Števniki in števila v Homerjevi Odiseji : študijsko gradivo : zgodovina matematike

Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Oddelek za matematiko in računalništvo. Marko Razpet. ŠTEVNIKI IN ŠTEVILA V HOMERJEVI ODISEJI Študijsko gradivo Zgodovina matematike. Ljubljana, oktober 2016.

Vsebina Seznam slik. 3. Predgovor. 4. 1 O Homerju in njegovih epih. 5. 2 Grški alfabet in grški števniki. 8. 3 Ena, dve, tri, štiri. 9. 4 Pet, šest, sedem, osem. 16. 5 Devet, deset. 20. 6 Enajst, dvanajst. 23. 7 Trinajst, sedemnajst, osemnajst. 25. 8 Dvajset, dvaindvajset, štiriindvajset. 27. 9 Štirideset, petdeset, dvainpetdeset. 29. 10 Devetdeset, sto, tristo, tristo šestdeset. 30. 11 Petsto, tisoč, deset tisoč, sto tisoč. 33. 12 Neskončno in ulomki. 34. 13 Matematika, astronomija, meteorologija. 34. 14 Nekaj misli. 35. 15 Manj znane besede. 36. Literatura. 38.

Seznam slik 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13. Homer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ena, dve, tri, štiri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pet, šest, sedem, osem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Devet, deset . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Enajst, dvanajst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Trinajst, sedemnajst, osemnajst . . . . . . . . . . . . . . . . . Dvajset, dvaindvajset, štiriindvajset . . . . . . . . . . . . . . . Štirideset, petdeset, dvainpetdeset . . . . . . . . . . . . . . . . Devetdeset, sto, tristo, tristo šestdeset . . . . . . . . . . . . . Pravilni petkotnik, razdeljen na trideset pravokotnih trikotnikov Znamenita mesta v južni Italiji . . . . . . . . . . . . . . . . . Petsto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Egejski bazen. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 3. 5 16 19 22 25 26 29 30 31 32 32 33 38.

Predgovor Števnike in števila srečujemo tudi v svetovni književnosti. V gradivu bomo predstavili tiste, ki jih je Homer uporabil v svoji Odiseji. Števila v pesnitvi niso nič posebnega, večina je namreč takih, ki jih še dandanes uporabljamo v vsakdanjih pogovorih in katerih velikost je običajnim ljudem zlahka predstavljiva. Jezikoslovno je števnik (ἀριθμός) pregibna besedna vrsta, kar pomeni, da ga lahko sklanjamo in mu včasih lahko določimo slovnični spol (dve muhi, dva čmrlja). Števnik je lahko, kot nas uči slovnica, glavni (ena, dve, tri, …), vrstilni (prvi, drugi, tretji, …), ločilni (enoj, dvoj, troj, …) in množilni (enojen, dvojen, trojen, …). So pa še prislovi, izvedeni iz števnikov: zaporednostni prislovi (prvič, drugič, tretjič, …) in kratnostni prislovi (enkrat, dvakrat, trikrat, …). Število je beseda, ki izraža, koliko enot kaj obsega. Število lahko izrazimo z besedo, s števnikom, lahko pa ga tudi zapišemo s simboli, na primer z desetiškimi števkami. Naš največji pesnik dr. France Prešeren Homerja omeni čisto na začetku svoje Glose, s katero slikovito opiše stanje pesništva in odnos do te vrste besedne umetnosti na Kranjskem v tistih časih: Le začniva pri Homêri, prosil reva dni je stare; V prispevku so zbrani skoraj vsi verzi iz Odiseje, ki vsebujejo kak števnik. Teh se je nabralo precej, zato ne obravnavamo vsakega posebej, ampak po skupinah, od manjših proti večjim. Na koncu so dodani še tisti verzi, ki se poigravajo z neskončno, pa tudi ulomki, ki jih ni prav veliko. Dodanih je tudi nekaj verzov, ki uporabljajo nekatere bolj znanstvene izraze, ter nekaj, ki vsebujejo zanimive misli, od katerih so nekatere še danes aktualne. Navedeni so verzi v Homerjevi grščini in v prevodu Antona Sovreta, enega naših najboljših prevajalcev iz stare grščine in dobrega poznavalca starogrške zgodovine, miselnosti, filozofije in umetnosti. Za nas zanimivi števniki pa so s krepko pisavo posebej poudarjeni. Ljubljana, oktobra 2016. Dr. Marko Razpet 4.

1. O Homerju in njegovih epih. O Homerju (῞Ομηρος), ki mu pripisujejo avtorstvo klasičnih epov Iliada (᾿Ιλιάς) in Odiseja (᾿Οδύσσεια), je veliko napisanega v ustrezni literaturi. Homer naj bi živel v 9. ali 8. stoletju pred našo ero. V Iliadi opisuje boje Grkov in Trojancev ter uničenje Troje (Τροία), v Odiseji pa vračanje in blodnje Odiseja, enega od junakov pri omenjenem početju, v rodno Itako, kjer sta ga v zelo neprijetnih okoliščinah čakala žena Penelopa (Πηνελόπη) in sin Telemah (Τηλέμαχος). Drugo ime za Trojo je Ilion (῎Ιλιος, ῎Ιλιον), iz česar je nastala beseda Iliada. Epa sta bila kmalu po dozorelosti tudi zapisana, tako da sta to skoraj tri tisoč let stara epa v taki ali drugačni knjižni obliki. Zapisali pa so ju lahko, čim so od Feničanov sprejeli črkopis in ga prilagodili grškim narečjem. Velik napredek je bil v tem, da so začeli zapisovati ne le soglasnike, ampak tudi samoglasnike. Grški alfabet je zaporedje grških črk v dogovorjenem vrstnem redu. Ta se le malo razlikuje od feničanskega. Grške črke so zaradi vrstnega reda uporabljali tudi za števke in z njimi so zapisovali števila.. Slika 1: Homer Iliado sestavlja 15 693 heksametrov, Odisejo pa 12 110. Odiseja je razdeljena na 24 spevov z oštevilčenimi verzi, kar opazimo v [2]. Običajno jih označujejo z velikimi grškimi črkami klasičnega alfabeta: 5.

