Grobi plan proizvodnje aktivnosti naredi tehnolog že pri obdelavi podatkov, ki jih dobi od naro nika, to so specifikacije izdelka, in od CAM programerjev.Tehnolog dolo i glavne aktivnosti, njihovo zaporedje in ase. Tako naredi grobi terminski plan glavnih aktivnosti, kot so: - Mati ni podatki - Kosovnica - Tehni ni opis - Verifikacija - Izdelava tehnoloških postopkov in procesov - Opis TIV. Slika 8: Mati ni podatki. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 26od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Mati ni podatki – že samo ime nam pove, da so tu shranjeni vsi podatki, ki so potrebni za izdelavo tiskanega vezja. Sam mati ni podatek je sestavljen iz: - Tehni nega opisa - Komercialnega opisa - Verifikacije mati nega podatka - Kosovnice - Delovnih postopkov - Cenika - Izra una cen - Zaloge - Zgodovine mati nih podatkov - Zapiranja rtne kode - Odpiranja rtne kode - Opis TIV Nepomembne so komercialni opis, delovni postopki, izra un cen, zgodovina mati nih podatkov, zapiranje in odpiranje rtne kode. Te vodimo posebej in ne v tem modulu, eprav recimo cena ni zanemarljiv podatek in brez tega podatka ne gre. Ob odpiranju nove kode izdelka se avtomati no generira nov ident. To je poleg kode glavni podatek za iskanje, odpiranje ali zapiranje vsega v zvezi z izdelkom. Mati ni podatek vsebuje poleg zgoraj navedenih form tudi: - Ident - Naziva – koda izdelka - Sloj vezja z možno direktno vezo na ident materiala - Karakterni klju - Ident tehnologije - Oznako aktivne tehnologije (A/B) - Osnovno skladiš e - Osnovno lokacijo - Šifro in naziv tehnologa - Šifro in naziv naro nika. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 27od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 9: Prikazuje mati ne podatke z vnosnim poljem. Slika 10: Prikazuje podatke v kosovnici. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 28od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 'Kosovnica' je ena glavnih sestavin vodilnega lista. Vanjo tehnolog zavede to en ident materiala, njegovo koli ino, sestavo in ostale sestavine. Pri napa nem vnosu identa lahko operater vzame napa en vendar po njegovih navodilih pravi material. Materiali so si zelo razli ni. Na razpolago imamo npr. debeline od 0,1 mm do 3,2 mm; potem so razli ne debeline bakra na takem materialu: od 18 Cu do 70 Cu katerega obogatimo potem še pri bakrenju tudi do 200 Cu in ve . Pri ve slojnih vezjih je zelo pomembna sestava materialov.. Slika 11: Prikazuje okno Tehni ni opis V to formo vpisujemo kakšna je zahtevnost tiskanega vezja. Tu se na podlagi zahtevnosti dolo i, kakšne vrste testov se bo opravljalo. To je zopet delo za tehnologa. Na podlagi informacij, ki mu jih posredujejo CAM programerji, odlo i, katere teste uporabiti.. Slika 12: Prikazuje okno Verifikacija mati nih podatkov Vnosna forma 'Verifikacija mati nih podatkov' je potrebna le zaradi sprememb, ki so možne tekom življenja izdelka. Po obdelavi novega tiskanega vezja tehnolog verificira mati ni podatek. S tem zagotovi, ali je vnesel vse potrebne podatke in ali so podatki ustrezno obdelani in pripravljeni za proizvodnjo. Ob morebitni spremembi se najprej odverificira mati ni podatek. To je klju no, saj se izdelek ne sme lansirati v proizvodnjo, e manjka verifikacija. To je temeljni podatek o tem, ali je izdelek pripravljen ali ne.