Kriminalistični in pravni vidik primera Balkanski bojevnik

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Kriminalistični in pravni vidik primera Balkanski bojevnik. December, 2014. Dragan Jerković Mentor: red. prof. dr. Darko Maver.

POSVETILO Diplomsko nalogo posvečam vsem, ki so verjeli vame, me spodbujali, pomagali in soustvarjali svetle trenutke na moji dosedanji življenjski poti. Prav tako jo posvečam vsem tistim, ki so bili prikrajšani za pridobitev želene izobrazbe, bodisi zaradi prevelikih ovir v življenju ali obupanosti do zastavljenega cilja, in izobrazba zanje ni pomenila le večjih možnosti za zaposlitev, temveč osebno rast, sposobnost dojemanja življenja z drugačnih perspektiv in uresničenje enega izmed življenjskih ciljev..

KAZALO Povzetek ............................................................................................ 4 Summary – Criminal investigative and legal aspect of the Balkan warrior case ......... 5 1 Uvod ............................................................................................... 6 2 Namen, cilj, hipotezi in metode dela ........................................................ 8 3 Kriminalistične metode preiskovanja organiziranega kriminala ......................... 9 4 Preiskovalna dejanja in pridobivanje dokazov ........................................... 10 4.1 Preiskava z uporabo klasičnih policijskih ukrepov .................................. 10 4.2 Preiskava z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov ............................... 12 4.3 Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov slovenske policije v zadevi Balkanski bojevnik ........................................................................................ 14 4.4 Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov srbske varnostno-obveščevalne službe BIA v zadevi Balkanski bojevnik ............................................................ 16 4.5 Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov italijanskih varnostnih organov v zadevi Balkanski bojevnik ............................................................................ 16 5 Lažna bazna postaja IMSI lovilec............................................................ 18 6 Ogroženost kriminalistov in drugih predstavnikov preiskovalnih organov ............ 20 7 Odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi ................................. 21 8 Kriminalistični in pravni vidik sodbe Balkanski bojevnik ................................ 23 8.1 Zbiranje in vrednotenje slovenskih dokazov......................................... 23 8.2 Zbiranje in vrednotenje italijanskih dokazov........................................ 25 8.3 Zbiranje in vrednotenje urugvajskih dokazov ....................................... 27 8.4 Zbiranje in vrednotenje srbskih dokazov............................................. 28 9 Sklepno.......................................................................................... 30 10 Zaključek in hipotezi ........................................................................ 34 11 Literatura in viri ............................................................................. 35. 3.

Povzetek Najobsežnejša kriminalistična preiskava s področja mednarodnega tihotapljenja drog v zgodovini samostojne Slovenije, ki je v javnosti sprva pustila vtis o učinkovitem delu policije, tožilstva in sodnih organov pri preiskovanju organiziranega kriminala, nato pa zamajala zaupanje v pravno državo s sodnim epilogom, še vedno buri duhove in sproža ugibanja o domnevno storjenih procesnih napakah ter upravičenosti odločitev prvostopenjskega sodišča. Sedemnajst slovenskih državljanov je bilo soočenih z obtožbami skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije o domnevno storjenih kaznivih dejanjih nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in orožjem, vodenjem slovenskega dela večje mednarodne hudodelske združbe ter soudeležbah v njej. Dokazi so bili zbrani predvsem z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, ki veljajo za najbolj intenzivne posege policije v ustavno zagotovljene pravice do zasebnosti. V diplomski nalogi smo pojasnili temeljne zahteve kazensko-procesnega prava, pomembne za dokazni postopek v zadevi Balkanski bojevnik, ter potek pridobivanja dokazov slovenskih in tujih varnostnih organov. Osrednji zaplet se pojavi ob pojmu utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja, dokaznem standardu, ki je neizogiben element stopnje dokazovanja v primeru odredb za izvedbo določenih prikritih preiskovalnih ukrepov. Začetna faza kriminalistične preiskave je bila v zadevi Balkanski bojevnik odločilna za zakonito in dosledno nadaljevanje operativnih kriminalističnih dejanj. Utemeljeni razlogi za sum so skorajda najvišji dokazni standard in se nahajajo tik pred tistimi za izrek sodbe, zato je zahteva po odredbi za izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov neutemeljena, zlasti ko gre za pomanjkanje ali negotovost zbranih informacij in podatkov o domnevnem storilcu in kaznivem dejanju. Po pravilu izločanja dokazov, kot t. i. plodov zastrupljenega drevesa, se na podlagi prvotne nezakonito izdane odredbe ali več odredb izloči ves dokazni material, pridobljen v predkazenskem postopku, sodni proces pa se praviloma konča z oprostilno sodbo. Tovrsten primer je navajanje problematike v zvezi z izločenimi slovenskimi in srbskimi dokazi. Ključne besede: Balkanski bojevnik, prepovedane droge, hudodelska združba, organizirani kriminal. 4.