Α Β Γ Δ Ε Ζ Η Θ Ι Κ Λ Μ Ν Ξ Ο Π Ρ Σ Τ Υ Φ Χ Ψ Ω. Epa sta pisana v arhaičnem jonskem narečju z ajolskimi primesmi. Jezik je torej starogrški. Pravijo pa, da je že nekoliko izumetničen in da takega ljudje nikoli in nikjer niso govorili. Kljub temu pa so kar drli skupaj, čim so slišali, da bo nekdo, običajno kak potujoči pevec ali aojd (ἀοιδός) nekje recitiral v verzih. Ritem verzov v Iliadi in Odiseji temelji na menjavi dolgih (−) in kratkih (⌣) zlogov, ne pa poudarjenih ter nepoudarjenih, kar je prišlo v navado šele v srednjem veku. Čisti grški daktilski heksameter (ἑξάμετρον) ali šesterec ima tako shemo: − ⌣ ⌣ |− ⌣ ⌣ |− ⌣ ⌣ |− ⌣ ⌣ |− ⌣ ⌣ |− ⌣ Pogosto pa vsebuje heksameter še cezure in diareze, pa tudi nekateri daktili (− ⌣ ⌣) so nadomeščeni s spondeji (− ⌣). Tako tudi recitiranje ni bilo preveč enakomerno in dolgočasno. Rime Homerjeva epa nimata. Zgornjo shemo lahko primerjamo s prvima dvema heksametroma Odiseje: Muza, povej mi moža, ki silo poti je prehodil, križem po svetu blodèč, kar sveto razrušil je Trojo! ἄνδρα μοι ἔννεπε, μοῦσα, πολύτροπον, ὃς μάλα πολλὰ πλάγχθη, ἐπεὶ Τροίης ἱερὸν πτολίεθρον ἔπερσεν Klicanje muze na začetku daje epu poseben čar in zagotovilo, da ga je vredno podrobno spoznati. Po zgledu Iliade in Odiseje je nastala tudi Eneida, kasneje pa tudi srednjeveški evropski junaški epi. Avtor Eneide je rimski pesnik Publius Vergilius Maro (70–19 pne.). V Eneidi Vergil opisuje prihod preživelih Trojancev v Lacij. Vergila v literaturi srečamo tudi v Božanski komediji, versko-alegoričnem epu Danteja Alighierija (1265–1321). V epu Vergil spremlja Danteja na potovanju skozi pekel in vice. Slovnica starogrškega jezika pozna besedne vrste, določne člene, tri spole, sklone, sklanjatve, spregatve, kup glagolskih oblik, stopnjevanje pridevnikov in prislovov in drugo. Poleg ednine (singular) in množine (plural) ima tudi dvojino (dual). 6.

Iliada in Odiseja sta imeli ogromen vpliv na grško kulturo. V epih je moč spoznati velik del grške zgodovine, politike, filozofije, teologije, družbe, razumevanje narave, načina življenja, medčloveških odnosov in še bi lahko naštevali. Grkom sta bila epa praktično učno gradivo. Še dolgo so njihovi misleci citirali njune posamezne verze v svojih razpravah. Iliada tako dobro opisuje področje, na katerem je stala Troja, da je Heinrich Schliemann (1822–1890), nemški amaterski arheolog in poliglot, začel leta 1871 z izkopavanji na pravem mestu in zares našel razvaline Troje in precej zakladov. Schliemann je tudi sicer bil veliki ljubitelj Iliade in Odiseje in grške zgodovine in kulture sploh. V drugo se je celo poročil z Grkinjo Zofijo, ki mu je rodila otroka Andromaho in Agamemnona. Stara grščina je bila Schliemannu tako všeč, da jo je imenoval jezik bogov. Nas bodo najbolj zanimali števniki oziroma števila, ki se pojavljajo v Odiseji. V njenem besedilu zaman iščemo zapis števil s števkami. Vse so zapisane z besedami. Eksplicitno se števnik ena redko pojavlja, ker ga nadomeščajo edninske oblike, ostali, ki izražajo manjše količine, pa kar pogosto. Števnikov je v Odiseji več vrst: glavni, vrstilni, ločilni. Tudi kratnostne prislove najdemo. Primerjali bomo slovensko besedilo [2], Sovretov prevod, in ga primerjali z grškim [3]. V pomoč pa nam bo včasih slovar [1]. Odiseja je zašla tudi v našo vsakdanjost. Z besedama odiseja in odisejada poimenujemo vsako dolgotrajno ali pustolovsko potovanje. Odisej je postal sinonim za zvitega človeka. Tudi znameniti trojanski konj, s katerim so Grki z zvijačo zavzeli Trojo, je bila ena od njegovih idej. Danes je trojanski konj prispodoba za nekaj, kar z zvijačo pride v notranjost nečesa z namenom oslabitve oziroma uničenja. V računalništvu je to virus, trojanec, kratek računalniški program, ki se z namenom povzročitve škode z zvijačo vtihotapi v računalniški sistem nepazljive žrtve. Iz Odiseje poznamo tudi izraz med Scilo in Karibdo, ko hočemo slikovito povedati, da smo se znašli v stanju, ko se vsaj eni od pretečih nevarnosti ne da izogniti. Scila (Σκύλλα) in Karibda (Χάρυβδις) sta bili v grški mitologiji pošasti, ki sta vsaka na svoji strani Mesinske ožine med Kalabrijo in Sicilijo prežali na pomorščake. Naprava za zvočno sporočanje je sirena. Beseda izvira iz grščine. Mitološko bitje, od. 7.