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 29od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 13: Prikazuje okno Delovni postopki Vsako tiskano vezje ali izdelek z našega asortimana ima predpisan delovni postopek, ki pa se od izdelka do izdelka razlikuje. Ta se pri ne pri opisu samega izbora materiala, izdelovanja, opomb do kon nega izdelka. Vsaka operacija, ki je predpisana za dolo en izdelek, je zanj tudi prirejena. To pomeni, da ima neka splošna operacija, kot je npr.: 'Rezanje formatov' tudi samosvojo opombo oziroma pripis; kot je lahko ' 290 mm x 450 mm' in dodatno informacijo (ki v zgornji sliki ni vidna, je pa na vodilne listu zapisana takoj pod to operacijo) ' vzemi material ISOLA'. Tako navodilo je zelo natan no in pomeni za operaterja naslednje: vzemi material proizvajalca ISOLA in ga nareži na velikost 290 mm x 450 mm. V asih je dovolj samo velikost obreza, saj naro nik ne zahteva posebnih odstopanj. e pa se to zgodi, mora tehnolog najti ustrezen material, ki je na zalogi ( e ga ni, ga mora naro iti pri nabavi) ali prepri ati kupca v druga no strukturo oziroma specifiko (tolerance). e ni dovolj že to, da dolo i material dolo enega dobavitelja, dopiše še kakšno opombo. Naprimer: ' osnovni material min. 1,57 mm z bakrom'. Takrat mora operater sproti izlo iti neustrezen material omenjenega dobavitelja in uporabiti le takega, ki je v navedenih mejah. Izlo en material ni zani , je pa le neuporaben za to vrsto izdelka.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 30od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 14: Prikazuje okno Opis TIV Slika prikazuje vnosno formo in vsebuje podatke o tiskanem vezju. V to formo tehnolog vpiše velikost ploš ice (TIV: a x b), velikost montažnega formata (MF: A x B ), ponovitev ploš ic v tem montažnem formatu (Po), velikost delavnega formata (DF: A x B ), koliko montažnih formatov gre na delovni format (Mo), efektivno površino bakra (Cu) in efektivno površino zlata (Au). Dolo i tudi kontrolni predpis in razred zahtevnosti. Vse to so podatki brez katerih ne bi mogli lansirati izdelka in ne bi mogli odpisati zalog materiala, prera unati koli ino, obseg naro ila in podobno. Grobo operativno planiranje se v LARGO uporablja za tri razli ne namene: - Za spremljanje napredovanja izvajanja del - Za planiranje grobih potreb po kapacitetah z aktivnostmi grobega operativnega plana. Potrebe po kapacitetah se planirajo simultano. - Planiranje materialni potreb Za vsako naro ilo je potrebno izbrati metodo planiranja: - Nazaj (sistem izra una najkasnejšega možnega roka za etka proizvodnje) - Naprej (sistem izra una najzgodnejši rok za etka proizvodnje) V proizvodnji tiskanih vezij ni neke splošne opredelitve, kateri na in oziroma metoda planiranja je optimalnejša, saj je od primera do primera razli en. Za nekatere primere proizvodnje je optimalnejša takojšnja proizvodnja, za nekatere pa je boljša proizvodnja tik pred kup evim rokom. Na osnovi teh aktivnosti informacijski sistem izra una zasedenost glavnih aktivnosti.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 31od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 15: Prikazuje zasedenost delovnih centrov Graf prikazuje polno ali nepopolno zasedenost delovnih centrov. V našem primeru je to kon na kontrola. Tipi en prikaz prav za to operacijo je slede : Na za etku vsakega meseca je zasedenost nižja od kapacitete. Zato je možnost prerazporejanja delavcev. Ko pa se mesec bliža koncu, je zasedenost višja in celo presega kapacitete delovne sile ali mejnih ur, zato je zopet potrebno prerazporejanje, delanje nadur ali uvajanje nove izmene. Taka nihanja so prisotna predvsem zaradi same politike podjetja, ko se konec meseca želi iztržiti kar najve , še posebno v tistih mesecih, ko ni bilo dovolj naro il. Seveda so tudi odstopanja in pride do konic tudi na za etku ali v sredini meseca. To pa lahko povzro i že eno samo veliko naro ilo, ko se v kon no kontrolo pripelje ogromna koli ina narejenih tiskanih vezij, katere je potrebno pregledati, zapakirati in nato odposlati naro niku.