Summary – Criminal investigative and legal aspect of the Balkan warrior case The most comprehensive criminal investigation of international drug smuggling in the history of independent Slovenia, which had initially left an impression of effective police, public prosecutors' and judicial work in investigating organized crime and later shook the public confidence in the rule of law in the state by the court epilogue, still stirs ghosts and raises speculation about the allegedly commited procedural faults and justification of the first instance court's decisions. Seventeen of Slovenian citizens were faced with accusations by the Supreme State Prosecutor's Office on the allegedly commited criminal offenses of illicit trafficking of narcotic drugs and arms during their involvement in a major international criminal organization. Evidences were primarily collected through the use of covert investigative measures that apply to most intensive encroachment of the police upon one's constitutionally guaranteed rights to privacy. In this thesis, we explain the basic requirements of criminal procedural law, relevant to the Balkan Warrior case. The central twist of the trial lies within the legal concept of reasonable grounds for suspicion. They represent an indispensable element of the evidence procedure as a level of measure of when, if at all, certain covert investigative measures can be taken. The initial stage of the criminal investigation was decisive for the lawful and consistent continuation of the operational police work. Reasonable grounds for suspicion are almost the highest standard of proof, right below the grounds on which the judgment is based, thus a demand to carry out covert investigative measures, especially when it comes to lack or uncertainty of collected information and data relating to the alleged offender and the offense, is groundless. Based on the rule of evidence elimination, so-called »fruit of the poisoned tree«, all evidence than has been collected by originally illegal order(s) in the initiative phase of a criminal investigation must be excluded, which usually also leads to acquittal of the defendant. Keywords: Balkan Warrior, drug smuggling, criminal organization, organized crime. 5.

1 Uvod Tihotapljenje drog je za organizirane kriminalne združbe eden najbolj dobičkonosnih poslov, trenutni trendi pa kažejo porast nakupa in preprodaje kokaina v državah članicah Evropske Unije (Dobovšek, 2012; Kontić, 2009). Povpraševanje po drogah vpliva na strukturo in moč kriminalnih združb, zato je krepitev organiziranega kriminala odvisna tudi od povpraševalcev. Mednarodne kriminalne združbe so aktivne predvsem v državah, ki slovijo kot obubožane, s šibkim gospodarstvom,. negotovimi. političnimi. in. družbenimi. sferami,. številnimi. brezposelnimi, ki zatočišča za preživetje iščejo tudi v nelegalnih dejavnostih, in kjer velja skorajšnja nadvlada mafijskih kartelov nad državnimi oblastmi. Tovrsten primer so države Južne Amerike, od koder v Evropo transportirajo velikanske količine kokaina, saj kupna moč Evropejcev daleč presega prihodke tamkajšnjega prebivalstva in je po obsegu (naraščajočega) povpraševanja idealno tržišče (Južna Amerika pod mafijskim terorjem, 2010). Ko gre za distribucijo kokaina manjšim lokalnim kriminalnim združbam in končnim potrošnikom, je Slovenija v očeh pripadnikov mednarodnih kriminalnih združb manj pomembna država,vendar njena geografska lega (priobalni pas in bližina Italije, prost pretok blaga med članicami EU) igra pomembno vlogo pri novačenju novih članov iz jugovzhodne Evrope. »Slovenija je tranzitna država za določene dejavnosti organiziranega kriminala, zato je pričakovati, da bo v prihodnosti tudi bolj izpostavljena njegovim vplivom.« (Pipuš, 2010 : 82) Med osnovne elemente tovrstne združbe štejemo medsebojno zaupanje in dalj časa trajajoča poznanstva ter pogoste sorodstvene vezi, milejše hierarhične strukturne ureditve, predanost združbi, visoko stopnjo organiziranosti, jasno določena pravila in vloge, zavezanost k molku, podkupovanje, uporabo fizične sile in groženj ter kot najpomembnejši element pridobitev dobička z nelegalno dejavnostjo (Peršuh, 2010). Težko bi jo označili z besedo mafija, vendar njeno delovanje in organizacija vsekakor vsebujeta elemente mafijskega tipa. V javnosti je pred štirimi leti odmevala kriminalistična operacija, poimenovana Balkanski bojevnik. Obtožbe sedemnajsterice izhajajo iz zbranih dokazov o domnevnih storitvah kaznivih dejanj tihotapljenja drog in orožja ter hudodelskega združevanja, pri čemer so sodelovali slovenski, italijanski, srbski in urugvajski organi. 6.

