Mladostniki in kibernetsko nasilje (cyberbullying)

DIPLOMSKO DELO Mladostniki in kibernetsko nasilje (cyberbullying): analiza stanja v Sloveniji. Avgust, 2015. Karin Bevk.

DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Mladostniki in kibernetsko nasilje (cyberbullying): analiza stanja v Sloveniji. Avgust, 2015. Karin Bevk Mentor: doc. dr. Aleš Bučar Ručman.

Zahvala. Ob zaključnem pisanju diplomske naloge se najlepše zahvaljujem svojemu mentorju, doc. dr. Alešu Bučarju-Ručmanu za usmerjanje, strokovno pomoč ter nasvete in spodbudo. Zahvaljujem pa se še svoji družini, prijateljem in fantu, kateri so mi ves čas stali ob strani, me bodrili pri pisanju ter mi kakorkoli pomagali pri izdelavi diplomske naloge. Torej hvala vsem ter vsakomur posebej.. 2.

Kazalo 1. UVOD ................................................................................................ 9. 2. METODOLOŠKI-HIPOTETIČNI DEL ................................................................10. 3. 4. 2.1. METODA .......................................................................................10. 2.2. HIPOTEZE .....................................................................................10. KIBERNETSKO NASILJE ............................................................................11 3.1. KIBERNETSKI PROSTOR ......................................................................11. 3.2. ELEMENTI KIBERNETSKEGA NASILJA .......................................................12. 3.3. OBLIKE KIBERNETSKEGA NASILJA ..........................................................13. 3.3.1. Kibernetsko zalezovanje (angl. Cyberstalking) ....................................13. 3.3.2. Očrnitev (angl. Denigration) ..........................................................13. 3.3.3. Socialno izključevanje (angl. Exclusion) ............................................14. 3.3.4. Žaljenje (angl. Flaming) ..............................................................14. 3.3.5. Nadlegovanje (angl. Harassment) ...................................................14. 3.3.6. Prevzemanje žrtvine identitete (angl. Impersonation) ...........................14. 3.3.7. Goljufija/zvijača (angl. Trickery) ...................................................15. 3.3.8. Seksting (angl. Sexting) ..............................................................15. 3.3.9. Pretepanje (angl. Happy slapping) ..................................................15. MLADOSTNIKI IN INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA ........................16 4.1. KOMUNIKACIJSKE METODE KIBERNETSKEGA NASILJA ...................................17. 4.1.1. Neposredno sporočanje ...............................................................17. 4.1.2. Elektronska pošta ......................................................................18. 4.1.3. SMS sporočila ...........................................................................18. 4.1.4. Spletna socialna omrežja .............................................................18. 4.1.5. Spletne klepetalnice ...................................................................19. 4.1.6. Blogi ......................................................................................19. 4.1.7. Spletne strani ...........................................................................20. 4.1.8. Spletne igre .............................................................................20 3.

4.2. ZNAČILNOSTI STORILCEV ...................................................................21. 4.3. MOTIVIRANOST MLADIH ZA KIBERNETSKO NASILJE ......................................22. 4.4. SKUPINE MLADOSTNIŠKIH USTRAHOVALCEV ..............................................23. 5. MLADOSTNIKI IN KIBERNETSKO NASILJE: STANJE V SLOVENIJI ..............................26 5.1. SLOVENSKA. ZAKONODAJNA. UREDITEV. PREPREČEVANJA. KIBERNETSKEGA. NASILJA ...............................................................................................27 5.2 6. UPORABA INTERNETA MED SLOVENSKIMI MLADOSTNIKI ................................28. POSLEDICE KIBERNETSKEGA NASILJA ...........................................................29 6.1. ŽRTVE IN ZNAKI KIBERNETSKEGA NASILJA................................................30. 6.2. POSLEDICA NASILJA- SAMOMOR ............................................................32. 6.3. PREVENTIVNO IN KURATIVNO DELOVANJE ...............................................32. 6.3.1. DELOVANJE STARŠEV ..................................................................33. 6.3.2. DELOVANJE ŠOLE .......................................................................35. 6.4 7. DAN VARNE RABE INTERNETA ..............................................................36. STANJE KIBERNETSKEGA NASILJA V SLOVENIJI- LOKALNO OKOLJE OBČINE TOLMIN .....38 7.1. METODE IN OPIS VPRAŠALNIKA .............................................................38. 7.2. OPIS VZORCA .................................................................................39. 7.3. REZULTATI ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ....................................................39. 7.4. UGOTOVITVE ANALIZE VPRAŠALNIKA .....................................................47. 7.5. TESTIRANJE HIPOTEZ .......................................................................49. 8. ZAKLJUČEK .........................................................................................51. 9. VIRI IN LITERATURA ...............................................................................52. 10. PRILOGE .........................................................................................52. 4.

Kazalo tabel Tabela 1: Koliko časa dnevno preživiš na internetu? ..............................................39 Tabela 2: Kje najpogosteje dostopaš do interneta? ...............................................40 Tabela 3: Za kakšne namene najpogosteje uporabljaš internet?................................40 Tabela 4: Imajo tvoji starši nadzor nad tvojo uporabo interneta? ..............................40 Tabela 5: Si bil že kdaj v življenju žrtev nasilja preko spleta oziroma mobilnega telefona?.................................................................................................40 Tabela 6: Kako pogosto se je dogajalo nasilje preko spleta oziroma mobilnega telefona?.................................................................................................41 Tabela 7: Na kakšen način oziroma kako je pri tebi prišlo do nasilja preko spleta oziroma mobilnega telefona? (možnih več odgovorov) ...........................................41 Tabela 8: Si poznal osebo, ki je izvajala nasilje? ..................................................41 Tabela 9: Na katerih spletnih straneh ali tehnologijah je to nasilje potekalo? (možnih več odgovorov) .........................................................................................42 Tabela 10: Komu si najprej zaupal, ko si bil nadlegovan oziroma je kdo nad tabo izvajal spletno nasilje? ................................................................................43 Tabela 11: Sta se starša pogovarjala s teboj o tvojem srečanju z nasiljem preko spleta oziroma mobilnega telefona? .................................................................43 Tabela 12: Kolikokrat si sam izvajal ali sodeloval pri izvajanju nasilja preko spleta oziroma mobilnega telefona? .........................................................................44 Tabela 13: Na kakšen način oziroma kako si izvajal nasilje preko spleta oziroma mobilnega telefona? (možnih več odgovorov) ......................................................45 Tabela 14: Zakaj si izvajal nasilje preko spleta oziroma mobilnega telefona? ................45 Tabela 15: Ste se s starši kdaj pogovarjali o nevarnostih na spletu oziroma nasilju preko spleta ali mobilnega telefona? ................................................................45 Tabela 16: Ste se z učiteljem kdaj pogovarjali o nevarnostih na spletu oziroma nasilju preko spleta in mobilnega telefona? ................................................................46 Tabela 17: So vas v šoli pri pouku ali z raznimi delavnicami poučili o varni rabi interneta? ...............................................................................................46 Tabela 18: Kako resen se ti zdi problem nasilja preko spleta med mladimi? ..................46. Kazalo grafov Graf 1: Spol anketiranih učencev OŠ Franceta Bevka Tolmin ....................................39 5.

Graf 2: Si poznal osebo, ki je izvajala nasilje? (Odgovori oseb, ki so bili žrtve nasilja) .....42 Graf 3: Komu si najprej zaupal, ko si bil nadlegovan oziroma je kdo nad tabo izvajal spletno nasilje? (Odgovori oseb, ki so bili žrtve nasilja) .........................................43 Graf 4: Si že kdaj ti izvajal nasilje preko spleta oziroma mobilnega telefona ali sodeloval pri izvajanju tega nasilja? ................................................................44. 6.

Povzetek Razvoj digitalne in mobilne tehnologije je prinesel veliko prednosti in lažjega komuniciranja, vendar ima tehnologija tudi negativne posledice, med njimi je tudi kibernetsko nasilje. To nasilje pa je največji problem pri otrocih in mladostnikih. Velikokrat se ne zavedajo kakšne nevarnosti prežijo na njih na spletu, pogosto pa se ne zavedajo niti tega, da so žrtve spletnega nasilja. V uvodnem delu te diplomske naloge smo se osredotočili na samo definicijo ter splošne elemente kibernetskega nasilja ter oblike tega nasilja. Nato smo podrobneje preučili spletno nasilje med mladostniki ter ugotovili, da mladi nadlegujejo predvsem iz dolgčasa, maščevanja, zabave in iskanju pozornosti, nekateri pa si le želijo izpasti »kul«. V nadaljevanju smo pozornost namenili stanju v Sloveniji in ugotovili, da na tem območju ni veliko raziskav na to temo, kibernetsko nasilje pa tudi ni posebej definirano v slovenski zakonodaji. Posledicam nasilja preko spleta in mobilnega telefona pa smo se posvetili v zadnjem delu teoretičnega dela, kjer smo želeli predstaviti znake, ki jih lahko zaznamo pri žrtvi kibernetskega nasilja. Velik problem je namreč tudi neodkritost spletnega trpinčenja, saj ga je težje zaznati, ker znaki pri žrtvi niso jasno vidni kot npr. pri fizičnem nasilju. Kljub temu pa ima kibernetsko nasilje lahko hude posledice, še posebej za mladostnika, ki je še v fazi ustvarjanja samopodobe in samozavesti. V drugem delu pa so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika na temo mladostnikov in kibernetskega nasilja, in sicer med učenci 8. razreda na Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin. Na vprašalnik je odgovarjalo 48 učencev.. Ključne besede: kibernetsko nasilje, mladostniki, negativne posledice, internet, mobilni telefon, žrtev, žaljiva sporočila. 7.