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 32od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 5.4. FINO TERMINSKO PLANIRANJE 5.4.1 ANALIZA STRUKTURE IN. ASOV. Za vsako vezje mora tehnolog v informacijske sistemu LARGO izdelati kosovnico, na kateri so identi, nazivi, njihove dimenzije in vrste materiala vseh sestavnih delov tiskanega vezja. Nato tehnolog dolo i zaporedje operacij, njihove obdelovalne ase in koli ino potrebnega materiala za izdelavo vezja. Kosovnica vsebuje vse sestavne dele vezja. Pomemben je ident materiala, saj imamo pri enakem nazivu materiala ve razli nih proizvajalcev le tega in je lahko ident klju en za pravilno delovanje bodo e naprave, v kateri se bo nahajalo naše tiskano vezje. Vsak material ima dolo eno specifiko (tolerance, toplotnotemperaturna obmo ja, zvijavost, raztegljivost, kr enje, odpornost na udarce, upornost, …) Obdelovalni asi so temeljnega pomena. e se tehnolog tu zmoti in nastavi prekratek as obdelave, je za planerja oziroma prodajnika kon ni graf napa no prikazan, saj mu prikazuje prosto mesto. Planer zato prerazporedi dela in napolni prosto mesto in zato pri sami izdelavi pride do viška in dodatnega dela. e pa tehnolog nastavi predolg as obdelave pa pride ravno do obratne situacije; pomanjkanja dela na dolo enih operacijah. Pri kosovnici mora tehnolog vpisati tudi natan no površino bakra in zlata, e je taka izvedba. Tudi tu je zelo pomembna natan nost pri merjenju in vpisovanju, saj nam lahko premajhna koli ina bakra na vezju povzro i prekinitve v luknjah (nepokovinjene luknje) ali prevelik- predebel nanos vanje, kar povzro i premajhne premere lukenj. Tu lahko nastane problem pri opremljevalcu vezij, ko ne more vstaviti elementa v luknjo. Pri zlati površini pa so poleg zgoraj navedenih vzrokov lahko vzroki tudi povsem ekonomski. Premajhna koli ina zlata pomeni slabo vezje, zaradi neprimernega (odstopanja od naro nikovih zahtev) nanosa. Prevelik ali predebel nanos pa pomeni za naro nika boljšo izvedbo, za nas izdelovalce pa le ve ji strošek, ki ni bil vra unan pri ponudbi in ga bomo morali kriti sami.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 33od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 5.4.2 URAVNAVANJE OBREMENITVE VIROV V proizvodnji te e veliko procesov vzporedno, zato moramo nabavne naloge razvrstiti tako, da: - Je izdelek kon an glede na ocenjeni as dela pravo asno - Postavi pravo asne roke za dobavo materiala - Obvesti vodjo proizvodnje o zasedenosti kapacitet V primeru, da planer ugotovi, da z danimi viri, kljub uravnavanju le teh, dolo enih izdelkov ni mogo e izdelati pravo asno, mora o tem obvestiti vodjo proizvodnje, ki se mora odlo iti o ukrepih. Ti ukrepi so lahko: - Podaljšanje predpostavljenih rokov zaklju ka izdelave - komercialist se pogaja s kupcem - Delo preko rednega delovnega asa - Uvajanje dodatnih izmen - Angažiranje dodatnih delavcev - Angažiranje kooperantov - Pove anje strojnih kapacitet Fino uravnavanje obremenitve virov: Pri ne se ob samem lansiranju vodilnega lista, ki je naš proizvodni list. Na njem so vse informacije o izdelku, o njegovih elementih sestave, materialu, velikosti, teži, obsegu, o