pregona. V bran človekovim pravicam, določenim v Ustavi Republike Slovenije, je bilo Okrožno sodišče v Ljubljani primorano izločiti vse nezakonito pridobljene dokaze, kar je državnemu tožilstvu povzročilo nemalo preglavic. Osrednji zaplet pri izločanju dokazov naj bi bila domnevno nezakonita izdaja odredb preiskovalnih sodnikov za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov slovenske kriminalistične policije ter srbske varnostno-obveščevalne službe BIA, ki je nadalje trn v peti načelom sodobne demokratične družbe, v kateri ni pristojna za odkrivanje in pregon organiziranega kriminala (Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, III K 44415/2010, z dne 18. 3. 2013). Italijanski del dokazov pripoveduje zgodbo o obtožencih, ki naj bi bili del mreže tihotapcev večjih količin kokaina iz Južne Amerike v Italijo v letih 2008 in 2009. Logistični proces naj bi potekal z odkupom večjih količin kokaina od narko - kartelov, skladiščenjem. v. najeta. stanovanja. ob. južnoameriškem. priobalnem. pasu,. natovarjanjem na čezoceanske ladje s pomočjo gumenjakov in manjših jaht ter izkrcanjem v italijansko pristanišče. Od tam naj bi ga prepeljali v več najetih stanovanj v Arenzanu in Tirreniji ter naprej v Milano, kjer naj bi potekala direktna kupoprodaja kokaina, in sicer na način izmenjave s kokainom in denarjem naloženih skuterjev znamke Yamaha T- Max. Pogoj sodelovanja s kriminalno združbo naj bi bil količinski odkup 50 kg kokaina na teden. Po aretacijah nekaterih članov domnevne kriminalne združbe in bojazni pred odkritjem preostalih članov naj bi vodstvo izmenjavo denarja in kokaina preusmerilo v Tirrenio in Arenzano z novimi pogoji odkupa, v količinah, domnevno manjših od 50 kg na teden (ibidem). V predkazenskem postopku so italijanski varnostni organi zasegli skupno 100 kg kokaina v vozilu Mercedes Vaneo, 76 kg v vozilu VW Passat ter 214,5 kg med hišno preiskavo vile v Tirreniji. Ves čas naj bi sodelovali s slovenskimi organi pregona, ker naj bi domnevni člani kriminalne združbe na območju Italije po telefonu pridobivali navodila od oseb iz Slovenije in Srbije, za katere naj bi obstajal sum, da so vodje in organizatorji slovenskega dela kriminalne združbe (ibidem). Urugvajski del dokazov se nanaša na zaseg 2.174,682 kg kokaina na jahti Maui dne 15. 10. 2009 ter manjši del dokumentacije o izvedbi prikritih preiskovalnih ukrepov urugvajskih preiskovalcev. Ta ni bil predlagan kot dokazno gradivo v kazenskem postopku. Pripisovanje in dokazovanje krivde obtožencem, ki naj bi zagrešili kazniva dejanja v Urugvaju, je bilo zaradi izločanja srbskih in slovenskih dokazov precej oteženo. Prav tako vsebina obtožb na podlagi zbranih dokazov ni izkazovala konkretnega utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj soudeležbe v hudodelski. 7.