glave do pasu dekle, pod pasom pa riba ali ptica, je bilo sirena (Σειρήν). S svojim prelepim petjem so sirene vabile mornarje v vodo z namenom, da se utopijo. Odisej jih je na plovbi mimo njih ukanil tako, da je mornarjem z voskom zamašil ušesa, sebe pa dal tesno privezati ob jambor. V latinščini se Odiseju reče Ulixes, kar je nastalo iz etruščanskega Ulysses. James Joyce (1882–1941), irski romanopisec in pesnik, je napisal roman Ulysses. Nastajal je celih deset let. Imamo tudi film 2001: Odiseja v Vesolju, ki ga je zrežiral Stanley Kubrick (1928–1999). Premiera filma je bila v naših študentskih časih, davnega leta 1968.. 2 Grški alfabet in grški števniki Klasična grščina pozna 24 črk. Mala črka sigma ima dve obliki. Sredi besede se uporablja σv, na koncu besede pa ς. Grške besede se lahko končajo na: samoglasnik, dvoglasnik, ν, ξ, ρ, ς, ψ. Klasični grški alfabet se glasi: Αα Ββ Γγ Δδ Εε Ζζ Ηη Θθ. alfa beta gama delta epsilon zeta eta theta. Ιι Κκ Λλ Μμ Νν Ξξ Οο Ππ. Ρρ Σ σv ς Ττ Υυ Φϕ Χχ Ψψ Ωω. jota kapa lambda mi ni ksi omikron pi. ro sigma tav ipsilon fi hi psi omega. V nekaterih grških narečjih in pri zapisovanju števil so uporabljali črke stigma (ϛ), digama (ϝ), kopa (ϙ) in sampi (ϡ). Ne bo odveč, če navedemo nekaj začetnih grških števnikov. Te bomo potem iskali v posameznih heksametrih. Grški verzi in slovenski prevod se v verzih ne ujemajo vedno. Včasih je mojster prevajalec moral iz tega ali drugega razloga kakšno besedo prestaviti v sosednjo vrstico. Tu pa tam je v slovenskem prevodu uporabljen števnik, ki ga v originalu ne razpoznamo, ker je zapopaden implicitno. Kakšen števnik je po potrebi v slovenščini zapisan tudi nekoliko bolj zapleteno. 8.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20. αʹ βʹ γʹ δʹ εʹ ϛʹ ζʹ ηʹ θʹ ιʹ ιαʹ ιβʹ ιγʹ ιδʹ ιεʹ ιϛʹ ιζʹ ιηʹ ιθʹ κʹ. εἷς, μία, ἕν πρῶτος δύο δεύτερος τρεῖς, τρία τρίτος τέτταρες, τέτταρα τέταρτος πέντε πέμπτος ἕξ ἕκτος ἑπτά ἕβδομος ὀκτώ ὄγδοος ἐννέα ἔνατος δέκα δέκατος ἕνδεκα ἑνδέκατος δώδεκα δωδέκατος τρεῖς καὶ δέκα τρίτος καὶ δέκατος τέτταρες καὶ δέκα τέταρτος κ. δ. πέντε καὶ δέκα πέμπτος κ. δ. ἑκκαίδεκα ἕκτος κ. δ. ἑπτὰ καὶ δέκα ἕβδομος κ. δ. ὀκτὼ καὶ δέκα ὄγδοος κ. δ. ἐννέα καὶ δέκα ἔνατος κ. δ. εἴκοσι εἰκοστός. ἅπαξ δίς τρίς τετράκις πεντάκις ἑξάκις ἑπτάκις ὀκτάκις ἐνάκις δεκάκις ἑνδεκάκις δωδεκάκις τρὶς καὶ δεκάκις τετράκις κ. δ. πεντάκις κ. δ. ἑξάκις κ. δ. ἑπτάκις κ. δ. ὀκτάκις κ. δ. ἐνάκις κ. δ. εἰκοσάκις κ. δ.. V prvi koloni so arabske številke, v drugi grške številke (v slovnicah jih označujejo s črticami), v tretji glavni števniki (koliko?), v četrti vrstilni števniki (kateri po vrsti?) in v peti kratnostni prislovi (kolikokrat?).. 3 Ena, dve, tri, štiri Α–256: z bronastim šlemom na glavi pa ščitom in kopij dvojico σταίη, ἔχων πήληκα καὶ ἀσπίδα καὶ δύο δοῦρε Α–231: vendar ne sama, spletični jo dve sledita obenem οὐκ οἴη, ἅμα τῇ γε καὶ ἀμϕίπολοι δύ’ ἕποντο Β–11: toda ne sam: dva urna mu psa sledita obenem οὐκ οἶος, ἅμα τῷ γε δύω κύνες ἀργοὶ ἕποντο 9.

Β–21, 22: res ima jih še troje, njih eden se vmeša med snubce, to je Eurinomos, dva pa domá oskrbujeta zemljo τρεῖς δέ οἱ ἄλλοι ἔσαν, καὶ ὁ μὲν μνηστῆρσιν ὁμίλει, Εὐρύνομος, δύο δ’ αἰὲν ἔχον πατρώια ἔργα Β–32: zdaj pa še nam bo potrdil, kar sam izvedel je prvi ἥν χ’ ἡμῖν σάϕα εἴποι, ὅτε πρότερός γε πύθοιτο Β–43: vàm da povedal bi tu, kar sám izvedel sem prvi ἥν χ’ ἡμῖν σάϕα εἴπω, ὅτε πρότερός γε πύθοίμην Β–46: dvojna nesreča celó: izgubil sem dobrega ôčo δοιά: τὸ μὲν πατέρ’ ἐσθλὸν ἀπώλεσα, ὄς ποτ’ ἐν ὑμῖν Β–89: leta že tri je tegà, minilo bo kmalu četrto ἤδη γὰρ τρίτον ἐστὶν ἔτος, τάχα δ’ εἶσι τέταρτον Β–106, 107: leta je tri s prikrito prevaro slepila Ahajce, kadar pa z letom četrtim so bližale zopet se Hore ὣς τρίετες μὲν ἔληθε δόλῳ καὶ ἔπειθεν ᾿Αχαιούς: ἀλλ’ ὅτε τέτρατον ἦλθεν ἔτος καὶ ἐπήλυθον ὧραι Γ–180: bil četrti je dan, ko ljudje Dioméda Tidída τέτρατον ἦμαρ ἔην, ὅτ’ ἐν ῎Αργεϊ νῆας ἐίσας Γ–245: saj rodove že tri, baje, mu traja gospostvo τρὶς γὰρ δή μίν ϕασιν ἀνάξασθαι γένε’ ἀνδρῶν Γ–424: njega tovariše vse, le dva naj pusti na obrežju πάντας ἰὼν ἑτάρους ἀγέτω, λιπέτω δὲ δύ’ οἴους Δ–19: v ritmu napeva prevrača dvojica okretnih glumačev ϕορμίζων, δοιὼ δὲ κυβιστητῆρε κατ’ αὐτούς Δ–27: pravzaprav dva, na óko v rôdu mogočnemu Zeusu ἄνδρε δύω, γενεῇ δὲ Διὸς μεγάλοιο ἔικτον Δ–86: trikrat obravijo tam samice do konca se leta τρὶς γὰρ τίκτει μῆλα τελεσϕόρον εἰς ἐνιαυτόν Δ–128: Polibos dal Meneláu je dve srebrni kopanji ὃς Μενελάῳ δῶκε δύ’ ἀργυρέας ἀσαμίνθους Δ–129: trinožnika dva in zlatá za deset mu talentov δοιοὺς δὲ τρίποδας, δέκα δὲ χρυσοῖο τάλαντα 10.