Cyberbullying and youth: Current situation in Slovenia Summary The advancements made in digital and mobile technology brought many advantages and ease of communication, but it also brings some negative consequences including cyberbullying. This violence is the most prominent in children and youth. More often than not they are not aware what dangers wait for them of the web, frequently they don’t even know they were victims of cyberbullying. At the beginning of this thesis we focused on the definition of cyberbullying, its elements and forms. Then we studied this violence between teenagers in detail and found that teenagers harass mostly because of boredom, revenge, for fun, in seeking attentionor simply to look “cool”. Next we focused on the state in Slovenia and found that very little research has been done on this topic, cyberbullying also isn’t even defined by Slovenian laws. The consequences of cyberbullying over the web and mobile phones were the main point of the last part of the theoretical section. Thought the signs of cyberbullying aren’t easily detected, like for example signs of physical violence, they present a big issue. Cyberbullying can have a huge effect on youth, who are in the process of creating their self-esteem in confidence. The second part presents the results of a questionnaire on the topic of youth and cyberbullying, between 8th grade pupils at primary school Franceta Bevka Tolmin. The questionnaire was answered by 48 students.. Keywords: cyberbullying, youth, negative consequences, Internet, mobile phone, victim, offensive messages. 8.

1 UVOD V vsakdanjem življenju se vedno pogosteje poslužujemo informacijske tehnologije. Z njo se srečujejo tudi vedno mlajši. Čeprav imajo internet, mobilni telefoni in ostala tehnologija zelo veliko prednosti, pa se v t.i. virtualnem okolju vedno pogosteje pojavlja kibernetsko nasilje, znano tudi kot cyberbullying. Mladostniki se namreč niti ne zavedajo vseh nevarnosti in nasilja, ki na njih prežijo na internetu ter na mobilnih telefonih. Zato bi bilo potrebno več ozaveščanja mladih na tem področju, saj ima kibernetsko nasilje lahko hude posledice. Problem takega nasilja pa je, da ga je težko opaziti, saj znaki niso tako jasno vidni kot npr. pri fizičnem nasilju. Mladostniki, ki so žrtve takšnega nasilja, imajo lahko resne psihološke, socialne in tudi čustvene težave, taka vrsta nasilja lahko pripelje celo do samomora. Velik vpliv na mladostnikovo uporabo te informacijske tehnologije imajo učitelji in drugi strokovni šolski delavci, saj z raznimi varnostnimi sistemi preprečujejo, da šolarji nimajo dostopa do neprimernih strani. Prav tako lahko z raznimi šolskimi projekti o kibernetskem nasilju ozaveščajo mladostnike, da do tega ne bi prihajalo. Še vedno pa imajo največji vpliv starši, saj že s svojo vzgojo vplivajo na to ali se njihov otrok ob takšnih težavah obrne na njih, prav tako pa lahko s svojim nadzorom nad otrokovim delovanjem v virtualnem prostoru preprečijo te težave. V diplomski nalogi se bomo osredotočili predvsem na kibernetsko nasilje med mladostniki, saj menimo, da je premalo ozaveščanja o tej vrsti nasilja, ki prav tako lahko pripeljejo do hudih posledice. Še posebej bi več pozornosti morali posvetiti v šolah, kjer bi z raznimi projekti in delavnicami podučili mlade o vseh nevarnostih na internetu, zaposlene v šolah pa naučiti prepoznavanja in posledic nasilja. Velika težava pri samem kibernetskem nasilju pa je tudi, da ta vrsta nasilja storilcu omogoča anonimnost in je zato le-tega težko odkriti. Zaradi hitrega razvoja tehnologije, je zelo težko slediti vsem trendom kibernetskega nasilja. Mladostniki so v koraku s tehnologijo, zato jih je težko nadzirati. Kljub temu, da se tehnologija zelo hitro razvija, ni veliko raziskav s tega področja, še posebej v Sloveniji.. 9.

2 METODOLOŠKI-HIPOTETIČNI DEL 2.1 METODA Pri izdelavi diplomske naloge smo najprej uporabili deskriptivno metodo, v pomoč nam je bila domača in tuja literatura, članki iz strokovnih revij in internetni viri. S pomočjo anketnega vprašalnika in statistične analize pa smo preučiti mladostnike in njihov odnos do kibernetskega nasilja, njihove negativne vidike rabe interneta ter mobilnih telefonov ter njihove izkušnje s kakršnokoli obliko nasilja preko interneta ali mobilnega telefona.. 2.2 HIPOTEZE V diplomski nalogi smo preverili tri hipoteze. Prva hipoteza se glasi: V raziskovanem lokalnem okolju Tolmin so mladostniki v primerjavi z ugotovitvami raziskav v tujini predstavljali večji delež storilcev in žrtev kibernetskega nasilja. Druga hipoteza se glasi: Mladostniki, ki so bili v preteklosti žrtve kibernetskega nasilja tega niso zaupali staršem, učitelju ali drugi starejši osebi. Tretja hipoteza pa je: V raziskovalnem okolju Tolmin je žaljenje (flaming) mladostniki najpogostejša oblika kibernetskega nasilja.. 10. med.

3 KIBERNETSKO NASILJE Dandanes velik del komunikacije poteka preko spleta in mobilnega telefona, kjer se vedno pogosteje srečujemo tudi s cyberbullyingom, ki ga lahko prevedemo kot kibernetsko nasilje oz. nadlegovanje. Znane so različne definicije pojma kibernetsko nasilje, enotna razlaga pa še ni znana. Razlog za to je najverjetneje v hitrem razvoju tehnologije in s tem tudi preoblikovanjem, spreminjanjem in samimi razvojem pojavnih oblik kibernetskega nasilja (Pantič, 2013). Če različne osebe povprašamo kaj je po njihovem mnenju kibernetsko nasilje, bi dobili zelo različne odgovore. Tudi razlage in definicije avtorjev raznih člankov o kibernetskem nasilju, so si dokaj različne. Nekateri ta pojem opredeljujejo bolj na široko, z vključevanjem vseh primerov nadlegovanja preko digitalne tehnologije. Drugi se bolj osredotočajo na posamezne oblike povzročanja škode, kot npr. poniževanje, grožnja z napadom na fizično varnost. Nekatere definicije pa vsebujejo vse vrste tehnologije, spletnih strani in krajev, kjer bi se kibernetsko nasilje lahko izvajalo. Te neskladnosti med definicijami nato pripelje do različnih meritev narave in samega obsega kibernetskega nasilja, v splošnem pa povzroča veliko zmede pri razumevanju (Patchin in Hinduja, 2012). . Avtorja Patchin in Hinduja pojem cyberbullying definirata kot načrtno in ponavljajoče povzročanje škode preko spleta ali elektronskih sporočil. (Patchin in Hinduja, 2006:152).. . »Kibernetsko nasilje vključuje pošiljanje in objavljanje škodljivih in zlobnih sporočil in slik preko interneta (kot npr. sporočila, elektronska pošta, spletne klepetalnice, socialna omrežja) in drugih digitalnih komunikacijskih naprav, kot npr. mobilnega telefona« (Robey in Feinberg, 2008:10).. . »Cyberbullying je tista vrsta nasilja, ki se nahaja v medmrežnem okolju, sem spadajo sporočila, elektronska pošta, socialni mediji in katerakoli druga vrsta elektronskega medija.« (Haber in Daley, 2011:32). 3.1 KIBERNETSKI PROSTOR. Za izraz kibernetski oz. kibernetični prostor se v angleščini najpogosteje uporablja beseda cyberspace. Ta beseda izhaja iz kibernetike, ki pa predpono kiber izpeljuje iz grškega izraza kybernetes, kar pomeni krmar (Pajtler, 2013). Kibernetski prostor še. 11.

ni popolnoma definiran oziroma zanj obstajajo različne definicije. Nekateri avtorji kibernetski prostor opisujejo tudi kot nov prostor za komuniciranje- pri tem se osredotočamo na internet, računalnike, ki se povezujejo z internetom, internetne povezave in institucije, ki omogočajo te povezave. Izkušnje dokazujejo, da ima velik pomen pri današnjem družabnem življenju, saj se skoraj vsi poslužujejo tega novega razvitega sveta (Choucri in Clark, 2013). Trček (1997) pa pravi, da je: »kibernetski prostor, kot imenujemo računalniško ustvarjen svet, območje informacijsko-podatkovnega prometa in vsebinsko-interesno opredeljene interakcije s pomočjo računalniško posredovanega komuniciranja v informacijska omrežja vključenih akterjev« (str. 19). Bistveno pa je, da je razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije povzročil. spremembe v človeškem. komuniciranju in predvsem na družbi kot celoti. Oblikovali so se novi prostori (kibernetski prostor), nove identitete (kibernetska identiteta) in nove oblike kolektivov (kibernetska skupnost). Vse to pa je postalo velik del vsakega posameznika, ki se temu praktično skoraj ne more izogniti (Pajtler, 2013:1).. 3.2 ELEMENTI KIBERNETSKEGA NASILJA Pri vsaki definiciji je potreben obstoj specifičnih elementov, ki so tipični za določen pojav, v tem primeru kibernetsko nasilje. Prvi in najpomembnejši element je uporaba tehnologije, preko katere se nasilje izvaja. Sem štejemo osebni računalnik, mobilni telefon, tablični računalnik, digitalni aparat ali druga elektronska naprava. Drugi potrebni element je povzročanje škode. Žrtev je tarča vedenja, ki pri njem povzroča negativne posledice, ki so lahko psihične, čustvene ali socialne. En izmed pomembnih elementov t.i. cyberbullyinga je tudi ponavljanje dejanj nadlegovanja. Narava tehnologije omogoča enostavno ponavljanje in različno razporejanje žaljivih vsebin. To lahko izvaja s posredovanjem žaljivih komentarjev, objavljanje neprijetnih slik, nalaganje in spreminjanje video posnetkov in nato njihovo ponovno nalaganje (Patchin in Hinduja, 2012:14).. 12.