združbi, nakupa kokaina, varovanja v najetih stanovanjih in pretovarjanja ter namena tihotapljenja s čezoceansko ladjo Pirgos v Evropo (ibidem). Prvoobtoženi D. T. naj bi imel vlogo vodje slovenskega dela hudodelske združbe. Njegove naloge naj bi obsegale načrtovanje in organiziranje transportov pošiljk kokaina iz Južne Amerike v Italijo, sodelovanje z vrhom mednarodne kriminalne združbe in prenašanje navodil podrejenim članom, nabavo finančnih sredstev za odkup kokaina, naročanje ponarejene dokumentacije za najeme stanovanj, vozil in identifikacijskih dokumentov ter koordinacijo operativne celice hudodelske združbe na območju Italije (ibidem). Ostali člani naj bi delovali na območju Italije kot t. i. varuhi kokaina v najetih stanovanjih, opravljali naj bi logistične procese ob dostavljenih pošiljkah iz Južne Amerike, sodelovali naj bi z lokalnimi kriminalnimi skupinami pri odkupih kokaina in prevzema denarja ter obveščali nadrejene o poteku »poslovanja« (ibidem). Ob omenjenem zasegu v Urugvaju naj bi obtoženca na območju Slovenije delovala po navodilih domnevnega lastnika jahte Maui, hrvaškega državljana, ki naj bi v dveh vozilih, parkiranih v portoroški marini, hranil med 2.000.000 in 3.000.000 EUR. Denar naj bi izviral iz nezakonitih poslov preprodaje drog. Pred kriminalistično preiskavo naj bi vozili obtoženca odpeljali neznano kam, pri tem pa sta domnevno skrila vse druge dokaze, ki bi lahko bili uporabljeni v kazenskem postopku (ibidem).. 2 Namen, cilj, hipotezi in metode dela Namen diplomske naloge je kritično povzeti dogajanja v zadevi Balkanski bojevnik, temeljito predstaviti predkazenski postopek, zbiranje in vrednotenje dokazov, pridobljenih z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, ter sodni epilog. Izločanje dokazov iz kazenskega postopka je osrednja tema, ki je v javnosti požela veliko ogorčenja, zato smo podrobno raziskali podrobnosti ozadja kriminalističnih procesov ob zbiranju dokaznega materiala zoper obtožene. Kot posebnost se pojavlja sodna kontrola tujega dokaznega gradiva, s katero je bila opravljena presoja zakonitosti kriminalističnih dejanj oz. morebitnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.. 8.