Δ–434: tri, ki zanesel sem nanje najbolj se pri vsakem podjetju τρεῖς ἄγον, οἷσι μάλιστα πεποίθεα πᾶσαν ἐπ’ ἰθύν Δ–436: tjúlenjev štirih mehove prinesla iz vôde na svétlo τέσσαρα ϕωκάων ἐκ πόντου δέρματ’ ἔνεικε Δ–506: koj je z močno rokó pograbil trizòb in zavíhtel αὐτίκ’ ἔπειτα τρίαιναν ἑλὼν χερσὶ στιβαρῇσιν Δ–590: trojko ti konj podarím in lično oglájena kola τρεῖς ἵππους καὶ δίϕρον ἐύξοον: αὐτὰρ ἔπειτα Ε–70, 71: štirje izviri po vrsti izlivajo bistro vodíco, blizu kraj drugega drug, tekó na štiri vetrove κρῆναι δ’ ἑξείης πίσυρες ῥέον ὕδατι λευκῷ, πλησίαι ἀλλήλων τετραμμέναι ἄλλυδις ἄλλη Ε–262: tekel četrti je dan, ko delo biló je končano τέτρατον ἦμαρ ἔην, καὶ τῷ τετέλεστο ἅπαντα: Ε–292: (s trizobom v roki) splajha vršino vodá; sprosti vrtinčaste struje χερσὶ τρίαιναν ἑλών: πάσας δ’ ὀρόθυνεν ἀέλλας Ε–388: dva dni, dve noči je blodil tako med valovi ἔνθα δύω νύκτας δύο τ’ ἤματα κύματι πηγῷ Ε–390: kadar pa tretjega jutra se Zarja zbudi lepolaska ἀλλ’ ὅτε δὴ τρίτον ἦμαρ ἐυπλόκαμος τέλεσ’ ᾿Ηώς Ε–484: dosti, da dva bi moža, še tri ubránilo mraza ὅσσον τ’ ἠὲ δύω ἠὲ τρεῖς ἄνδρας ἔρυσθαι Ζ–63: dva poročena možá, trijé še samci cvetoči οἰ δύ’ ὀπυίοντες, τρεῖς δ’ ἠίθεοι θαλέθοντες Η–113: štiri orale vsegà, ograjèn počez in po dolgem τετράγυος: περὶ δ’ ἕρκος ἐλήλαται ἀμϕοτέρωθεν Η–129: dvoje izvirov je tu: napelján je eden po vrtu ἐν δὲ δύω κρῆναι ἡ μέν τ’ ἀνὰ κῆπον ἅπαντα Θ–60: osem prasét belozobih in dva drsonoga voliča ὀκτὼ δ’ ἀργιόδοντας ὕας, δύο δ’ εἰλίποδας βοῦς Θ–340: moglo držati bi trikrat me toliko spon nerazveznih δεσμοὶ μὲν τρὶς τόσσοι ἀπείρονες ἀμϕὶς ἔχοιεν 11.

Θ–506: to ugibaje in ono: kresalo se mnenje je troje ἥμενοι ἀμϕ’ αὐτόν: τρίχα δέ σϕισιν ἥνδανε βουλή Ι–65: preden ni slednji poslóvil od mrtvih s trikratnim se klicem πρίν τινα τῶν δειλῶν ἑτάρων τρὶς ἕκαστον ἀῦσαι Ι–71: rèsk! razčesne na troje, četvero nam sila viharja τριχθά τε καὶ τετραχθὰ διέσχισεν ἲς ἀνέμοιο Ι–74: dve noči smo le-tu, dva dni nenehoma ždeli ἔνθα δύω νύκτας δύο τ’ ἤματα συνεχὲς αἰεὶ Ι–76: kadar pa tretjega jutra se Zarja zbudi lepolasa ἀλλ’ ὅτε δὴ τρίτον ἦμαρ ἐυπλόκαμος τέλεσ’ ᾿Ηώς Ι–90: dva izbral sem moža, a tretjega dal za glasnika ἄνδρε δύω κρίνας, τρίτατον κήρυχ’ ἅμ’ ὀπάσσας Ι–157: z dolgo tuljávo za ost; razdeljêni na troje oddelkov εἱλόμεθ’ ἐκ νηῶν, διὰ δέ τρίχα κοσμηθέντες Ι–289: zgrabil si dva pa je tresnil ko dvoje ščenét ju ob zemljo σὺν δὲ δύω μάρψας ώς τε σκύλακας ποτὶ γαίῃ Ι–311: zopet popade tovariša dva in napravi si zajtrk σὺν δ’ ὅ γε δὴ αὖτε δύω μάρψας ὡπλίσσατο δεῖπνον Ι–335: štiri možé, a jaz sem štel med njimi se peti τέσσαρες, αὐτὰρ ἐγὼ πέμπτος μετὰ τοῖσιν ἐλέγμην Ι–344: zopet ubije tovariša dva in napravi večerjo σὺν δ’ ὅ γε δὴ αὖτε δύω μάρψας ὡπλίσσατο δόρπον Ι–361: trikrat napolnil sem vrč in trikrat izpil ga je slepec τρὶς μὲν ἔδωκα ϕέρων, τρὶς δ’ ἔκπιεν ἀϕραδίῃσιν Ι–429: vselej po tri in tri, a srednji je nosil človeka σύντρεις αἰνύμενος: ὁ μὲν ἐν μέσῳ ἄνδρα ϕέρεσκε Ι–431: ovni trijé nosili tako so enega, jaz pa – τρεῖς δὲ ἕκάτερθεν ἴτην σώοντες ἑταίρους Ι–491: kadar pa dvakrat smo dalje ko prej bilí od obale ἀλλ’ ὅτε δὴ δὶς τόσσον ἅλα πρήσσοντες ἀπῆμεν Κ–142: dva dni, dve noči ležali smo tu na sipini ἔνθα τότ’ ἐκβάντες δύο τ’ ἤματα καὶ δύο νύκτας 12.

Κ–144: kadar pa tretjega jutra se Zarja zbudi lepolasa ἀλλ’ ὅτε δὴ τρίτον ἦμαρ ἐυπλόκαμος τέλεσ’ ᾿Ηώς Κ–349: štiri, ki v hiši so njeni oprávljala poselska dela τέσσαρες, αἴ οἱ δῶμα κάτα δρήστειραι ἔασι Κ–356: tretja mešála v vrču srebrnem je vino krepilno ἡ δὲ τρίτη κρητῆρι μελίϕρονα οἶνον ἐκίρνα Κ–358: vodo nosila četrta, kuríla pod vélikim kotlom ἡ δὲ τετάρτη ὕδωρ ἐϕόρει καὶ πῦρ ἀνέκαιε Κ–519: prvikrat mleka in meda, zatem pa sladkega vina πρῶτα μελικρήτῳ μετέπειτα δὲ ἡδέι οἴνῳ Κ–520: v tretje vodé, povrh pa nasuj ječmenove moke τὸ τρίτον αὖθ’ ὕδατι: ἐπὶ δ’ ἄλϕιτα λευκὰ παλύνειν Λ–206, 207: trikrat sem skočil naprej, želèč jo nežno prijeti, trikrat mi zgine iz rok, ko da sèn bi bilà ali senca τρὶς μὲν ἐϕωρμήθην, ἑλέειν τέ με θυμὸς ἀνώγει, τρίς δέ μοι ἐκ χειρῶν σκιῇ εἰ΄κελον ἢ καὶ ὀνείρῳ Λ–263: prva zgradila sta stolnico Tebe s sedmerimi vrati οἳ πρῶτοι Θήβης ἕδος ἔκτισαν ἑπταπύλοιο Λ–307: dva je rodila mu sina, a kratko živela sta dobro καὶ ῥ’ ἔτεκεν δύο παῖδε, μινυνθαδίω δ’ ἐγενέσθην Λ–511: vselej govoril je prvi pa vselej pogódil je pravo αἰεὶ πρῶτος ἔβαζε καὶ οὐχ ἡμάρτανε μύθων Μ–22: dvakrat ste smrtni, ker drugi ljudje umró le po enkrat δισθανέες, ὅτε τ’ ἄλλοι ἅπαξ θνῄσκουσ’ ἄνθρωποι Μ–91: s trojnimi vrstami zob naperjeno žrelo vsaktere σμερδαλέη κεϕαλή, ἐν δὲ τρίστοιχοι ὀδόντες Μ–105: trikrat na dan jo izbljuje in trikrat, o groza, posrka τρὶς μὲν γάρ τ’ ἀνίησιν ἐπ’ ἤματι, τρὶς δ’ ἀναροιβδεῖ Ν–81: ladja pa, kakor če žrebci, zapreženi v urno četverko ἡ δ’, ὥς τ’ ἐν πεδίῳ τετράοροι ἄγχιστα ἐοικώς Ν–109: živi studenci tekó. V duplini še vrata so dvojna ἐν δ’ ὕδατ’ ἀενάοντα. δύω δέ τέ οἱ θύραι εἰσίν 13.