3.3 OBLIKE KIBERNETSKEGA NASILJA Trpinčenje žrtev je mogoče preko dveh elektronskih naprav, in sicer preko računalnika (osebnega, tabličnega), kjer storilec lahko pošilja neprimerna in škodljiva elektronska in hitra sporočila, objavlja nespodobna, žaljiva in obrekovalna sporočila na forume ali preko spletnih strani razširja obrekljivo vsebino. Druga naprava pa je mobilni telefon, preko katerega lahko pošiljajo žaljiva sporočila (Patchin in Hinduja, 2006). Kibernetsko nasilje pa se ne izvaja samo na en način, ampak obstaja več oblik, kot npr. žaljenje, grožnje, poniževanje itd. Predstavljenih je nekaj oblik izvajanja kibernetskega nasilja.. 3.3.1 KIBERNETSKO ZALEZOVANJE (ANGL. CYBERSTALKING) Gre za konsistentno zalezovanje, navadno se elektronsko komunikacijo uporablja zgolj za nadlegovanje posameznika. Vsebujejo grožnje, ki so bolj pogoste kot pri nadlegovanju. (The national center of missing & exploited children, 2009). Gre za grožnje in nadlegovanje drugega preko elektronske pošte z namenom, da pri prejemniku vzbudi nekakšen strah oziroma nadzorom svoje žrtve.. Storilec lahko. zalezuje tudi osebe, ki jih ne pozna, saj ni potrebno veliko spretnosti, da podatke o določeni osebi pridobi iz interneta (Kowalski et al., 2012).. 3.3.2 OČRNITEV (ANGL. DENIGRATION) Očrnitev pomeni, da storilec širi podcenjevalne in neresnične informacije o nekom. To lahko počne s sporočili preko elektronske pošte, SMS sporočil, spletnih profilih in spletnih straneh, kjer se pogosto pojavlja poniževanje (The national center of missing & exploited children, 2009). Očrnitev vključuje tudi pošiljanje in objavljanje predelanih fotografij, in sicer iz portreta v fotografije s spolno ali škodljivo vsebino. Pogosto je tudi pesnjenje in kasneje objavljanje teh pesmi s šaljivim ali zlobnim besedilom, ki žalijo drugo osebo.. 13.

3.3.3 SOCIALNO IZKLJUČEVANJE (ANGL. EXCLUSION) Oseba načrtno nekoga izključi iz spletnega skupine, liste prijateljev na spletnih profilih ali iz spletne igre. Določenega člana se prične ignorirati, ne odgovarjajo več na njegove odgovore ali pa ga blokirajo. Biti član ali biti izključen pa je zelo pomembno za oblikovanje identitete mladostnikov, saj lahko vpliva na njihovo samopodobo. (The national center of missing & exploited children, 2009).. 3.3.4 ŽALJENJE (ANGL. FLAMING) Gre za pošiljanje jeznih, nesramnih ali nespodobnih sporočil, običajno preko elektronske pošte, hitrih sporočil ali klepetalnic. Sporočila si izmenjujeta dva ali več oseb, lahko tudi skupina. Zelo je pomembna hitrost izmenjave svojih mnenj in stališč, ki pa jih ne spreminjajo in za svojimi besedami trdno stojijo. Svoje občutke, čustva in mnenja izvajajo na sovražen način. Večina strokovnjakov meni, da gre za načrtno in namerno dejanje preko komunikacijskih naprav (Kolko in Reid, 1998).. 3.3.5 NADLEGOVANJE (ANGL. HARASSMENT) Storilec žrtvam nenehno pošilja zlobna sporočila. Pomeni ponavljajoče se ali vztrajno nadlegovanje v obliki besed, delovanja ali dejanj, ki vznemirjajo ali povzročajo precejšnje emocionalne stiske. Kibernetsko nadlegovanje se širi po kanalih zasebnega komuniciranja, ki traja dlje časa in je ponavadi usmerjena na eno osebo (The national center of missing & exploited children, 2009).. 3.3.6 PREVZEMANJE ŽRTVINE IDENTITETE (ANGL. IMPERSONATION). Storilec uporablja drugo identiteto za pošiljanje in objavljanje neprimernih, zlobnih, neprijetnih in nevarnih vsebin. Med oblike poosebljanja sodi tudi sprememba osebnega profila na socialnih omrežjih, ki jo naredi posameznik, ki je žrtvi ukradel geslo ipd. (The national center of missing & exploited children, 2009). Storilec lahko vdre v žrtvin elektronski poštni naslov, račune ali programe, ki se jih uporablja za izmenjavanje sporočil. Z žrtvinega računa lahko pošilja žaljiva in neprimerna sporočila drugim. To pa ima lahko hude posledice, saj je žrtev obtožena nečesa, kar sploh ni storila. Žrtev posledično lahko izgubi prijatelje in postane socialno 14.

izključena oseba. To pri posamezniku lahko povzroči dolgotrajne travme in težave. (Kowalski et al., 2008).. 3.3.7 GOLJUFIJA/ZVIJAČA (ANGL. TRICKERY). Storilec s prevaro pridobi osebne informacije in jih nato deli z drugimi na spletu (The national center of missing & exploited children, 2009).. 3.3.8 SEKSTING (ANGL. SEXTING) Gre za izmenjavanje SMS ali MMS sporočil, ki vsebujejo gole ali napol gole fotografije, ki si jih mladostniki izmenjujejo med seboj. Nekateri to počnejo za zabavo, drugi si želijo pozornosti, tretji pa to počnejo, da imajo stike z nasprotnim spolom. Dogaja se tudi, da so mladostniki v pošiljanje intimnih fotografij prisiljeni. Pošiljanje golih fotografij lahko zaznamuje posameznikovo življenje, saj po prenosu fotografij drugi osebi, ne moremo vedeti, kam se lahko razširi in kje je lahko objavljena. Nastanejo lahko problemi v šoli, nadlegovanje vrstnikov, za to lahko izvedo starši ali učitelji itd. (safe.si). Pravna ureditev v Sloveniji razširjanje slik pomanjkljivo oblečenih ali golih mladoletnih oseb tudi preko mobilnega telefona obravnava kot kaznivo dejanje in se kaznuje z zaporno kaznijo od 6 mesecev do 8 let (176. člen KZ- 1).. 3.3.9 PRETEPANJE (ANGL. HAPPY SLAPPING) Mladostniki pri tej vrsti nasilja pošiljajo posnetke realnega nasilja, ki so ga sami posneli. Pretepi, ustrahovanje učencev s strani učiteljev, posmehovanje učiteljem in podobne situacije mladostniki snemajo in te video posnetke nato objavljajo na spletu. Žrtve se včasih maščujejo in tudi same posnamejo video in ga objavijo, ob tem pa zmedejo otroke, saj le-ti ne vedo več kaj je prav in kaj ne. Poudariti je potrebno, da se na spletu pojavlja vedno več takih posnetkov, ki pa včasih postanejo zelo priljubljeni, še posebej taki, ki imajo nasilno vsebino. Z dosegom večje priljubljenosti se ta posnetek lahko pojavi celo v poročilih in drugih oddajah (safe.si).. 15.

4 MLADOSTNIKI. IN. INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA. TEHNOLOGIJA Dostop do interneta in uporaba mobilnega telefona je praktično mogoča na vsakem koraku. Predvsem mladi se vedno pogosteje poslužujejo novejše tehnologije, saj tako lahko hitreje in lažje dostopajo do informacij, komunicirajo z drugimi in se povezujejo z osebami, ki imajo enake interese. Mladi še posebej radi uporabljajo t.i. socialna omrežja, kjer se povezujejo s prijatelji in z njimi komunicirajo in ohranjajo stike, kljub temu da se neposredno ne videvajo pogosto. Mladostniki pa pogosto uporabljajo razne spletne klepetalnice, kjer spoznavajo nove osebe za komuniciranje in druženje. Največji problem pri mladostnikih in njihovi uporabi te tehnologije je, da nimajo izkušenj in znanja za varno uporabo le-tega. Kibernetsko nadlegovanje se običajno začne pri sedmem letu starosti, konča pa se okoli petnajstega leta. Po tem letu se lahko nadlegovanje nadaljuje, vendar se način spremeni. Kasneje prihaja do spolnega nadlegovanja ali pa maščevanje končanega razmerja s fantom, dekletom ali prijateljem (Aftab, 2011). Današnji mladostniki velik del dneva preživijo na internetu in mobilnem telefonu, zato imajo storilci nenehni dostop do svojih žrtev. Čeprav šole blokirajo dostop s šolskih računalnikov do nekaterih spletnih strani oz. socialnih omrežij, kot npr. Facebook in MySpace, lahko mladostniki vseeno dostopajo do njih s svojih mobilnih telefonov. Storilec lahko tako pošilja in objavlja žaljive komentarje, medtem ko hodi iz razreda v razred. Žrtve tudi nikoli ne vedo kdaj bo storilec naredil naslednji korak, saj internet omogoča nadlegovanje kjerkoli in kadarkoli (The national center for missing & exploited children, 2009). Nasilje preko interneta ima socialni značaj in pri mladostnikih običajno poteka s širjenjem neresnic, snemanje z mobilnimi telefoni in njihovo objavljanje z namenom zasmehovanja in norčevanja, vdiranje v elektronsko pošto, pošiljanje in objavljanje z drugega naslova itd. Žrtve pa niso vedno le učenci, ampak so lahko tudi učitelji. Posledice pa so lahko zelo hude, pripelje lahko tudi do samomora, ko žrtev ne vidi več druge rešitve. Pojavlja se tudi že tudi nov izraz 'bullycide', kjer naj bi šlo za samomor, zaradi pritiskov nadlegovanja (Kowalski, Limber in Agatston, 2008).. 16.