Cilj diplomske naloge je predstaviti delovanje domnevne hudodelske združbe Balkanski bojevnik, pojasniti temeljne razlike in značilnosti kazensko-procesnega prava na konkretnem primeru ter pojasniti izide sodb sedemnajsterice obtoženih. Metode dela temeljijo na deskriptivnem delu, v katerem povzemamo obtožbe v sodbi Balkanski bojevnik III K 44415/2010, z dne 18. 3. 2013, saj nudijo natančne podatke v zvezi s kriminalističnimi tehnikami, ter na primerjalni metodi, v kateri je povzeta glavnina primerjav slovenske s tujimi kazenskimi zakonodajami. Te namreč govorijo o kompleksnosti vrednotenja dokazov, ko gre za morebitne kršitve temeljnih človekovih pravic in posledična izločanja nezakonito pridobljenih dokazov. Hipoteza 1: uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov je bila v zadevi Balkanski bojevnik odločilna in nadvse pomembna metoda zbiranja dokazov. Hipoteza 2: ureditve uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov se v drugih državah, v katerih je potekala preiskava v zvezi z Balkanskim bojevnikom, razlikujejo od slovenske.. 3 Kriminalistične metode preiskovanja organiziranega kriminala Med preiskovanjem organiziranega kriminala je policija v večini primerov vezana na uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov (v nadaljevanju PPU). Predkazenski postopek v zadevi Balkanski bojevnik je potekal z uporabo različnih kriminalističnih metod slovenskih in tujih varnostnih organov. Pridobivanje zadostnega dokaznega gradiva, ki bi izkazovalo utemeljene razloge za sum, je bilo za slovenske preiskovalce izrazito težavno, kar se je odražalo v negotovosti navajanja pomembnih dejstev ob izdaji odredb za izvedbo prikritih ukrepov. Visok dokazni standard utemeljenih razlogov za sum naj bi ščitil posameznikovo zasebnost pred vdorom preiskovalnih organov, hkrati pa je dejansko povod za konflikt med pojmoma pravne države in pravične ter poštene države. Če preiskovalci v predkazenskem postopku ne pridobijo zadosti dokazov, potrebnih za izdajo odredb o PPU, je lahko nadaljevanje preiskave ogroženo in se v nekaterih primerih konča celo v slepi ulici. Navedbe tožilcev in policije v predlogu za odredbo so lahko tudi. 9.

pomanjkljive, nepreverjene ali neresnične. Takšna odredba, pa čeprav izdana pravočasno in ob drugih izpolnjenih pogojih, povzroči nezakonito preiskavo. Še več, vsa nadaljnja preiskovalna dejanja in zbrano dokazno gradivo so iz kazenskega postopka izločeni kot neveljavni, saj temeljijo na prvotnih nezakonitih dokazih. Podobno se godi dokazom, pridobljenim v tujini za potrebe tujega kazenskega postopka. Sodišče pred glavno obravnavo opravi sodno kontrolo dokazov, v kateri ugotavlja. morebitne. kršitve. človekovih. pravic. in. temeljnih. svoboščin. v. predkazenskem postopku. Sodišče ne presoja razlik med domačim in tujim kazenskoprocesnim pravom, saj ni pričakovati enakih določb predkazenskega postopka, vendar so bila z vidika človekovih pravic v zadevi Balkanski bojevnik po nekaterih ocenah opravljena zelo sporna preiskovalna dejanja. Razlike so precej opazne že ob preučevanju preiskovalnih dejanj srbskih varnostnih organov. Za pregon organiziranega kriminala v Srbiji je v določenih primerih angažirana obveščevalno-varnostna služba BIA, kar je za demokratično družbeno ureditev zelo nenavadno. Tovrstne službe so namreč pod nadzorom parlamentarne komisije in je nepojmljivo, da bi jih usmerjala državno tožilstvo ali preiskovalni sodnik. Če bi preiskavo organiziranega kriminala tihotapljenja drog v konkretnem primeru prevzela slovenska obveščevalno-varnostna služba SOVA, bi bila takšna preiskava nedopustna in neveljavna, zlasti z vidika ustavnih pravic.. 4 Preiskovalna dejanja in pridobivanje dokazov 4.1 Preiskava z uporabo klasičnih policijskih ukrepov Pridobivanje dokazov poteka v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki podrobneje predpisuje uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. Nezakonito pridobljeni dokazi se izločajo na podlagi 18. člena ZKP; po Krumpaku so to: (1) dokazi, pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin; (2) dokazi, pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti; (3) dokazi, ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza – posredno nedovoljeni dokazi, ki jih procesna teorija imenuje »zastrupljeni plodovi« ali »sadeži zastrupljenega drevesa« (fruit of the poisonous tree) (Krumpak, 2013).. 10.