Ν–228: ljubi, ker prvo si bitje, ki srečam v ti ga deželi ὦ ϕιλ’, ἐπεί σε πρῶτα κιχάνω τῷδ’ ἐνὶ χώρῳ Ν–377: saj ti leta že tri gospodarijo hrupno po hiši οἳ δή τοι τρίετες μέγαρον κάτα κοιρανέουσι Ξ–25,26: drugi so vsi se razšli, trijé s prasadjo na pašo, eden, četrti med njimi, tega pa poslal je v mesto ᾤχοντ’ ἄλλυδις ἄλλος ἅμ’ ἀγρομένοισι σύεσσιν, οἰ τρεῖς: τὸν δὲ τέταρτον ἀποπροέηκε πόλινδε Ξ–74: dvoje odojčet izbere, se vrne, oboje zakolje ἔνθεν ἑλὼν δύ’ ἔνεικε καὶ ἀμϕοτέρους ἱέρευσεν Ξ–94: nikdar ti ene samó ali dveh ne zakoljejo žrtev οὔ ποθ’ ἓν ἱρεύουσ’ ἱερήϊον, ούδὲ δύ’ οἴω Ξ–471: tretji ob njima pa jaz: samá tako sta želela τοῖσι δ’ ἅμα τρίτος ἄρχον ἐγών: αὐτοὶ γὰρ ἄνωγον Ξ–514: vsakdo po èn le hiton in bundo premore le eno ἐνθάδε ἕννυσθαι, μία δ’ οἴη ϕωτὶ ἑκάστῳ Ο–106: eno le-te kraljica odbere in vzame jo s sabo τῶν ἕν’ ἀειραμένη ῾Ελένη ϕέρε, δῖα γυναικῶν Ο–412: mesti le-tam sta dve, na dvoje posest je deljena ἔνθα δύω πόλιες, δίχα δέ σϕισι πάντα δέδασται Π–244: kje bi mogla pač dva bojevati se s tolikšno silo ἄνδρε δύω πολλοῖσι καὶ ἰϕθίμοισι μάχεσθαι Ρ–62: kopje v desnici držèč: dva psa ga spremljata urna ἔνχος ἔχων: ἅμα τῷ γε δύω κύνες ἀργοὶ ἕποντο Ρ–408: najmanj za mesce bi tri berača znebila se hiša καὶ κέν μιν τρεῖς μῆνας ἀπόπροθεν οἶκος ἐρύκοι Ρ–515: tri dni, tri noči imel sem pri sebi ga v koči τρεῖς γὰρ δή μιν νύκτας ἔχον, τρία δ’ ἤματ’ ἔρυξα Σ–207: vendar ne sama, spletični jo dve sledita obenem οὐκ οἴη: ἅμα τῇ γε καὶ ἀμϕίπολοι δύ’ ἕποντο Σ–298: troje očes je v slednjem, žarečih v bajni lepoti τρίγλενα μορόεντα: χάρις δ’ ἀπελάμπετο πολλή 14.

Σ–307: tri žerjavnice tu razpostavijo brž po dvorani αὐτίκα λαμπτῆρας τρεῖς ἵστασαν ἐν μεγάροισιν Σ–374: polje pa štirih orál, in plug zarezal bi v grudo τετράγυον δ’ εἴη, εἴκοι δ’ ὑπὸ βῶλος ἀρότρῳ Σ–377: jaz pa da ščit bi imel in dvoje pripravnih oščépov σήμερον, αὐτὰρ ἐμοὶ σάκος εἴη καὶ δύο δοῦρε Τ–151, 152: leta sem tri s prikrito prevaro slepila Ahajce kadar pa z letom četrtim so bližale zopet se Hore ὣς τρίετες μὲν ἔληθον ἐγὼ καὶ ἔπειθον ᾿Αχαιούς: ἀλλ’ ὅτε τέτρατον ἦλθεν ἔτος καὶ ἐπήλυθον ὧραι Τ–177: Dorijcev dalje trirodnih, napósled božanskih Pelasgov Δωριέες τε τριχάϊκες δῖοὶ τε Πελασγοί Φ–125,126: trikrat ga zgane samó, pohlepno želèč, da ga usloči trikrat odneha mu moč; srcé pa še zmeraj mu upa τρὶς μέν μιν πελέμιξεν ἐρύσσεσθαι μενεαίνων, τρὶς δὲ μεθῆκε βίης, ἐπιελπόμενος τό γε θυμῷ Φ–128: bržkone bil bi jo res, na silo, s četrtim naponom καὶ νύ κε δή ῥ’ ἐτάνυσσε βίῃ τὸ τετάρτον ἀνέλκων Φ–144: prvi je dvignil se Oinopov sin, po imenu Leódes Λειώδης δὲ πρῶτος ἀνίστατο, Οἴνοπος υἱός Φ–148: ta je zdaj prvi prijel za lok in bežno puščico ὅς ῥα τότε πρῶτος τόξον λάβε καὶ βέλος ὠκύ Χ–101: oče, takoj ti prinesem zdaj ščit in sulic dvojico ὦ πάτερ ἤδη τοι σάκος οἴσω καὶ δύο δοῦρε : ščite izbere si štiri, a k njim osmero oščépov ἔνθεν τέσσαρα μὲν σάκε’ ἔξελε, δούρατα δ’ ὀκτὼ Χ–252: prvi zalučajte vi, nas šest, mordà pogodimo ἀλλ’ ἄγεθ’ οἱ ἓξ πρῶτον ἀκοντίσατ’, αἴ κέ ποθι Ζεὺς Ω–141, 142: leta je tri s prikrito prevaro slepila Ahajce, kadar pa z letom četrtim so vračale zopet se Hore ὣς τρίετες μὲν ἔληθε δόλῳ καὶ ἔπειθεν ᾿Αχαιούς: ἀλλ’ ὅτε τέτρατον ἦλθεν ἔτος καὶ ἐπήλυθον ὧραι 15.