Nasilje mladostnikov preko digitalnih naprav ima določene posebnosti, ki jih ločuje od fizičnega nasilja. Pri tradicionalnem nasilju je žrtev največkrat fizično šibkejša od storilca, pri kibernetskem nadlegovanju pa je storilec lahko fizično manjši in šibkejši od žrtve, saj se namreč lahko skriva za anonimnim imenom, zaradi katerega se mladostnik počuti močnejšega. Žaljiva sporočila imajo lahko tudi bolj uničujoče posledice kot fizično nasilje, saj so žaljive objave in sporočila lahko v kratkem času vidna večjemu številu ljudi, kar je lahko za najstnika lahko zelo ponižujoče. Kibernetski prostor omogoča, da se nasilje lahko izvaja tudi izven šole. Veliko najstnikov morebitno kibernetsko nasilje staršem ne omenja, saj bi to lahko pomenilo, da bi jim zaradi preprečevanja nasilja in večje varnosti, onemogočili dostop do interneta in mobilnih telefonov, zaradi tega pa bi se počutili socialno izolirani in ne bi mogli komunicirati s svojimi prijatelji (Strom in Strom, 2005).. 4.1 KOMUNIKACIJSKE METODE KIBERNETSKEGA NASILJA Čeprav je jasno, da je veliko vrst komunikacijskih metod in vrst nasilja, se nekatere vrste uporablja pogosteje z določenim modelom. Za primer, žaljenje se pogosteje uporablja preko javne komunikacije kot npr. klepetalnica in spletni forumi, medtem ko je nadlegovanje predvsem omejeno na osebno komunikacijo z osebo, npr. preko elektronske pošte. V nadaljevanju so opisane najbolj pogosto uporabljene komunikacijske metode.. 4.1.1 NEPOSREDNO SPOROČANJE. Takojšnje sporočanje (instant message oziroma IM) so ena izmed najpogostejših načinov, s katerimi mladostniki izvajajo nasilje drug nad drugim. IM predstavlja vrsto neposredne komunikacije s posameznikom iz določene liste oziroma skupine prijateljev. Uporabnik se prijavi in si uredi listo stikov, s katerimi lahko komunicira. Ko se oseba s seznama stikov prijavi v sistem, program uporabnika na to obvesti. Kibernetsko nasilje je lahko preko neposrednih sporočil mogoče izvajati na različne načine. Najbolj očitno poteka tako, da nadlegovalec pošlje jezno in žaljivo sporočilo drugi osebi. Nadlegovalci lahko ustvarijo uporabniško ime, ki je zelo podobno žrtvinem uporabniškem imenu ali kar uporaba pravega uporabniškega imena žrtve. Nato v imenu žrtve z njihovega uporabniškega imena drugim osebam pošiljajo neprimerne in žaljive vsebine. Prav tako pošiljajo tudi kočljive fotografije in video. 17.

posnetke. Sem spadajo MSN Messenger, Skype, Google Talk itd. (Kowalski, Limber in Agatston, 2008: 52).. 4.1.2 ELEKTRONSKA POŠTA. Elektronska pošta ali e-mail je ena najpogosteje uporabljenih oblik digitalne tehnologije. E-mail je pogosto uporabljen za spletno nadlegovanje, in sicer iz dveh razlogov. Eno samo elektronsko sporočilo je lahko poslano na tisoče ljudem in to samo z enim samim klikom. Oseba, ki ima namen nadlegovati in žaliti nekoga, lahko naenkrat pošlje slike ali katerekoli druge informacije o nekom velikemu številu oseb. Čeprav je e-mail lahko izslediti, ni gotovosti, da je z nekega elektronskega naslova določeno sporočilo res poslala oseba, ki je lastnica naslova (Kowalski, Limber in Agatston, 2008: 52).. 4.1.3 SMS SPOROČILA. Hitrost, s katero mladostniki pošiljajo kratka sporočila preko mobilnega telefona, je šokantno. Med najstniki je to en pomembnejših načinov komuniciranja. Čeprav je mobilnik koristen pripomoček za ohranjanje stikov z drugimi, pa ima pošiljanje smsov tudi slabe strani. Veliko profesorjev prepozno ugotovi, da si učenci med seboj pošiljajo sporočila in slike, ki jim pomagajo pri reševanju testa. Poleg goljufanja v šoli, se preko mobilnega telefona tudi izvaja kibernetsko nasilje. Pri sms sporočilih je pomembno poudariti tudi ceno pošiljanja in komuniciranja preko kratkih sporočil (Kowalski, Limber in Agatston, 2008: 52, 53).. 4.1.4 SPLETNA SOCIALNA OMREŽJA. Aprila 2006 je obstajalo približno 200 spletnih socialnih in družbenih omrežij ter kar milijon registriranih uporabnikov. Število ljudi, ki se poslužujejo teh socialnih omrežij in preko njih komunicirajo, je neverjetno. Obstaja veliko različnih družabnih omrežij, med njimi so najbolj znane Facebook, MySpace, LiveJournal, Friendster, Nexopia in druge. Socialna omrežja so tiste spletne strani, ki spodbujajo ljudi k objavljanju svojih profilov, ki vsebujejo slike ter zanimanja, da lahko spoznajo enako misleče prijatelje. Nekatere spletne strani imajo klepetalnice, druge imajo tudi 18.

omejitve glede starosti. Socialno omrežje kot npr. Facebook nam omogoča, da preko nedavnih objavljenih novic vidimo kdo kaj počne, s kom prijateljuje, kdo je končal razmerje, kdo objavi nove fotografija in podobno. Vse spremembe na profilu, so vidne osebam, ki jim dovolimo, da so na seznamu naših prijateljev. Opaženo je bilo, da predvsem mladostniki preko socialnih omrežij pišejo veliko bolj ekstremne in hudobne stvari, kot bi jih rekli običajno (Kowalski, Limber in Agatston, 2008: 53, 54).. 4.1.5 SPLETNE KLEPETALNICE. Klepetalnice so mesta v virtualni resničnosti, ki so namenjena pogovoru z drugimi o najrazličnejših temah. Navadno se določeno klepetalnico ustvari za debatiranje o točno določeni temi. Komentarji udeležencev klepetalnice so prikazani vsem ostalim posameznikom, ki so prisotni v klepetalnicah. Nekatere klepetalnice so ustvarjene izključno za zagotavljanje posameznikom prostor, kjer lahko spoznajo druge nove ljudi. Kot katerakoli druga virtualna komunikacija, tudi spletna klepetalnica omogoča izvajanje kibernetskega nasilja. Člani klepetalnic lahko pričnejo žaliti posameznika, ga izobči iz klepetalnice ali gre v žaljivo besedno vojno s posameznikom iz klepetalnice. Posamezniki pogosto prevzemajo identiteto, ki se zelo razlikuje od njihove dejanske identitete. Pogosto spremenijo svojo starost, spol, poklic in še druge osebne lastnosti. Kljub tem prikrivanjem, zalezovalci z izmišljeno identifikacijo znajo poiskati nič hudega slutečo žrtev. Dopisovalci imajo tudi drugačen način komuniciranja, odvisno je tudi od tega s kom komunicirajo. Velikokrat so bolj prijazni in očarljivi, če so prepričani v to, da komunicirajo z žensko. Lahko pa postanejo zelo jezni, če ugotovijo, da v resnici ta oseba ni ženskega spola. V takšnih okoliščinah je jeza lahko ključni razlog za kibernetsko nasilje, saj se počutijo pretentani (Kowalski, Limber in Agatston, 2008: 55, 56).. 4.1.6 BLOGI. Pri blogih gre za pisanje spletnih dnevnikov in so zelo popularni. Podatki namreč kažejo, da se nov blog ustvari vsako sekundo. Namen teh spletnih dnevnikov je, da posamezniki vidijo kaj se govori o določeni temi in to tudi sami komentirajo. Tudi pri spletnih dnevnikih pa lahko pride do nadlegovanja in nasilja. Otroci in mladostniki 19.

velikokrat uporabljajo bloge za uničevanje ugleda in vdiranje v posameznikovo osebnost. Obstajajo primeri, ko nekdo zapusti svojega fanta ali dekle zaradi ponižujočih in neprijetnih informacij o svojem partnerju, čeprav so tudi njihovi prijatelji dobili negativne komentarje na svoj blog (Kowalski, Limber in Agatston, 2008: 56).. 4.1.7 SPLETNE STRANI. Spletne strani so kraji oziroma lokacije na svetovnem spletu, ki vsebujejo domačo stran z možnostjo povezav do drugih obstoječih strani. Veliko ljudi ustvari svojo lastno spletno stran za oglaševanje lastnega posla, objavljanje osebnih informacij (ime, naslov, telefonska številka) ali prodajanje izdelkov. Nekatere strani pa so ustanovljene samo z namenom izvajanja nasilja preko spleta ali z namenom objavljanja žaljivih informacij in slik o drugi osebi. Kot npr. fotografija je bila lahko posneta v razredu in je bila nato predelana v portret, ki ga posameznik uporabi za seksualno provokativno vedenje.. Ustvarjene so tudi strani, preko katerih poteka. internetno glasovanje, kateri glavni namen je poniževanje žrtve. Mladostniki lahko ustvarijo stran, kjer drugi lahko glasujejo za najgršo dekle v razredu, najdebelejšega fanta na šoli itd. (Kowalski, Limber in Agatston, 2008: 56).. 4.1.8 SPLETNE IGRE. Dandanes veliko mladostnikov igra interaktivne spletne igre na igralnih napravah in računalnikih ter mobilnih napravah. Nekatere igre so z enim igralcem, druge temeljijo na besedilu oziroma zgodbi, lahko so zapletene, interaktivne, z več igralci itd. Tako kot pri drugih metodah, se tudi pri spletnih igrah lahko pojavlja kibernetsko nasilje. Igralci spletnih iger lahko iz igre blokirajo drugega igralca in pridobijo nedovoljen. dostop. do. njihovega. uporabniškega. računa. pri. igranju.. Ena. najpopularnejših spletnih iger v današnjem času je igra World of Warcraft (Kowalski, Limber in Agatston, 2008: 57).. 20.

4.2 ZNAČILNOSTI STORILCEV Storilci imajo največkrat določene motive in značilnosti, ki so jim skupne in jih vodijo v določeno kriminalno vedenje. Značilnosti mladostnikov, ki izvajajo kibernetsko nasilje niso še podrobneje raziskane, je le nekaj raziskav na to tematiko. V nadaljevanju vam bomo predstavili nekatere karakteristike, ki so skupne mladostnikom, ki nadlegujejo druge uporabnike spleta in/ali mobilnega telefona. Značilnosti mladostnika, ki nadlegujejo druge preko spleta, so naslednje: . So bolj dominantnega značaja in se radi uveljavljajo z uporabo moči.. . Njihov karakter je impulziven in se hitro razjezijo in razdražijo.. . Njihova pravila, ki se jih držijo in jim sledijo, so drugačna.. . Prikazujejo, da so vzdržljivi in pokažejo zelo malo sočutja do žrtev nadlegovanja. . Z odraslimi so pogosto agresivni.. . Pogosto se znajo dobro izvleči iz zapletene situacije.. . Znajo se zaplesti v proaktivno agresijo (to je namerna uporaba agresije za dosego cilja) ter reaktivna agresija (obrambne reakcije, ko so izzvani) (Camodeca in Goossens, 2005, v Kowalski, Limber in Agatston, 2008: 58).. Obstaja tudi nekaj razlik med mladostniki, ki izvajajo kibernetsko nasilje, vendar bodo v prihodnosti potrebne podrobnejše raziskave o tem. Nekaj razlik je tudi med spoloma. Medtem ko so fantje veliko verjetneje žrtve fizičnega nasilja v šoli, so dekleta večkrat nadlegovana z bolj posrednimi oblikami, kot npr. širjenje govoric, s seksualnimi komentarji ter gestami. Zanimivo je tudi, da je večja verjetnost, da so dekleta pogosteje tako žrtve kot tudi storilke kibernetskega nasilja. Posamezniki, ki naj bi bili manj družabni, naj bi domnevno večkrat uporabljali tehnologijo kot pripomoček za komunikacijo. Uporabljali pa naj bi jo tudi za izvajanje nasilja, kot metodo maščevanja za morebitno fizično nasilje v šoli. Torej večja kot je socialna anksioznost, večja naj bi bila pogostost izvajanja kibernetskega nasilja. Čeprav so nekatere značilnosti skupne vsem mladostnikom, ki izvajajo kibernetsko nasilje, pa ne moremo sestaviti enotnega profila z vsemi značilnostmi storilcev. Nekateri se niti ne zavedajo, da samo z odgovorom na negativne komentarje in elektronsko pošto izvajajo nasilje. Drugi mladostniki to počnejo z namenom žalitve in poniževanja žrtve. Nekateri mladi pa so zdolgočaseni in se jim zdi, da bi bilo pošiljanje žaljivih sporočil lahko zabavno. Osredotočajo se predvsem. 21.