asu dela, operacije. Sestavljajo ga pa še kosovnica, spremnica in izdajnica. Ko je vodilni list generiran in poslan v proizvodnjo, se dajo izrisati še filmi in potem je na vrsti le še izdelava tiskanega vezja. S finim uravnavanje lahko za vsako posamezno operacijo dolo imo, katere kode (izdelke) bomo izdelali oziroma obdelali s prioriteto. To pomeni, da jih bomo vzeli ali preko vrste ali pa celo ustavili izdelavo ene kode, da izdelamo drugo. S tem sicer malo izgubljamo as, vendar pa se izognemo kasnejšemu prerazporejanju ob morebitni zakasnitvi glede na roke.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 34od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 16: Prikazuje plan operacije/delavnice Delovne operacije smo združili v navidezne delavnice. V nekaterih delavnicah je lahko tudi ve razli nih, vendar sorodnih si operacij. Lahko pa so združene, ki si sledijo v zaporedju. Vsaka taka delavnica dobi tedenski plan, ki pa se po asi ukinja. Razlog je predvsem vse ve hitrih kod – zelo kratki dobavni roki. Zaradi takih kod je neprimerno delati plan za teden v naprej, saj je lahko stanje že ez dan ali dva povsem spremenjeno in bi bil tak plan lahko zavajajo . Dnevni plani pa so zelo aktualni in zelo potrebni. Da pa smo ažurnost še pove ali, smo uvedli še poseben izpis trenutnega stanja izdelkov po procesih. Tak izpis se avtomatsko ažurira vsako uro. Z uporabo MS orodij pa smo s pomo jo makro-jev izvedli posebne izpise za lažje pregledovanje, ki pa so prilagojeni.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 35od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 5.5.. Diplomsko delo univerzitetnega študija. TERMINIRANJE – TERMINSKO PLANIRANJE (Interni vir- LARGO informator, Navodila za uporabo informacijskega sistema LARGO, interno gradivo INTEC TIV). Naloga terminskega planiranja je zasedanje razpoložljivih kapacitet – usklajevanje potrebnih kapacitet z razpoložljivimi. Na elno je to mogo e izvesti na dva na ina: - Zasedanje kapacitet v odvisnosti od razpoložljivih kapacitet –terminiranje v naprej – tek v desno. Roki izgotovitve oziroma predaje del v tem primeru niso predpisani; enostavno želimo, da je vsak delovni nalog zaklju en imprej (lahko pa so eventualno predpisani roki za etka izvajanja. - Zasedanje razpoložljivih kapacitet v odvisnosti od rokov predaje del oziroma zaklju kov delovnih nalogov – terminiranje v nazaj – tek v levo. Vsak delovni nalog mora imeti predpisan rok izgotovitve oziroma termin, ko mora biti zaklju ena zadnja operacija v nalogu. Izra unani roki (termini) so kasni termini za etka oziroma zaklju ka operacije. Oba na ina zasedanja imata pomanjkljivosti: Terminiranje v naprej (tek v desno) slabo izkoriš a kapacitete, povzro a pa manjše medfazne zaloge obdelovancev; rok zaklju ka delovnih nalogov nam ni znan vnaprej. Tek v levo (terminiranje v nazaj) pa bolje zaseda kapacitete, vendar za ceno ve jih medfaznih zalog obdelovancev; lahko se zgodi, da roki za izvedbo posameznih operacij padejo po dopolnjenem Heller-Logemannov algoritmu, ki omogo a terminiranje proizvodnih procesov, v katerih se pojavljajo tako vezani kot nevezani delovni nalogi. Osnovna obliko Heller-Logemannovega algoritma je dopolnjena tako, da po eni strani omogo a, da se poleg asov obdelave upoštevajo tudi asi prekrivanja operacij in asi medoperacijskih zastojev, po drugi strani pa dovoljuje terminiranje tako v naprej (tek v desno) kot v nazaj (tek v levo). Potrebni podatki: Za vsako operacijo/dejavnost mora biti znano: - obvezno - stroj / delovno mesto, kjer se operacija izvaja - pripravljalno - zaklju ni as tpz - kosovni as (tehnološki as tk) ,. - dodatno - bazna koli ina obdelovancev B - as medoperacijskega zastoja tmz - delež prekrivanja naslednje operacije tpo - število strojev na delovnem centru Obi ajno je, da vse podatke asovnega zna aja navajamo v decimalnih urah (urah s sto decimalnimi minutami). Za vsako delovno mesto, ki se pojavlja v terminskem planu, morajo biti znane: - Neto razpoložljive kapacitete (v urah) po posameznih delovnih dnevih oziroma terminskih enotah. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 36od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Za vsak delovni nalog (za vsako serijo), ki se mora terminirati, moramo vedeti: - identifikacija delovnega naloga - koli ina obdelovancev Qn - rok (termin) za etka Tz in/ali rok zahtevanega konca (zaklju ka) Tk - dodatno - Prioriteto (pomembnost – exsterna prioriteta) Uveden mora biti tudi interni (delovni) koledar. Opis programa: Zap.štev.term. Tip terminiranja Za etni datum iz.. Mejni datum. Tip nabora. Status Terminska enota Datum za etka Izra un pomi nost. oper. Upošteva zasedenost kap.. Zaporedna številka terminiranja Naprej – tek v desno Nazaj – tek v levo Iz delovnih nalogov Datum za etka prve operacije vzame iz delovnih nalogov Za etek terminskeDatum za etka prve operacije je enote za etek terminske enote Prvi prosti termin Datum za etka prve operacije je prvi prosti termin Vpisani Datum za etka Datum za etka prve operacije je vpisani Datum za etka Datum do katerega se nalog lahko terminira (kon ni pri terminiranju naprej, za etni pri terminiranju nazaj) Za terminsko enoto Terminirajo se DN za vpisano terminsko enoto Izbrani DN Terminirajo se izbrani DN Ponovno terminiranje Ponovno terminiranje za 'Tip nabora' Prerazporeditev Terminiranje izbranih DN s prerazporeditvijo že terminiranih DN (višja ex.prioriteta) Status zapisa terminiranja Številka terminske enote za katero želimo terminirati. Vpisani datum za etka prve operacije na DN (Ne)izra un pomi nosti operacije. (Ne)upoštevanje zasedenosti kapacitet DC. Nabor: Nabor DN za terminiranje Terminiranje: Zagon obdelave terminiranja. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 37od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Gantogram - Po operacijah: Grafi ni prikaz terminiranih operacij delovnih nalogov izbranega terminiranja v obliki gantograma. Ob kliku na graf (bar) nam program izpiše podatke o operaciji . Gantogram - Po DN: Grafi ni prikaz terminiranih delovnih nalogov izbranega terminiranja v obliki gantograma. Za en DN se izpiše ena rta, od za etka prve operacije do konca zadnje operacije. rte se obarvajo glede na status delovnega naloga: "PL" = Cyan,"LA" = zelena,"ZA","KZ","DZ" = rde a,"OD" = rumena. Graf zased.DC- Po urah fiksno: Grafi ni prikaz planiranih in zasedenih kapacitet delovnih centrov po tednih za fiksno število ur kapacitet DC. Pomen barv: - zelena - planirana kapaciteta DC - oranžna, rde a – zasedene kapacitete - rde a - zasedene kapacitete z operacijami izbranega terminiranja. Ob kliku na graf(bar) nam program izpiše podatke o DC in operaciji. Graf zased.DC- Po urah proporcionalno: - Grafi ni prikaz planiranih in zasedenih kapacitet delovnih centrov po tednih proporcionalno glede na maximalno vrednost (planirana ali zasedena kapaciteta DC). Pomen barv: - zelena - planirana kapaciteta DC - oranžna - zasedene kapacitete Ob kliku na graf(bar) nam program izpiše podatke o DC, št.stroja,štev. tedna, kapaciteta DC (planirana in zasedena). Izpisi: - Izpis terminiranih operacij po DC in tednih za izbrano terminiranje. - Izpis poteka terminiranja - Izpis gantograma - Izpis prekora enih rokov Prvi izpis nam prikaže terminirane operacije po delovnih centrih za želen termin. e želimo izpis le za potek terminiranja, je pravi drugi izpis. S tretjim in etrtim izpisom dobimo gantogram in izpis prekora itve rokov, ki nam zelo pomaga reševati zamujene dobave.