Ω–279: štiri posebno brdkè, ki žêlel je sam jih izbrati τέσσαρας εἰδαλίμας, ἃς ἤθελεν αὐτὸς ἑλέσθαι Ω–497: štirje okrog Odiseja, ob njih šest Dolia sínov τέσσαρες ἀμϕ’ ᾿Οδυσῆ’, ἕξ δ’ υἱεῖς οἱ Δολίοιο Posebnost števnika ena je popolnoma različna oblika za ženski spol: μία. Za moški in srednji spol sta obliki εἷς, ἕν. Števnik štiri je pri Homerju včasih τέτταρες, včasih τέσσαρες, pa tudi πίσυρες. Prva oblika je atiška, druga jonska, tretja ajolska. Prehajanje med σσv in ττ je pogosto: morje je na primer dorsko, jonsko, ajolsko θάλασσα, atiško θάλαττα.. Slika 2: Ena, dve, tri, štiri Pravilni tetraeder ali četverec je omejen s štirimi skladnimi enakostraničnimi trikotniki in ima štiri robove. Izraz, ki ga Evklid v svojih Elementih uporablja za enakostranični trikotnik, je ἰσόπλευρον τρίγωνον. Ta ima posledično tudi enake kote. Pri n-kotnikih, kjer je n > 3, pa ni dovolj reči enakostranični n-kotnik, ker s tem njegovi koti niso natančno določeni. Prav tako enakokoten n-kotnik nima natančno določenih stranic. Če pa je n-kotnik enakostraničen in enakokoten, potem je do podobnosti natančno določen. Tak n-kotnik je pravilen. Evklid v Elementih v takih primerih nima besede pravilen, pač pa uporablja izraz enakostraničen in enakokoten večkotnik: ἰσόπλευρον καὶ ἰσογωνίον πολύγωνον.. 4 Pet, šest, sedem, osem Γ–115: tudi ko let bi pet, let šest spraševal me v enem οὐδ’ εἰ πεντάετές γε καὶ ἑξάετες παραμίμνων 16.

Γ–299: pet nadaljnjih jadralk, opravljenih s temnimi rilci κύματ’: ἁτὰρ τὰς πέντε νέας κυανοπρῳρείους Γ–305, 306: sedem je let veleval gospod zlatoviti Mikeni, v osmem pa, njemu na zlo, je prišèl plemeniti Orestes, ἑπτάετες δ’ ἤνασσε πολυχρύσοιο Μυκήνης τῷ δέ οἰ ὀγδοάτῳ κακὸν ἠ΄λυθε δῖος ᾿Ορέστης Γ–415: šesti pridruži se gruči Peisistratos, mladec junaški τοῖσι δ’ ἔπειθ’ ἕκτος Πεισίστρατος ἤλυθεν ἥρως Γ–460: mladci pa poleg njegà držijo petérozob v ogenj λεῖβε: νέοι δὲ παρ’ αὐτὸν ἔχον πεμπώβολα χερσίν Δ–82: preden sem s polnimi jadri vrnil po osmih se letih ἠγαγόμην ἐν νηυσὶ καὶ ὀγδοάτῳ ἔτει ἦλθον Δ–412: kadar pa vse bo preštel, po pet in pet, in pregledal αὐτὰρ ἐπὴν πάσας πεμπάσσεται ἠδὲ ἴδηται Ε–263: petega dne odpusti z otoka ga božja Kalipso τῷ δ’ ἄρα πέμπτῷ πέμπ’ ἀπὸ νήσου δῖα Καλυψώ Ζ–62: k temu pa pet sinov ti ljubih prebiva v palači πέντε δέ τοι ϕίλοι υἷες ἐνὶ μεγάροις γεγάασιν Η–259: sedem ostal sem let le-tam in nenehoma tožil ἔνθα μὲν ἑπτάετες μένον ἔμπεδον, εἵματα δ’ αἰεὶ Θ–60: osem prasét belozobih in dva drsonoga voliča ὀκτὼ δ’ ἀργιόδοντας ὕας, δύο δ’ εἰλίποδας βοῦς Ι–60: šest je padlo drugóv, na ladjo, v lepìh golenjakih ἓξ δ’ ἀϕ’ ἑκάστης νηὸς ἐυκνήμιδες ἑταῖροι Ι–202: dal mi je sedem talentov zlatá v prelepem nakitu Ι–335: štiri možé, a jaz sem štel med njimi se peti τέσσαρες, αὐτὰρ ἐγὼ πέμπτος μετὰ τοῖσιν ἐλέγμην χρυσοῦ μέν μοι ἔδωκ’ ἐυεργέος ἑπτὰ τάλαντα Κ–6: šest med njimi hčerá in šest sinov mladoletnih ἓξ μὲν θυγατέρες, ἓξ δ’ υἱέες ἡβώοντες Κ–80, 81: dni smo jadrali šest, kar v enem, za dne in ponoči, sedmega dne pa prišlì smo do Lamosa strme trdnjave. 17.

ἑξῆμαρ μὲν ὁμῶς πλέομεν νύκτας τε καὶ ἦμαρ, ἑβδομάτῃ δ’ ἱκόμεσθα Λάμου αίπὺ πτολίεθρον Λ–263: prva zgradila sta stolnico Tebe s sedmerimi vrati οἳ πρῶτοι Θήβης ἕδος ἔκτισαν ἑπταπύλοιο Μ–90: šest velikanskih vratov, na slednjem strahotna je glava ἓξ δέ τέ οἱ δειραὶ περιμήκεες, ἐν δέ ἑκάστῃ Μ–110: (je bolje) šest izgubiti na barki ljudi ko vse žrtvovati ἓξ ἑτάρους ἐν νηὶ ποθήμεναι ἤ ἅμα πάντας Μ–129: sedem govejih krdel, prav toliko dróbnice lepe ἑπτὰ βοῶν ἀγέλαι, τόσα δ’ οἰῶν πώεα καλά Μ–246: šest drugov, najboljših ljudi, močnìh in okretnih ἓξ ἕλεθ’, οἳ χερσίν τε βίηϕί τε ϕέρτατοι ἦσαν Μ–397: šest so dni se nato gostili mi ljubi drugovi ἑξῆμαρ μὲν ἔπειτα ἐμοὶ ἐρίηρες ἑταῖροι Μ–399: kadar pa sedmi že dan poslal nam Zeus je Kronion ἀλλ’ ὅτε δὴ ἕβδομον ἦμαρ ἐπὶ Ζεὺς θῆκε Κρονίων Ξ–249: šest so se dni še nato gostili drugovi mi ljubi ἑξῆμαρ μὲν ἔπειτα ἐμοὶ ἐρίηρες ἑταῖροι Ξ–252: sedmega dne zapustili napósled smo Kreto prostrano ἑβδομάτῃ δ’ ἀναβάντες ἀπὸ Κρήτης εὐρείης Ξ–257: petega dne dospeli do lepe vodé smo Aigipta πεμπταῖοι δ’ Αἴγυπτον ἐϋρρείτην ἱκόμεσθα Ξ–419: hlapci privedejo prasca, žival petletno, rejeno οἱ δ’ ὗν εἰσῆγον μάλα πίονα πενταέτηρον Ξ–434: vse razreže tako in razmeri na deležev sedem καὶ τὰ μὲν ἕπταχα πάντα διεμοιρᾶτο δαΐζων Ο–476, 477: šest dni pluli tako smo, zapóred, ponoči, podnevi, kadar pa sedmi je dan pridál nam oče Kroníon: ἑξῆμαρ μὲν ὁμῶς πλέομεν νύκτας τε καὶ ἦμαρ ἀλλ’ ὅτε δὴ ἕβδομον ἦμαρ ἐπὶ Ζεὺς θῆκε Κρονίων Π–248: mladih, izbranih ljudi, in slug šestero za spremstvo κοῦροι κεκριμένοι, ἓξ δὲ δρηστῆρες ἕπονται 18.