na preganjanje dolgčasa, ne pomislijo pa na to, kaj s tem povzročijo žrtvi (Kowalski, Limber in Agatston, 2008).. 4.3 MOTIVIRANOST MLADIH ZA KIBERNETSKO NASILJE Veliko je razlogov za izvajanje nasilja med mladimi, tako pri tradicionalnem nasilju kot pri kibernetskem nasilju. Osredotočili se bomo na kibernetsko nasilje. Medtem ko nekateri mladostniki želijo z grožnjami in izsiljevanjem uveljavljati svojo moč oziroma usmeriti svojo agresivno naravo na žrtve, drugi želijo s tem občutiti zadovoljstvo in ugled, nekateri pa si želijo le inscenirati svoje agresivne fantazije. Otrok oziroma mladostnik se lahko v realnem življenju obnaša popolnoma normalno in ne kaže nobenih znakov agresije, je lahko t.i. popolni otrok. V virtualnem svetu pa se to lahko popolnoma spremeni in to samo z razlogom dolgočasja in ker to lahko počne-ima moč. Nekateri pa nadlegujejo in izsiljujejo samo zaradi zadovoljstva ob tem, ko žrtvi povzročijo določeno bolečino. Mladi se lahko poslužujejo te vrste nadlegovanja tudi zaradi anonimnosti ter manjše verjetnosti, da jih bodo ujeli. Veliko lažje jim je tudi, ker se z osebo ni potrebno srečati iz oči v oči, ampak vse deluje na nekoliko bolj prikrit način. Torej motivacijski dejavniki za izvajanje kibernetskega nasilja so dolgčas, moč, zlohotnost, maščevanje za to, da so bili tudi sami žrtve nasilja, pridobitev pozornosti, želje po tem, da bi izpadli »kul« ter ljubosumje (Kowalski, Limber in Agatston, 2008: 59). Mladostniki pričnejo z uporabo elektronske tehnologije zgodaj, zato se tudi kibernetsko ustrahovanje pojavi že zelo zgodaj. WiredSafety (2011) ugotavlja, da se kibernetsko ustrahovanje pojavlja že v drugem razredu osnovne šole. Svoj vrh naj bi doseglo v četrtem oziroma petem razredu, nato se stanje stabilizira ter prične ponovno naraščati v sedmem in osmem razredu, nadaljevalo pa naj bi se tudi v srednji šoli. Bolj kot je mladostnik zrel, manj bo vključen v kibernetsko nasilje. Po drugi strani pa se nasilje lahko pojavlja, tudi ko mladostnik postaja starejši. Nasilje takrat postane veliko nevarnejše in žrtve veliko bolj oškodovane. Mladostnikove metode in motivi se skozi leta spreminjajo. Ustrahovalci četrtega ali petega razreda se največkrat nagibajo k izsiljevanjem drugih, malo starejši mladostniki se največkrat poslužujejo socialnega izključevanja drugih, medtem ko se srednješolci bolj nagibajo k seksualnemu nadlegovanju svojih bivših ljubezenskih partnerjev (Aftab, 2011). 22.

4.4 SKUPINE MLADOSTNIŠKIH USTRAHOVALCEV Obstajale naj bi štiri skupine in ena podskupina kibernetskih ustrahovalcev. Le dve od teh skupin delujeta tako s povezavo kot tudi brez povezave z omrežjem. Druge so produkt anonimnosti, impulzivne tehnologije ter pomanjkanje impulzivnega nadzora in digitalne izobraženosti. Uspevajo lahko samo v povezavi z omrežjem v določenem okolju, kjer so mladostniki lahko, kar si želijo biti, kibernetski stiki pa so lahko narobe razumljeni, marsikdo se lahko kmalu počuti oškodovan. V nadaljevanju bomo obrazložili te skupine kibernetskih nadlegovalcev (Aftab, 2011). . Maščevalni angel: Tako imenovani »maščevalni angeli« se imajo za Robin. Hoode v kibernetskem prostoru, ki napadajo ustrahovalce z namenom zaščite žrtev. Velikokrat postanejo vpleteni, ko je njihov prijatelj žrtev nadlegovanja in ga želijo zaščititi. Udarjajo nazaj na način kot ga imajo ustrahovalci, torej delujejo po načelu 'klin se s klinom zbija'. Imajo se za pravičneže, ki ravnajo narobe z namenom zavarovanja sebe ali druge žrtve in to naj bi jih ločevalo od slabičev. Tako dekleta kot fantje lahko postanejo maščevalni angeli, vendar pogosteje to počnejo fantje in delujejo samo s povezavo s spletom. Delujejo sami in ne izdajo svoje prave identitete. Uporabljajo vse vrste tehnologije, vendar najpogosteje se zatekajo k vdiranju in visoko tehnološko naprednim napadom. Prepoznamo jih lahko po njegovih sporočilih, ki sporočajo naj nehajo početi določeno stvar ali se bodo morali soočiti z njihovo jezo (Aftab, 2011).. . Častiželjen ustrahovalec: Ti ustrahovalci so huligani v kibernetskem prostoru.. Želijo, da vsi vejo kdo je glavni ter da so dovolj siloviti, da druge vodijo pri nadlegovanju. Velikokrat so te osebe nasilne tudi v realnem življenju. Njihov cilj je predvsem pokazati svojo moč nad osebo ter pritegniti pozornost. Želijo si videti odziv in če ga ne dobijo, so za to pripravljeni biti še bolj kruti. Ponavadi so videti močnejši in bolj vzdržljivi ter so v veliki večini moškega spola. Najdejo pa se tudi primeri ženskih ustrahovalk, še posebej v okolju samih žensk. Delujejo sami, vendar pokažejo kdo so ter da niso prestrašeni. Za ustrahovanje uporabljajo vse vrste tehnologije, uporabljajo tudi fizično grožnjo, pogostokrat pa uporabljajo grožnjo, da bodo prizadeli osebo, ki jim je blizu. Častihlepni ustrahovalci skoraj vedno izvajajo neposredni napad na žrtev. Pri svojem delovanju pogostokrat 23.

poskrbijo za publiko, ki spremlja njihovo ustrahovanje. Svojim žrtvam pošilja sporočila, ki so lahko kratka, neposredna, osebna ali elektronska, prav tako uporablja visoko napredno tehnologijo. So uničujoči, vdirajo tudi v sisteme, brišejo datoteke itd. So bolj vzdržljivi in želijo, da to vedo vsi, občasno pa grozijo z nasiljem tudi izven virtualnega sveta (Aftab, 2011). . Maščevanje piflarjev: Ti ustrahovalci v realnem življenju niso žilavi in močni,. kot se pretvarjajo v virtualnem svetu. So podzvrst ustrahovalcev, ki so željni časti in vodenja in sicer zato, ker je njihova motivacija prav tako moč in želja po spoštovanju. Svoje žrtve si želijo videti trepetati prav tako kot si to želijo častihlepneži. Edina razlika med njima je ta, da maščevalci v realnem življenju niso dovolj močni in vzdržljivi, da bi se lahko branili. Navadno so prav oni žrtve izven virtualnega okolja, zato morajo preko kibernetskih napadov skrivati svojo pravo identiteto. Prepoznamo jih po njihovi zadržanosti in majhnosti, pogosteje so to fantje. Zaradi teh značilnosti ne morejo biti ustrahovalci v realnem življenju, zato pa izkoristijo svoje pogostokrat boljše tehnološke sposobnosti za izvajanje kibernetskega nasilja. Njihov namen je prestrašiti oziroma ustrahovati svoje žrtve v kibernetskem prostoru, nikoli pa se ne soočijo z njim fizično ali razkrijejo svojo identiteto. Medtem ko častihlepni maščevalci delujejo sami, se piflarji včasih povezujejo v skupine in skupaj opremljajo njihov profil. Njihove najpogostejše oblike nadlegovanja so napadi pri spletnih igrah, spletne tatvine in vdiranja, grožnje z vdiranjem ali poskus uničenja ugleda posamezniku z napačnimi obtožbami (Aftab, 2011). . Zlobna dekleta: Ustrahovalci so vedno zlobni, niso pa vedno le dekleta.. Delujejo tudi skupinsko, za pobudnika pa veljajo drugačna pravila. Ta vrsta nadlegovalcev se oblikuje zaradi dolgčasa, iskanje nekakšne vrste zabave, ljubosumja ali krepitve njihovega socialnega statusa. Temelji predvsem na ustrahovalčevem jazu in nezrelosti. Ta vrsta nadlegovanja je največkrat organizirana skupinsko, dogovori lahko potekajo preko spleta ali v skupnem prostoru, kot npr. v šolski knjižnici, zabavi v pižamah, družinskega prostora pri nekom po šoli. Ta vrsta ustrahovanja zahteva publiko, saj se želijo bahati in si pridobiti socialni status, popularnost in moč, ki jo imajo nad žrtvijo. Člani skupine jasno pokažejo, da svojega pobudnika spodbujajo in ga podpirajo. Tako imenovana zlobna dekleta delimo v dve skupini. Prva skupina so aktivne opazovalke, ki posredujejo sporočila, da same ne bi postale žrtev. Druga 24.