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 38od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 5.6. REZULTATI PLANIRANJA V INFORMACIJSKEM SISTEMU LARGO Rezultat predhodnjega planiranja, ki je v veliko pomo vodji proizvodnje, komercialistu in planerju oziroma vodjem posameznih skupin delovnih mest, je izpis dnevnega ali tedenskega plana, na katerem so podani vsi delovni nalogi, ter vsi podatki, ki se s tem delovnim nalogom povezujejo. Take plane za prihodnji teden ali dan je potrebno narediti dnevno oziroma za tedenski plan v prvi polovici teko ega tedna in jih razdeliti vsem vodjem (lahko si jih izpišejo tudi sami). Tako imajo dovolj asa, da se pripravijo in delo opravijo kar se da optimalno. Bolj so tudi pripravljeni na nepredvidene situacije, saj ob optimalnejšem pregledu proizvodnje lažje reagirajo in odlo ajo o spremembah in prerazporeditvah dela. Ta tabela kot posledica vnosa asov ter potrditve opravljenih operacij v proizvodnji, dnevno ažurira. Sprotno ažuriranje podatkov je ena klju nih zahtev informacijskega sistema LARGO, kajti vzporedno z opravljenim delom se nam sproš ajo kapacitete, služi nam pa tudi za kontrolo izvajanja plana, ter sprotno ukrepanje in vodenje.. Slika 17: Prikazuje vnosno polje za izpis terminiranja podatkov – okno Terminiranje Graf zasedenosti kapacitet je v veliko pomo projektnemu vodji oziroma prodajniku, ko ta iš e oziroma sprejema nova naro ila, saj ima takojšen vpogled v zasedenost kapacitet. V naše primeru vidimo, da je prvi teden po metodi 'Naprej' še precej precej prazen, vendar pa so naslednji tedni polni. Naloga planerja je, da pospeši možne projekte pri izdelavi in tako porazdeli delo sorazmeno maksimalni kapaciteti.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 39od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 18: Prikazuje preglednico po PDN-jih Iz preglednice je natan no razvidno za kateri vodilni list, ident, voden pod dolo enim PDN-jem, je na dolo eni operaciji na obdelavi. Razberemo lahko tudi, kdaj je bila operacija zaklju ena, kdaj je rok za izdelavo tiskanega vezja in morebitne opombe. Te so lahko odlo ilnega pomena, saj vedno ni mogo e dolo iti, oziroma v sistem vpisati, vseh podatkov. Za samega vodjo proizvodnje je lahko podatek: '24.8. NUJNO!!' ali '24.8. do 11-ih' zelo pomemben. Veliko naro nikov ima dolo en datum, od katerega pa lahko po pogodbi odstopamo za kak dan. e pa se pojavi posebna želja naro nika, da tokrat pa naj ne bi zamujali, pa se to zabeleži v sistem kot opomba, ki ne bo imela vpliva na naslednje dobave in ne bo prikazana nikoli ve , e je ne bo izrazil naro nik sam. e pa naro nik spremeni na in dobav, brez odstopanj, pa se poda splošno navodilo, ki se mora pri naslednjih dobavah upoštevati. Izpis pa nam služi za dva namena: - spremljavo izpolnjevanja plana na nivoju enega projekta - ob pogoju, da se pri izpisu zaklju enih operacij omejimo na datum zaklju ka, ki ga dolo imo na aktualni dan, dobimo izpis vseh operacij, ki bi morale biti kon ane, a še niso. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 40od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Da bi ne imeli le enkratno dnevni pregled (dnevno se obrne veliko kod oziroma le te hitro prehajajo od operacije do operacije), smo naredili izpis pregleda iz baze informacijskega sistema LARGO v MS Excelovi preglednici. Ta izpis se generira vsako polno uro. Izpis vsebuje vse podatke o tiskanih vezjih, ki so trenutno v proizvodnji. S pomo jo MS orodij smo si pomagali in naredili makroje s katerimi si olajšamo delo pri pregledovanju tabele. Makroje poganja programski jezik Visual Basic. Del kode iz makroja: ChDir "H:\Proizvodnja" Workbooks.Open Filename:="H:\Proizvodnja\Potekdn.xls" Cells.Select Cells.EntireColumn.AutoFit Columns("A:A").Select Selection.Delete Shift:=xlToLeft Columns("B:B").Select Selection.Delete Shift:=xlToLeft Range("B1").Select ActiveCell.FormulaR1C1 = "Naro nik" … Cells.Select Application.CutCopyMode = False Selection.Sort Key1:=Range("N2"), Order1:=xlAscending, Header:=xlYes, _ OrderCustom:=1, MatchCase:=False, Orientation:=xlTopToBottom, _ DataOption1:=xlSortNormal … ' dolo itev oblike datuma Columns("O:O").Select Selection.NumberFormat = "d/m/yy;@" Range("A1").Select ' sortiranje datuma + naro nik + koda -- naraš ajo e Cells.Select Selection.Sort Key1:=Range("N2"), Order1:=xlAscending, Key2:=Range("D2") _ , Order2:=xlAscending, Key3:=Range("E2"), Order3:=xlAscending, Header:= _ xlYes, OrderCustom:=1, MatchCase:=False, Orientation:=xlTopToBottom, _ DataOption1:=xlSortNormal, DataOption2:=xlSortNormal, DataOption3:= _ xlSortTextAsNumbers. Vsak delovni center, v katerem so zbrane razli ne, a sorodne si operacije, želi imeti svoj izpis. Da si ga je vodja centra pred to posodobitvijo pripravil, je potreboval približno uro in pol asa. Zaradi zamudnosti s pripravo takega spiska, so si vodje delovnih centrov delali izpiske le enkrat dnevno. To pa jim s asoma ni bilo ve dovolj, saj v popoldanski še bolj pa v no ni izmeni niso imeli ve verodostojnega spiska in so si z njim, e so ga upoštevali, nakopali le še ve dela, kot pa bi ga imeli, e bi tega spiska ne imeli. Nujnost posodobitve je bilo tudi zaradi dejstva, da se je politika podjetja spremenila.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 41od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Sprememba je nastala predvsem zaradi sprememb na trgu. Zaradi vse ve jega vpliva kitajskega trga na evropski trg, smo se morali orientirati na manjše serije. Te pomenijo hitrejše dobave in s tem hitrejši pretok izdelkov – tiskanih vezij skozi proizvodnjo. Manjše serije pa tudi pomenijo ve jo koli ino razli nih tiskanih vezij v proizvodnji, saj se le tako lahko izkoristijo kapacitete strojev in ljudi. Ve ja koli ina tiskanih vezij pa za vodje pomeni nepregledne spiske oziroma preglednice. Zato so bili vodje delovnih centrov, oddelek planiranja in vodja proizvodnje zelo za takšno poenostavitev. Da bi naredili imbolj vše en, enostaven in uporaben izpis za kar najve ji del proizvodnje, so vodje delovnih centrov izrazile vsaka svoje želje in nato je vodja proizvodnje vse to oblikoval in nastal je slede izpis. V izpisu so lo ene pozicije po: - rde ih vodilnih listih - rumenih vodilnih listih - rednih vodilnih listih - izvoznih vodilnih listih - lo ih po nekaterih ve jih naro nikih Prikaz združitve makrojev: ' Vseh_pet_skupaj Macro ' Macro Application.Run "pdn.xls!rde e". Application.Run "pdn.xls!Rumene". Application.Run "pdn.xls!Izvoz" Application.Run "pdn.xls!Doma i" Application.Run "pdn.xls!Elgo" Windows("pdn.xls").Activate Application.Run "pdn.xls!Epi" Application.Run "pdn.xls!Izvoz_1" Application.Run "pdn.xls!Delectric" Application.Run "pdn.xls!ML" Windows("Potekdn.xls").Activate ActiveWindow.Close. End Sub Vsak tak list preglednice ima narejeno posebno sortiranje po datumu – le ta je sortiran padajo e, da se zamujene kode hitreje opazi; pri naro niku in kodi pa je naraš ajo e. Za lo itev hitrih kod smo se odlo ili predvsem zato, ker je pri teh kodah as zelo pomemben. e bi se te skrile ali izgubile nekje med ostalimi kodami, ne bi imeli tolikšen nadzor nad njimi, kot ga imamo sedaj. Nekatere pomembnejše in ve je naro nike pa smo še posebej lo ili zato, ker je zelo pomembno kako jih servisiramo. Za tako pomembne naro nike je v asih pomembneje nekaj drugih naro il zamuditi in njih pravo asno poservirati, kot pa njih zamuditi in si nakopati slabo voljo enega velikih naro nikov in posledi no tudi dobrih pla nikov.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 42od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. S takim izpisom si lahko vsak vodja delovnega centra pripravi, po lastnih željah in z zelo malo truda in porabljenega asa, še kakšen poseben zapis Le ta se je skrajšal z prej omenjene ure in pol na zdajšnjih pet do deset minut. Seveda pa to še ne pomeni, da je sedaj vse pod kontrolo, saj brez rednega in odgovornega vpisovanja ni realnega izpisa.. Slika 19: Prikazuje kon ni izpis za delovodje Za nekatere delovodje pa je dovolj enostavna preglednica z vsemi kodami v enem izpisu. Zanje smo pripravili skupen izpis z enakimi filtri, le da so vse kode skupaj. Nastala je uporabna oblika preglednice, iz katere je enostavno razbrati trenutno stanje tiskanega vezja.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 43od 51.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 7. ANALIZA SWOT Swot analiza je orodje za pregled sistema in njenega okolja, njegovih prednosti in slabosti, ter iskanje priložnosti in pasti. To je prvi korak in pomo marketingu za osredoto anje na klju ne probleme. Ko so klju i definirani, jih lahko uporabimo tudi v drugih analizah – PEST analizi ali Porter's Five-Forces analizi*. Klju i analize so Strengths (Prednosti), Weaknesses (Slabosti), Opportunities (Priložnosti) in Threats (Pasti). (URL:http:// http://www.marketingteacher.com) V mojem primeru gre za programsko rešitev. Za lažje analiziranje sistema sem si najprej zastavil vprašanja glede na možne variante in nanje poskusil najti odgovore. Vprašanja in oporne to ke klju ev sledijo.. Prednosti: i. ii.. Kaj so prednosti programske rešitve? Kaj je kvaliteten plan?. - Nov inovativen produkt Programska rešitev predstavlja nov inovativen produkt, ki služi kot nadomestilo ro ne obdelave podatkov. - Specifi no tržno znanje Programska rešitev je razvita zaradi želja in potreb INTEC TIV-a. - Boljša in preglednejša dokumentacija Programska rešitev omogo a kakovosten in to en pregled nad izvajanjem delovnih postopkov. - Preprostost in prijaznost uporabe Vnos izdelanih operacij in preglednost se je z uporabo nove aplikacije izboljšala. Operater oziroma planer lahko v vsakem trenutku vidi dejansko stanje izdelka, lahko pa tudi popravi ali dopolni stanje. - Grafi na podoba programske rešitve Z grafi nim prikazom je poenostavljen prikaz zasedenosti operacij in delovnih centrov. S tem je planerju olajšano odlo anje o sprejemu novih naro il, prerazporejanju izdelkov po operacijah ali dolo evanju njihovih prioritet.. Sandi Žnidar: Informacijska podpora planiranja proizvodnje tiskanih vezij. stran 44od 51.