Τ–420: brž privedó govedo na dvor, petletnega junca αὐτίκα δ’ εἰσάγαγον βοῦν ἄρσενα πενταέτηρον Χ–110: ščite izbere si štiri, a k njim osmero oščépov ἔνθεν τέσσαρα μὲν σάκε’ ἔξελε, δούρατα δ’ ὀκτὼ Χ–252: prvi zalučajte vi, nas šest, mordà pogodimo ἀλλ’ ἄγεθ’ οἱ ἓξ πρῶτον ἀκοντίσατ’, αἴ κέ ποθι Ζεὺς Ω–274: dal sem mu sedem talentov zlatá, v prelepem nakitu χρυσοῦ μέν οἱ δῶκ’ εὐεργέος ἑπτὰ τάλαντα Ω–309: dà, gledé, Odiséja: zdaj teče mu leto že peto αὐτὰρ ᾿Οδυσσῆϊ τόδε δὴ πέμπτον ἔτος ἐστίν Ω–497: štirje okrog Odiseja, ob njih šest Dolia sínov τέσσαρες ἀμϕ’ ᾿Οδυσῆ’, ἕξ δ’ υἱεῖς οἱ Δολίοιο Števnik pet (πέντε) nam je dal besede pentagram, pentagon, pentameter, pentan, pentoda, pentatevh. Slednja pomeni peteroknjižje, pet Mojzesovih knjig Starega testamenta: Genesis, Exodus, Leviticus, Numeri, Deuteronomium. Prvi dve od naštetih besed pogosto uporabljamo tudi pri nekoliko bolj učenem izražanju.. Slika 3: Pet, šest, sedem, osem Pravilni petkotnik ali pentagon ima pet diagonal. Pravilni heksaeder ali kocka (κύβος) je omejen s šestimi skladnimi kvadrati. Kocka ima osem oglišč. Pravilni tetraeder ima šest robov. Pravilni oktaeder je omejen s osmimi skladnimi enakostraničnimi trikotniki in ima šest oglišč. 19.

5. Devet, deset. Γ–7, 8: gruč devet jih sedi in vsaka jih šteje po pet sto, slednja skupína ima devetero živinčet pred sabo ἐννέα δ’ ἕδραι ἔσαν, πεντακόσιοι δ’ ἐν ἑκάστῃ ἥατο καὶ προύχοντο ἑκάστοθι ἐννέα ταύρους Γ–118: saj smo devet jim let prizedevali hudih preglavic εἰνάετες γάρ σϕιν κακὰ ῥάπτομεν ἁμϕιέποντες Δ–129: trinožnika dva in zlatá za deset mu talentov δοιοὺς δὲ τρίποδας, δέκα δὲ χρυσοῖο τάλαντα Ε–106, 107: vsemi, ki let so devet se bíli za Príama mesto, v letu desetem pa šli so domov, zrušivši trdnjavo τῶν ἀνδρῶν, οἳ ἄστυ πέρι Πριάμοιο μάχοντο εἰνάετες, δεκάτῳ δὲ πόλιν πέρσαντες ἔβησαν Η–253: plaval devet sem dni; v deseti so črni me noči ἐννῆμαρ ϕερόμην: δεκάτῃ δέ με νυκτὶ μελαίνῃ Θ–258: dvigne se tudi sodnikov devet, izbranih od ljudstva αἰσυμνῆται δὲ κριτοὶ ἐννέα πάντες ἀνέσταν (δήμιοι) Ι–82, 83: dni so devet od onód me podili neugodni vetrovi, prek ribatega morja, desetega dne smo dosegli ἔνθεν δ’ ἐννῆμαρ ϕερόμην ὀλοοῖς ἀνέμοισιν πόντον ἐπ’ ἰχθυόεντα: ἀτὰρ δεκάτῃ ἐπέβημεν Ι–160: koz po devet od loví; deset izbral sem jih zase ἐννέα λάγχανον αἶγες: ἐμοι δὲ δέκ’ ἔξελον οἴῳ Κ–19: dal usnjàt mi je meh devet let starega junca δῶκε δέ μ’ ἐκδείρας ἀσκὸν βοὸς ἐννεώροιο Κ–28, 29: dni devet smo pluli, kar v enem, za dne in ponoči, dan deseti pa, glej, pokazála se ródna je gruda ἐννῆμαρ μὲν ὁμῶς πλέομεν νύκτας τε καὶ ἦμαρ, τῇ δεκάτῃ δ’ ἤδη ἀνεϕαίνετο πατρὶς ἄρουρα Κ–390: ven jih nagnala, podobne – devet let starim prašičem ἐκ δ’ ἔλασεν σιάλοισιν ἐοικότας ἐννεώροισιν Λ–311, 312: z letom devetim že imela devet lahtí sta širine, 20.