skupina pa so pasivne opazovalke, ki so priče in vedo kaj se dogaja, vendar ne storijo ničesar, da bi o tem poročale ali ustrahovanje ustavile. Ta skupina nastane in raste prav zaradi podpore članov, njihovih klikov ter molka drugih, ki vedo za to, vendar ne storijo ničesar, da bi to preprečili. Hitro propadejo, če ne zaznajo zanimanja za njihovo delovanje. Kot smo že omenili, delujejo v skupinah in ponavadi razkrijejo svojo identiteto, še posebej ustanovitelji in člani, opazovalci pa običajno ne. Njihov glavni cilj je napad na ugled, želijo si, da bi bile njihove žrtve osovražene, ignorirane, socialno izključene, spravljene v zadrego ter pregnane. Ustrahovanje najraje izvajajo preko mobilnega telefona, besedilnih sporočil in socialnih omrežij (Facebook, Twitter, Formspring itd). Objavljajo žrtvine podatke, gesla ter slike. Če tega nimajo, si največkrat izmislijo govorice ali skrivnosti, ki naj bi jih njihova žrtev izrekla. Z žrtvinim geslom se pogosto pretvarjajo zanjo in jo spravljajo v težave (Aftab, 2011). . Nenamerno ali naključno kibernetsko ustrahovanje: Ta vrsta ustrahovalcev se. ponavadi niti ne zaveda, da izvajajo nasilje. Pogosto so nepremišljeni in ne pomislijo preden odpošljejo sporočilo, tako da se ne zavedajo, da s tem lahko prizadenejo druge. Na spletu se obnašajo tudi nasilno in pogosto igrajo različne vloge. Medtem ko eksperimentirajo pri igranju vlog ter pri tem pošljejo zlobno sporočilo, se niti ne zavedajo kako resne posledice ima lahko. S šalami lahko tako nezavedno prizadenejo tudi svoje prijatelje, ki prejeta sporočila razumejo bolj resno. V nasprotju z vrstama maščevalni angeli in oblastiželjni ustrahovalci, ta vrsta tega ne počne namerno, saj ne razmišljajo o posledicah, ki jih lahko povzročijo. Ustrahovalec največkrat ni anonimen in je celo tvoj prijatelj. To seveda ne deluje smiselno, vendar se pogosto samo šalijo, pošljejo nedokončano sporočilo ali jo pošljejo napačni osebi, kar je lahko razumljeno na napačen način, saj sporočilo ni dobro obrazloženo. Pri tej vrsti ustrahovanja ne moremo govoriti o najljubši metodi ustrahovanja, saj tega ne počnejo namensko. To lahko počnejo preko vseh metod, še najtežje je preko neposrednih in SMS sporočil, ker mladostniki lahko hitro preverijo kontakte in adresar (Aftab, 2011).. 25.

5 MLADOSTNIKI IN KIBERNETSKO NASILJE: STANJE V SLOVENIJI Kibernetsko nasilje se vse pogosteje pojavlja tudi med slovenskimi otroci. Nekaj raziskav na temo aktivnosti mladih na internetu obstaja, nekoliko manj pa je raziskano samo nasilje preko spleta oziroma kibernetsko nasilje. V Sloveniji so podatki o nasilju na spletu med slovenskimi otroci omejeni le na določene vrste nasilja, kot npr. o spletnem ustrahovanju ali prejemanju bolečih ali neprijetnih komentarjev preko spleta. Raziskava o stanju v Sloveniji poroča (Mladi na netu, 2011), da je že več kot polovica anketiranih slovenskih mladostnikov prejemala neprijetne ali boleče komentarje preko spleta. Pojavljanje kibernetskega nasilja v medijskem prostoru je vse pogostejše, kljub temu pa še vedno ni zaznati veliko prispevkov na to temo. V zadnjem času mediji pogosteje opozarjajo le na seksting, ki je med mladimi vse pogostejši. Objavljanje posnetkov sebe ali drugih namreč lahko povzroči veliko škode (Žakelj, 2013: 115-116). Spomnimo se zadnjega znanega primera v Sloveniji, ko je srednješolec snemal in objavil kočljivi posnetek ravnatelja šole ter profesorico. Učenec za to dejanje ni imel posebnega razloga in je to najverjetneje storil za zabavo, vendar se je stvar tragično končala s samomorom ravnatelja (Jaklitsch). Tudi po slovenskih šolah se trudijo z ozaveščanjem in preprečevanjem nasilja. Ker se nasilje pojavlja tudi izven šolskih prostorov, je to težko nadzorovati, kar je tudi en izmed večjih problemov (Žakelj, 2013). Glede na to, da je kibernetsko nasilje narašča ter da raziskave kažejo, da je velik del slovenskih mladostnikov že prejemalo neprijetne komentarje prek spleta, bi se tega problema morali rešiti bolj resno. V Nemčiji in Avstriji poskušajo te probleme zatreti še v zgodnjih stopnjah. Medtem ko se v Sloveniji marsikdo ne zaveda, da je vse to kaznivo dejanje, imajo to v drugih državah bolje urejeno. Ob vsakem primeru kibernetskega nasilja, pride policija v šolo in sicer na javen in glasni način, npr. s prižganimi lučmi, več policijskih avtomobilov. Tako se šolarji zavedajo, kaj jih lahko doleti v primeru izvajanja raznega nasilja in ustrahovanja (Učitelji se pri …, 2014).. 26.

5.1 SLOVENSKA. ZAKONODAJNA. UREDITEV. PREPREČEVANJA. KIBERNETSKEGA NASILJA. V Sloveniji kibernetsko nasilje ni posebej definirano v slovenski zakonodaji. Leta 2004 je za boj proti kibernetski kriminaliteti sprejela Mednarodno konvencijo o kibernetski kriminaliteti: Zakon o ratifikaciji Konvencije o kibernetski kriminaliteti in Dodaten protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava inkriminacijo rasističnih in ksenofobičnih dejanj, storjenih v informacijskih sistemih (Mednarodna konvencija o kibernetski kriminaliteti, 2004). Informacijski pooblaščenec je pristojen za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov. Zakon na področju varstva osebnih podatkov je Zakon o varstvu osebnih podatkov, s katerim se preprečujejo. neustavni,. nezakoniti. in. neupravičeni. posegi. v. zasebnost. in. dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Ni pa vsak osebni podatek tudi varovan osebni podatek. Zakon o varstvu osebnih podatkov ne velja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja posameznik izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe (npr. vaš adresar prijateljev). Prav tako zakon ne velja za podatke, ki niso del zbirke osebnih podatkov. Če pride do zlorabe osebnega podatka, ki ni del zbirke osebnih podatkov, pooblaščenec sicer ne more ukrepati, je pa varstvo posameznikov zagotovljeno na kazenskem in civilnopravnem področju (Informacijski pooblaščenec, 2009). Pri spletnem nadlegovanju lahko pride tudi do kaznivih dejanj, za katere so zagrožene celo zaporne kazni, in sicer: (Informacijski pooblaščenec, 2009) . Zloraba osebnih podatkov in prevzemanje identitete druge osebe. »143. člen KZ-1 v 4. točki določa, da je prevzemanje identitete druge osebe, ki prizadene njeno osebno dostojanstvo, kaznivo dejanje« (Kazenski zakonik Republike Slovenije, 2012). . Nedovoljena objava fotografij na internetu. »Po 138. čl. Kazenskega zakonika lahko pomeni neupravičeno slikovno snemanje (brez privolitve) ali posredovanje takega posnetka tretji osebi storitev kaznivega dejanja, vendar le v primeru, če bi se s snemanjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posameznika« (Kazenski zakonik Republike Slovenije, 2012).. 27.

. Kršitve zasebnosti komunikacij in objava na spletu. »Po 139. členu Kazenskega zakonika se tisti, ki neupravičeno odpre tuje pismo, tujo brzojavko ali kakšno drugo tuje zaprto pisanje ali pošiljko, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev« (Kazenski zakonik Republike Slovenije, 2012). »140. člen Kazenskega zakonika določa, da se, kdor objavi dnevnik, pismo ali kakšno drugo zasebno pisanje brez dovoljenja, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta» (Kazenski zakonik Republike Slovenije, 2012). . Kazniva dejanja zoper dobro čast in ime. Če ustrahovalci razžalijo žrtev, njeno ime ali o njej širijo informacije, ki niso resnične ali škodujejo njej ali njenemu imenu ter če širijo podatke o njenem osebnem in družinskem življenju in prav tako škodujejo njenemu dobremu imenu, to lahko pomeni kaznivo dejanje razžalitve, obrekovanja, žalitve oddolžitve ali opravljanja. Za to se lahko kaznuje z denarno kaznijo ali celo kaznijo zapora (Kazenski zakonik Republike Slovenije, 2012). Zaradi pomanjkljive zakonodaje na tem področju, ima storilec olajšano pot in sredstva za izvrševanje kibernetskega nasilja, medtem ko imajo policisti težje delo pri odkrivanju nadlegovalcev na spletu. Poleg policije imamo še nekatere druge institucije, ki pomagajo pri odkrivanju in preprečevanju kibernetskega nasilja, kot npr. TOM telefon, Varni na internetu, Center za varnejši internet SAFE-SI in Spletno oko. Prav tako pa se v šolah trudijo z raznimi projekti za večjo varnosti pri uporabi interneta.. 5.2 UPORABA INTERNETA MED SLOVENSKIMI MLADOSTNIKI. V Sloveniji ni veliko raziskav na temo kibernetskega nasilja med mladostniki. Izpostaviti je potrebno mednarodno raziskavo EU Kids Online, v katero je vključenih 33 držav, med njimi tudi Slovenija. Gre predvsem za raziskave o uporabi interneta pri mladih in posledično izpostavljenost nasilju na internetu. Izčrpne informacije o kibernetskem nasilju v Sloveniji sta podali tudi Bojana Lobe in Sandra Muha (2011) v raziskavi Mladi na netu. Iz te raziskave, sta navedeni raziskovalki ugotovili, da internet dnevno uporablja kar 71% otrok in mladostnikov, večkrat dnevno pa 46%. To pomeni, da je uporaba interneta med slovenskimi mladostniki zelo visoka. Kar dve tretjini otrok ima dostop do interneta tudi s svojega mobilnega telefona. Internet 28.