Razlogi za sum oznanjajo začetek preiskave s klasičnimi policijskimi ukrepi, ki ne posegajo bistveno v človekove pravice. Takšne naloge so npr. informativni pogovori, pregledi prevoznih sredstev, potnikov in prtljage, ugotavljanje istovetnosti in predmetov, omejitev gibanja osebe na določenem prostoru za nujen čas, pregled določenih objektov podjetij in drugih pravnih oseb ter določene dokumentacije v navzočnosti odgovornih oseb in vse drugo, kar bi koristilo v kazenskem postopku (Zakon o kazenskem postopku, 2012). 1 Preiskava zoper določeno osebo (obdolženca) se opravi v primeru utemeljenega suma na zahtevo državnega tožilca. V kolikor iz zbranega dokaznega gradiva izhaja zadostna podlaga, ki ji pravimo utemeljen sum, je naloga državnega tožilca posredovati zbrano gradivo preiskovalnemu sodniku (Zakon o kazenskem postopku, 2012). Utemeljen sum vzpostavlja več dejavnikov, to so npr. neposredna zaznavanja policistov, da je bilo kaznivo dejanje dejansko storjeno (ob tem ne zadoščajo zgolj trditve in izjave policistov, temveč dodatna dejstva in okoliščine, npr. materialni dokazi itd.), navzočnost osebe na sumljivem območju z visoko stopnjo kriminalitete, sumljivo ravnanje, predkaznovanost, govorice, informacije, pridobljene od žrtev kaznivih dejanj, osumljencev in očividcev (če so bile pridobljene v skladu z ZKP), informacije, pridobljene od informatorjev itd. (Griljc, 2006). Po 3. odstavku 168. člena ZKP je v zahtevi za preiskavo potrebno navesti naslednje podatke: osebo, zoper katero se zahteva preiskava, opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, zakonsko označbo kaznivega dejanja, okoliščine, iz katerih izhaja utemeljenost suma, in zbrane dokaze. Tožilec ob tem predlaga, katera preiskovalna dejanja naj se opravijo in morebitni pripor obdolženca (Zakon o kazenskem postopku, 2012). Preiskovalni sodnik s pomočjo drugih državnih organov (predvsem kriminalističnotehnične podpore policije v primeru organiziranega kriminala) opravi vsa dejanja za razjasnitev stanja obdolženca. Po zaključeni preiskavi kazenski spis odstopi. 1. Vir: ZKP, 148. člen.. 11.

državnemu tožilcu, ki odloča o dopolnitvi spisa, vložitvi obtožnice ali odstopu od pregona (ibidem). 2 Za razjasnitev stanja obdolženca se uporabljajo določbe ZKP o preiskovalnih dejanjih v 18. poglavju, slednje pa obsegajo hišno in osebno preiskavo, zaseg predmetov, ravnanje s sumljivimi stvarmi, zaslišanje obdolženca, zasliševanje prič, ogled in izvedenstvo (ibidem). 3. 4.2 Preiskava z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, določenega v ZKP, pri čemer z milejšimi ukrepi policije zadeve ne bi uspeli (podrobneje) raziskati in zbrati zadosti gradiva za uspešen kazenski postopek, državno tožilstvo na pobudo policije izda odredbo za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. V posebnih primerih je - na pobudo državnega tožilca - za izdajo odredbe pristojen preiskovalni sodnik. Prikrite preiskovalne ukrepe izvaja kriminalistična policija z naslednjimi operativnimi dejanji: -. neprekinjenim ali ponavljajočim tajnim opazovanjem, z uporabo tehničnih naprav za ugotavljanje položaja in gibanja osebe ter tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranjem in video snemanjem na javnih in javno dostopnih prostorih ter krajih, ki so vidni iz javnega prostora. Ukrep je osredotočen na spremljanje položaja, gibanja in aktivnosti določene osebe;. -. na podlagi razlogov za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, lahko preiskovalni sodnik - na pobudo tožilca - odredi pridobitev podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, kot so številka komunikacijske naprave (npr. IMEI številka mobilnega telefona, telefonska številka), datum čas in trajanja klica, količina prenesenih podatkov, kraj, iz katerega je bila komunikacijska storitev opravljena, idr., in sicer brez vednosti uporabnika o pridobivanju podatkov;. -. nadzorom elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter dokumentiranjem vseh drugih oblik elektronskih komunikacij;. -. nadzorom pisem in drugih poštnih pošiljk;. -. kontrolo računalniškega sistema banke ;. 2. Vir: ZKP, 167. - 185. člen.. 3. Vir: ZKP, 214. - 267. člen.. 12.