nji ustrezna dolgost devet je znašala sežnjev ἐννεώροι γὰρ τοί γε καὶ ἐννεαπήχεες ἦσαν, εὖρος, ἀτὰρ μῆκός γε γενέσθην ἐννεόργυιοι Λ–577: zleknjen je ležal na tleh, zalégel devet je oralov κείμενον ἐν δαπέδῳ: ὁ δ’ ἐπ’ ἐννέα κεῖτο πέλεθρα Μ–447: plaval devet sem dni od onod, a v noči deseti ἔνθεν δ’ ἐννῆμαρ ϕερόμην, δεκάτῃ δέ με νυκτὶ Ξ–230: bil sem devetkrat že vodja možem in jadrnim ladjam εἰνάκις ἀνδράσιν ἦρξα καὶ ὠκυπόροισι νέεσσιν Ξ–240, 241: potlej smo let se devet bojevali sinovi Ahajcev; kadar pa v letu desetem sesuli smo Príamu mesto ἔνθα μὲν εἰνάετες πολεμίζομεν υἷες ᾿Αχαιῶν, τῷ δεκάτῳ δὲ πόλιν Πριάμου πέρσαντες ἔβημεν Ξ–248: res jih opravim devet, in hitro je zbralo se moštvo ἐννέα νῆας στεῖλα, θοῶς δ’ ἐσαγείρατο λαός Ξ–314: dni sem plaval devet, a v črni je noči deseti ἐννῆμαρ ϕερόμην, δεκάτῃ δέ με νυκτὶ μελαίνῃ Ξ–325: enega vsaj še obogatíl bi bil do desetega roda καὶ νύ ἐς δεκάτην γενεὴν ἕτερόν γ’ ἔτι βόσκοι Π–18: leto deseto naposled se vrnil iz daljnih je krajev ἐλθόντ’ ἐξ ἀπίης γαίης δεκάτῳ ἐνιαυτῷ Π–245: ni snubačev, ne misli, le kakih deset ali dvajset μνηστήρων δ’ οὔτ’ ἂρ δεκὰς ἀτρεκὲς οὔτε δύ’ οἶαι Τ–179: let po devet in devet je vladal kot Zeusov zaupnik ἐννέωρος βασίλευε Διὸς μεγάλου ὀαριστής Τ–192: toda takràt je minilo že jutro deseto, enajsto τῷ δ’ ἤδη δεκάτη ἢ ἑνδεκάτη πέλεν ἠὼς Τ–294: enega vsaj še osrečil bi bil do desetega roda καὶ νύ κεν ἐς δεκάτην γενεὴν ἕτερόν γ’ ἔτι βόσκοι Χ–228: let devet se boril, pod Trojo, brez konca in kraja εἰνάτες Τρώεσσιν ἐμάρναο νωλεμὲς αἰεί Ω–60: zbor devetih je Muz izmenoma pel žalostinke. 21.

Μοῦσαι δ’ ἐννέα πᾶσαι ἀμειβόμεναι ὀπὶ καλῇ Ω–340: jablan si dal mi deset in trínajst hruševih drevčet ὄγχνας μοι δῶκας τρισκαὶδεκα καὶ δέκα μηλέας Število deset (δέκα) je imelo poseben pomen že pri pitagorejcih. Že zato, ker je 10 = 1 + 2 + 3 + 4, torej vsota prvih štirih zaporednih naravnih števil. Predstavimo ga lahko kot v trikotnik oblikovano figuro, sestavljeno iz desetih enakih krožcev (slika 4). Desetko, desetico ali dekado, grško δεκάς, rodilnik δεκάδος, so pitagorejci predstavili v obliki enakostraničnega trikotnika, diagrama (slika 4), ki so mu rekli tetraktis, grško τετρακτύς, kar bi morda lahko imenovali tudi četverstvo. V matematičnem smislu predstavlja četrto trikotniško število. Pitagorejci pa so videli v vrhu diagrama število 1, ki predstavlja monado, iz grške besede μονάς, rodilnik μονάδος, kar pomeni enota, enojka, enica, enka, v abstraktnem smislu pa enotnost.. Slika 4: Devet, deset Vrstica pod vrhom tetraktisa predstavlja število 2, diado, iz grške besede δυάς, genitiv δυάδος, kar pomeni dvojina, v abstraktnem smislu pa moč. Naslednja vrstica tetraktisa ponazarja število 3, triado, iz grške besede τριάς, genitiv τριάδος, kar pomeni trojka, trojica, v abstraktnem smislu pa harmonija, grško ἁρμονία, skladnost, soglasje. Osnovnica tetraktisa ustreza številu 4, tetradi, iz grške besede τετράς, genitiv τετράδος, kar pomeni četverka, četverica, v abstraktnem smislu pa kozmos, grško κόσμος, svetovni red, svet, vesolje, nebo. 22.

V heksametru Τ–179, pa tudi v Δ–27, opazimo še eno posebnost stare grščine. Ime boga Zevs, Ζεύς, ima v odvisnih sklonih drugo osnovo. Zato sklanjamo takole: Ζευς, Διός, Διί, Διά. Nekaj podobnega velja tudi za ustreznega rimskega boga Jupitra, ki se v latinščini sklanja tako: Iuppiter, Iovis, Iovi, Iovem, Iove. V [2] prevajalec dosledno piše Zeus, kar je v pričujočih verzih ohranjeno. Slovenski pravopis sicer zahteva obliko Zevs.. 6 Enajst, dvanajst Β–353: vrčev napolni mi dvánajst, zavéši trdnó jih s pokrovi δώδεκα δ’ ἔμπλησον καὶ πώμασιν ἄρσον ἅπαντας Β–374: dokler da dni posihmàl enajst bo minilo in dvájset πρίν γ’ ὅτ’ ἄν ἑνδεκάτη τε δυωδεκάτη τε γένηται Γ–391: let enajst je ležalo in zdàj šele žena skrbnica ο῎νου ἡδυπότοιο, τὸν ἑνδεκάτῳ ἐνιαυτῷ Δ–588: dokler da dan poteče enajsti, četudi dvanajsti ὄϕρα κεν ἑνδεκάτη τε δυωδεκάτη τε γένηται Δ–636: dvanajt kobil, med njimi mezgì, že zreli za delo (ἵπποι) δώδεκα θήλειαι, ὑπὸ δ’ ἡμίονοι ταλαεργοὶ Δ–747: tebi da prej ne povem, ko dni minilo bo dvanajst μὴ πρὶν σοὶ ἐρέειν, πρὶν δωδεκάτην γε γενέσθαι Θ–59: dvanajst ovác Alkínoos dá zaklati za goste τοῖσιν δ’ ᾿Αλκίνοος δυοκαίδεκα μῆλ’ ἱέρευσεν Θ–390: dvanajst mož je le-tu, ki vladajo ljudstvo po srenjah δώδεκα γὰρ κατὰ δῆμον ἀριπρεπέες βασιλῆες Ι–159: ladij imel sem dvanajst, na slednjo prišló je po žrebu νῆες μέν μοι ἕποντο δυώδεκα, ἐς δὲ ἑκάστην Ι–195: sam pa sem krenil naprej, z dvanajstéro izbranimi dečki αὐτὰρ ἐγὼ κρίνας ἑτάρων δυοκαίδεκ’ ἀρίστους Ι–204: vina v vrče dvoročne, biló vsegà jih je dvanajst οἶνον ἐν ἀμϕιϕορεῦσι δυώδεκα πᾶσιν ἀϕύσσας Κ–5: njemu otrok je dvanajst rodilo se v lepi palači 23.