najpogosteje uporabljajo za socialna omrežja, saj jih dnevno uporablja 42%, nekajkrat tedensko pa 60%. Najpogosteje se spletnih omrežij poslužujejo mladostniki stari med 15 in 16 let, in sicer kr 92%. Internet uporabljajo še za gledanje zabavnih slik ali video vsebin, za takojšnje sporočanje, pisanje blogov, izdelovanje osebnih spletnih strani, obiskovanje spletnih iskalnikov, spletnih strani povezanih z glasbo, glasbenimi izvajalci, filmi, televizijskimi programi itd. Ugotovljeno je bilo tudi, da so starejši mladostniki bolj pogosti uporabniki interneta kot mlajši. Z uporabo spleta so mladostniki izpostavljeni tudi velikim tveganjem, predvsem nasiljem preko spleta. V zgoraj navedeni raziskavi je bilo ugotovljeno, da jih 51% anketiranih starih med 11 in 19 let, še ni prejelo nezaželenih spolnih komentarjev, 39% od teh ki so prejeli tak komentar pa so poskušali blokirati vsa sporočila osebe, od katere so dobili komentar. S to raziskavo so želeli osnovo in izkušnje mladih in njihovih staršev o uporabi interneta mladih in s tem tudi povezano tveganostjo nasilja preko tehnologije (Lobe in Muha, 2011). O mladih in uporabi in nasilju na internetu pišejo tudi raziskave Raba interneta v Sloveniji (http://www.ris.org/) ter raziskave Statističnega urada RS. Raziskave kažejo, da je Slovenija v primerjavi z drugimi državami EU precej nad povprečjem glede uporabe interneta, saj imajo otroci že zgodaj dostop do interneta. Z raziskavo EU Kids Online so ugotovili, da je v Sloveniji povprečna starost otrok ob pričetku uporabe interneta 8 let, kar je med najmlajšimi v Evropi. Na spletu dnevno preživijo približno uro in pol, kar je pod evropskim povprečjem prekomerne rabe interneta. Glede spletnih aktivnosti, so slovenski mladostniki med najbolj aktivnimi v Evropi, imajo najvišje število digitalnih spretnosti ter spretnosti za varno uporabe interneta. Glede tveganj na spletu niso v samem vrhu, so pa Slovenci med bolj pogostimi uporabniki pornografskih vsebin kot njihovi evropski vrstniki. Slovenski mladostniki imajo manj izkušenj s spletnim nasiljem, so pa zato bolj občutljivi na takšna dejanja kot mladostniki v drugih evropskih državah (Haddon e tal., 2014).. 6 POSLEDICE KIBERNETSKEGA NASILJA Vsaka vrsta nasilja ima na žrtev določen vpliv in pusti na njej posledice, ki so lahko dolgotrajne. Lahko so fizične, psihične, čustvene, socialne itd. Kibernetsko nasilje zaznamuje žrtev s psihološkimi, socialnimi in čustvenimi težavami (Wade in Beran, 29.

2011). Ker kibernetsko nasilje ni omejeno le na določen čas in prostor, kot npr. šolsko dvorišče v času pouka, ampak je praktično izvedljivo kjerkoli in kadarkoli, imajo dejanja lahko še hujše posledice, čeprav se izvajajo le kratek čas. Psihološke posledice lahko postanejo zelo dolgoročne tako za žrtev, kot tudi njeno družino. Takšne posledice so pogoste bolezni žrtve, motnje hranjenja, anksioznost, stres, depresije, samomorilske misli, pa tudi nasilna dejanja kot so telesni napadi, umori in samomori. Problem psiholoških posledic je tudi ta, da lahko trajajo še dolgo po tem, ko je ustrahovanje že prenehalo, torej tudi kasneje, ko mladostnik že odraste (Patchin in Hinduja, 2006). Kibernetsko nasilje ima lahko hujše in nenadne posledice, ker se škodljive in neresnične informacije lahko v trenutku posredujejo in se razširijo vsepovsod in jih je zato še težje odpraviti. Storilec je lahko anonimen in ga je zato težko ustaviti ter ne moremo vedeti, kdaj bo ponovno »udaril«. Zato se velikokrat umaknejo iz socialnega okolja, da jim ne bi bilo treba doživeti novih žaljivih napadov. (Haber in Daley, 2011). Ta dejanja jim namreč povzročijo občutke osramočenosti in strahu, kar pripelje do socialnih posledic. Žrtev ima lahko težave pri navezovanju stika z vrstniki, bodisi zato, ker si tega ne želi, saj se boji, da bo ponovno ustrahovana, ali pa zato, ker se počuti osramočeno in ima posledično nizko samozavest. Spletno ustrahovanje namreč vpliva tudi na mladostnikovo samopodobo. Razne raziskave so namreč pokazale, da imajo mladostniki, ki so žrtve kibernetskega nasilja nižjo samopodobo in samozavest kot ostali vrstniki. Visoka samozavest pa je pomembna za mladostnike, saj posredno in neposredno vpliva na posameznikovo vedenje in njegov šolski uspeh. Ugotovljeno je bilo, da imajo žrtve ponavadi nižjo samozavest kot njihovi nadlegovalci. Zanimivo je tudi to, da imajo tako tisti, ki nadlegujejo kot tudi njihove žrtve nižjo stopnjo samozavesti kot ostali vrstniki, ki v ustrahovanje in spletno nasilje niso vpleteni (Patchin in Hinduja, 2010).. 6.1 ŽRTVE IN ZNAKI KIBERNETSKEGA NASILJA. Von Marees in Petermann (2012) pravita, da obstajajo večje možnosti, da žrtve kibernetskega ustrahovanja postanejo osebe, ki so po naravi bolj odprte in z ljudmi delijo več osebnih stvari. Ustrahovalec nato lahko to zlorabi v kibernetskem prostoru. Zato je potrebno poudariti preudarno ravnanje z osebnimi podatki na spletu, še posebej na spletnih socialnih omrežjih. 30.

Storilci se raje »spravljajo« tudi na tiste, ki so bolj občutljivi na določene primere žaljenja. Tisti, ki so socialno bolj prilagodljivi ter imajo večjo podporo družine in prijateljev, lažje obvladujejo neprimerne komentarje, objave, vsebine. Navadno žalitve in neprimerna sporočila ignorirajo ali uspešno zavrnejo. Bolj ranljivi so mladostniki, ki imajo le malo sposobnosti in veščin obvladovanja ustrahovanja in nadlegovanja. Le-ti imajo lahko tudi težave z duševnim zdravjem ali družinske težave. Večkrat postanejo žrtve tudi tisti, ki doživijo čustveno stisko, kot npr. razpad ljubezenskega razmerja (Haber in Daley, 2011). Pogosteje so žrtve mladostniki, ki so nekoliko drugačni od drugih, npr. imajo drugačno veroizpoved, spolno usmerjenost, raso, drugačne fizične in mentalne sposobnosti. Prav tako so lahko ustrahovani zaradi fizičnega izgleda, pomanjkanje prijateljev ter vseh drugih lastnosti in sposobnosti, s katerimi posameznik izstopa iz povprečja (Hoff in Mitchell, 2008). Kmalu mladostnik začne kazati določene znake, na katere moramo postati pozornejši. Prične se zapirati vase, oddaljuje se od prijateljev in družine, v šoli mu ne gre dobro, ter še nekateri drugi (The National Center for Missing & Exploited Children, 2009): . Žrtev se prične izogibati uporabi računalnika, mobilnega telefona in drugih tehnoloških naprav.. . Ob prejetju elektronske pošte, neposrednega sporočila ali SMS-a, postane nemiren in nervozen.. . Težje mu je obiskovati šolo ali se udeleževati drugih dogodkov.. . Izogibajo se pogovoru o uporabi računalnika.. Te znake pogosto spremljajo tudi žalost, osamljenost, spremembe v spalnih in prehranjevalnih navadah, izgubljanje interesa za razne aktivnosti in več zdravstvenih težav. Pojavljajo se jim tudi težave v šoli, saj pričnejo izostajati od pouka, posledično dobivajo slabše ocene, primanjkuje jim samozavesti, posegati lahko začnejo tudi po drogah in alkoholu (Cyberbullying Effects, 2015). Pomembno je poudariti, da se posledice med seboj prepletajo, kar pomeni, da na primer izostanek od pouka in slabše ocene, lahko vodijo v zlorabo alkohola in drog ter v ostalo deviantno vedenje. Vsakršno nasilje pa lahko pripelje tudi do samomorilskih misli in poskusov samomora. Med strokovnjaki se že uporablja novo ime za take vrste samomorov, in sicer »bullycide«- gre za samomor, ki se zgodi tudi zaradi pritiska spletnega nadlegovanja. 31.

6.2 POSLEDICA NASILJA- SAMOMOR Najhujša posledica spletnega nadlegovanje je lahko samomor. Tisti, ki so povezani s spletnim ustrahovanjem- tako žrtve kot storilci-so bolj nagnjeni k samomorilskim mislim in k poskusom samomora. Še posebej žrtve spletnega nasilja, so dvakrat bolj nagnjeni k samomoru kot storilci. To dokazujejo kar nekaj primerov iz tujine, ko so si mladostniki, ki so bili žrtve nadlegovanje preko spleta, vzeli življenje. Z rezultati raziskav bi morali postati bolj pozorni na vzroke, ki mladostnika pripeljejo do tega dejanja. Mlada oseba, ki stori ali poskuša izvesti samomor, ima v svojem življenju še številne druge težave, kibernetsko nasilje le še dodatno pripomore k temu, da ga pripelje do tega najhujšega scenarija. Nekateri imajo težave v družbi, drugi se borijo z nizko samozavestjo ali klinično depresijo, tretji pa morajo jemati zdravila. Vseeno je potrebno poudariti, da kibernetsko nasilje samo po sebi navadno ne pripelje do samomora. Vendar pa mladostnikom nadlegovanje v vsakdanjem življenju povzroča stres in trpljenje, ki delno, ampak v povezavi z drugimi težavami odločno pripomorejo k tragičnim dogodkom. Vse vrste nasilja, vključno s kibernetskim, moramo jemati resno. Žrtvam je potrebno dati občutek, da samomor ni prava rešitev za bolečine in trpljenje, ki jim ga povzroča nasilje. Največji poudarek je na tem, da je potrebno vsakemu nadlegovanju in nepomembnim vrstniškim konfliktom v virtualnem svetu posvetiti pozornost, saj lahko nasilje postane dolgoročno in ima hude posledice v realnem življenju (Patchin in Hinduja, 2010).. 6.3 PREVENTIVNO IN KURATIVNO DELOVANJE Kot smo v prejšnjem odstavku opisali, ima kibernetsko nasilje lahko zelo hude posledice za mladostnika in njegovo nadaljnjo življenje. V kolikor zaznamo nasilje, ga je potrebno čim hitreje odpraviti, prav tako pa poskrbeti za posledice, ki pri tem nastanejo. Starši, učitelji in ostali šolski delavci se morajo truditi, da preventivno delujejo in se trudijo, da do ustrahovanje ne pride. V primeru nadlegovanja in ustrahovanja morajo hitro ukrepati in reševati težave. Pri odkrivanju kibernetskega nasilja imajo veliko vlogo tudi tretje osebe, ki vedo za nasilje, vendar vanj niso neposredno vključeni. To so največkrat vrstniki, ki so priča ustrahovanju, vendar zaradi strahu, da bi tudi sami postali žrtev, o tem ne poročajo drugim. Zato imajo starši in delavci šole največjo vloga pri obvladovanju in preprečevanju, saj žrtve in 32.

tudi tretje osebe same ne bodo ukrepale (Hinduja in Patchin, 2012). Potrebno je tudi sodelovanje med šolskimi delavci in starši, saj se kibernetsko nasilje lahko pojavlja tako v šolskem času kot tudi v domačem okolju. Nekatere šole pozivajo učence in njihove starše, da sklenejo dogovor o sprejemljivi uporabi interneta, pri čemer se mladostnik strinja, da ne bo izvajal nadlegovanja in ustrahovanja preko interneta, starši pa sprejmejo odgovornost o nadzoru otrokove uporabe izven šole. V kolikor šola zazna nasilje, sporočijo staršem, ki se nato soočijo z otrokom (Beale in Hall, 2007). Zato morajo tako starši kot tudi učitelji že zgodaj v otrokovem razvoju začeti izoblikovati stališča, ki bodo otroka v prihodnosti vodila k iskanje pomoči pri enih ali pri drugih. Otroci zaradi izobraženosti in oblikovanih stališ ne bodo izvajali nasilja nad drugimi, v primeru soočenja s kibernetskim nasiljem, pa se bodo zatekli h staršem ali učiteljem, ter jim zaupali (Bertok in Meško, 2012). Med preventivne ukrepe spadajo tisti ukrepi, ki jih izvajamo preden pride do problema, s kurativnimi ukrepi pa skušamo ublažiti posledice, ki so nastale po pojavu problema. Vsaka šola ima možnost, da vzpostavi svoj sistem prevencije. Imajo namreč velik nabor možnosti, ki pa so dostopne vsem šolam. Boljša kot je izbira prevencijskih ukrepov, manj potrebna bo uporaba kurativnih ukrepov. Kurativni ukrepi vsebujejo naslednja področja (Pušnik, 1999): . odkrivanje vzrokov nasilja,. . točno določeni in zapisani ukrepi za posamične primere nasilja (kdo je zadolžen za ukrep, koga se obvesti, kakšna je kazen),. . pomembnost izvedbe in doslednosti ukrepov,. . pripravljen program dela z žrtvijo in izvajanje tega programa ter. . pripravljen program dela s storilcem in izvajanje tega programa.. 6.3.1 DELOVANJE STARŠEV. Starši imajo največji vpliv in nadzor nad otroki, zato je njihov delež pri preventivi velik. Veliko bolje je preprečevati kot kasneje odpravljati posledice nasilja, saj vsako nasilje na osebi pusti posledice, ki so lahko dolgotrajne. Starši morajo torej že pri vzgoji otrok delovati preventivno, ter jih naučiti odgovorne uporabe interneta in mobilnega telefona. Z njimi se morajo pogovoriti in jih poučiti, da na internetu ni popolne zasebnosti, ter da je potrebna previdnost pri objavljanju 33.

in udejstvovanju na internetu. Potrebno je, da jih naučijo pravilne komunikacije z drugimi, torej izbirati prave besede brez žaljenja ter da se do drugih obnašajo prijazno in spoštljivo. Pridobiti morajo mladostnikovo zaupanje, kajti le tako jim bo povedal, če se bo znašel v težavah. Kljub vsem navodilom, pogovorom in pravilom, morajo imeti starši tudi nadzor nad mladostnikovim delovanjem na internetu, in sicer morajo biti pri tem diskretni. Otrok bi namreč pričel bolj prikrivati svoja dejanja, če bi zaznal, da ga starši nadzorujejo. Nadzor mladostnika pri njegovem udejstvovanju v kibernetskem prostoru staršem nudi možnost, da zaznajo kakršnokoli odklonsko vedenje takoj, ko se pojavi (Patchin in Hinduja, 2012). Naloga staršev pri nadzoru pa ni vedno lahka. Mladostniki so namreč vedno naprednejši pri uporabi interneta, poleg tega imajo starši in mladostniki različne poglede na uporabo interneta, kar se mladostniki tudi zavedajo. Medtem ko je za odrasle osebe internet praktični pripomoček, je za mlade ljudi življenjsko pomembna stvar za stike z vrstniki. Zato lahko mladostnik staršem pove, da računalnik potrebuje za opravljanje domače naloge, v resnici pa se zapleta v katero izmed oblik spletnega nasilja. Razne klepetalnice, neposredna in tekstovna sporočila so za starše neznani pojmi, medtem ko mladi to pogosto uporabljajo. Prav tako mladi uporabljajo besedne zveze in okrajšave, ki jih veliko staršev ne zna razbrati, npr. BRB (be right back), ILU (I love you) … Če starši zaznajo, da se je njihov otrok vpleten v spletno nasilje, poiščejo osebo, ki se bolje spozna na tehnologijo ali se o tem sami izobrazijo. Starši bi morali slediti internetnim novostim, predvsem kaj mladostniki počnejo na spletu. Koristno je, da v družini starši z otroki postavijo dogovor o uporabi interneta- kje lahko uporabljajo internet, kaj lahko počnejo na spletu, koliko časa preživijo na njem, kaj storiti, če dobijo sporočilo ob katerem jim je neprijetno ter kako na spletu zaščititi svoje osebne podatke in informacije (Beale in Hall, 2007). Tudi pri uporabi mobilnega telefona, mu moramo preventivno postaviti določena pravila, predvsem o izražanju preko SMS sporočil, pošiljanju lastnih fotografij, ilegalnega snemanja in fotografiranja preko kamere. Svoje prve mobilne telefone dobivajo že v zgodnji starosti, zato se ne zavedajo vseh nevarnosti. Bistveno je, da starši sami presodijo kdaj je njihov otrok dovolj zrel, da razume potencialne nevarnosti zlorabe tehnologije. Ko se zavedajo svobode, moči in možnosti zlorabe, staršev nadzor ni več nujno potreben. Okvirno pa študije kažejo, da pri sedemnajstih letih mladostnik še ni pripravljen na neovirano uporabo mobilnega telefona in spleta (Patchin in Hinduja, 2009). 34.

V kolikor pride do kibernetskega nasilja, je potrebno da starši čim hitreje in pravilno odreagirajo. Pri tistih mladostnikih, ki izvajajo nasilje, je potrebno ukrepati hitro. Najprej se morajo starši sami zavedati, da je otrok storil napako, zato je potrebno poskrbeti, da tega ne bo več počel. Večina staršev najprej otroka kaznuje in sicer tako, da je otroku prepovedana oziroma omenjena uporaba informacijskokomunikacijske tehnologije. Bistvo pa ni le kazen, ampak se je potrebno z otrokom tudi pogovoriti, mu nuditi podporo in ugotoviti, zakaj je izvajal nasilje preko spleta. Poučiti ga je potrebno kakšna je pravilna in primerna uporaba spleta in mu povedati kaj od njega pričakujejo ter ga jasno opozoriti, da mora upoštevati pravila, v kolikor želi še naprej uporabljati splet. Pomembno je tudi, da so starši do otroka pozorni, so z njimi prisotni ali vpleteni v njihove dejavnosti, saj so s tem otroku bližje in manj verjetno je, da bo otrok delikventen (Patchin in Hinduja, 2012).. 6.3.2 DELOVANJE ŠOLE Ukrepanje pri kibernetskem nasilju in njihovem preprečevanju pa ni samo naloga staršev, ampak imajo pri tem tudi šole pomembno vlogo. Njihova osnovna naloga je, da šolarjem zagotavljajo občutek varnosti in preprečujejo ustrahovanja, tudi preko interneta. To pomeni, da zagotavljajo, da mladostniki ne uporabljajo interneta in mobilne telefone z namenom, da bi prizadeli ali oškodovali vrstnika. En izmed prvih korakov je, da določijo nekakšen nivo uporabljanja elektronskih naprav tako doma kot tudi v šoli. Pomembno je, da se tako učenci kot učitelji zavedajo kako resno in obsežno je kibernetsko nasilje (Beale in Hall, 2007). Pametno je, da šole oblikujejo programe, s katerimi preprečujejo kibernetsko nasilje. Tiste šole, ki imajo oblikovane preventivne programe, so namreč v veliki prednosti, ko se je potrebno spopadati s primeri kibernetskega nasilja. K prevenciji veliko pripomorejo učitelji, starši ter drugi učenci, ki so bili že soočeni z nasiljem preko spleta. Najprej je pomembno, da je jasno definiran in razumljen pomen kibernetskega nasilja, tako s strani učiteljev ter ostalih delavcev šole kot tudi učencev in staršev. Ko je pojem definiran in razumljiv, mora šolski delavci oceniti prisotnost kibernetskega nasilja v šoli z raznimi anonimnimi anketami. Nato morajo na podlagi tega oblikovati program preprečevanja nasilja, oblikovati ter razglasiti jasna pravila uporabe tehnologije v času pouka. Šole morajo poskrbeti, da starši in učenci dobijo te podatke o pomenu nasilja, oceni prisotnosti in primere nasilja, jasna pravila. uporabe. tehnologije. na. šoli. ter 35. morebitne. posledice. ob. primerih.