-. prisluškovanjem in opazovanjem oseb v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih. s. tajnim. vstopom. in. nameščanjem. tehničnih. naprav. za. dokumentiranje dokaznega gradiva; -. navideznim odkupom ali navideznim sprejemanjem oz. dajanjem daril ali navideznim sprejemanjem ali dajanjem podkupnin;. -. tajnim delovanjem z vključitvijo tajnih delavcev v kriminalistično preiskavo (policist, policijski delavec tuje države ali druga oseba), čigar identiteta je v okviru zakonskih določb spremenjena, tajno delovanje pa poteka pod nadzorom in vodstvom policije, z neprekinjenim ali ponavljajočim zbiranjem podatkov o osebi in njeni kriminalni aktivnosti (Zakon o kazenskem postopku, 2012). 4. Zbrani dokazi so nato posredovani tožilstvu, to pa jih odstopi preiskovalnemu sodniku v presojo zakonitosti pridobitve (ZKP, 153. člen). Pomemben element presoje zakonitosti dokazov predstavljata podaljšanje odredb ali razširitev prikritih preiskovalnih ukrepov na druge osebe, povezane s kaznivim dejanjem ali osumljencem, kar je lahko povod za nezakonito nadaljevanje preiskave (sukcesivno širjenje odredb) (ibidem). Če podamo okvirno definicijo utemeljenih razlogov za sum, bi lahko rekli, da gre za najvišji dokazni standard (tik pred tistimi za izrek sodbe), ki se uporablja tudi za tehtanje zakonitosti dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi v kazenskem postopku, ter upravičuje intenziven poseg v temeljne pravice z namenom odkritja kaznivega dejanja, storilca kaznivega dejanja in zavarovanja sledi ter dokazov (Dežman, 2013). Iz pojasnil Vrhovnega sodišča v sodbah I Ips 333/2005, I Ips 394/2007 in I Ips 78/2008 izhaja, da se utemeljeni razlogi za sum po kvantiteti in kvaliteti zbranih podatkov ter njihovi. preverljivosti. v. veliki. meri. približajo. utemeljenem. sumu.. Poleg. artikulabilnosti, specifičnosti, predhodnosti in konkretnosti (kot pogojev za izpolnitev dokaznega standarda utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja) je ob presoji utemeljenih razlogov za sum potrebno še dodatno preverjanje resničnosti informacij, ki jih je pridobila policija. Slednje mora potekati v času izdaje odredb za izvedbo prikritih. preiskovalnih. ukrepov,. predvsem. iz. razloga. predhodnosti. oz.. antecendenčnosti. Konkretizacija suma o storjenem kaznivem dejanju ali storilcu bi s. 4. Vir: ZKP, 149.a, 149.b, 150., 151., 152, 155., 155.a, 156. člen.. 13.

svojo verjetnostjo morala prepričati razumnega človeka v svoj obstoj ter hkrati omogočati sodno presojo (Sodba Vrhovnega sodišča RS, I Ips 440/2008, z dne 17. 9. 2009).. 4.3 Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov slovenske policije v zadevi Balkanski bojevnik Prikriti preiskovalni ukrepi so se izvajali v obliki nadzora elektronskih komunikacij, tajnega opazovanja in prikritega evidentiranja. Pobude, predloge in sume o domnevno storjenih kaznivih dejanjih naj bi slovenskim preiskovalcem posredovali anonimni informatorji, srbski, italijanski in avstrijski varnostni organi. Za izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov bi morala policija in tožilstvo ob izdaji odredb dokazati utemeljene razloge za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja določeno kaznivo dejanje, za kar je predviden ukrep prikritih preiskovalnih metod kriminalistične policije, če z drugimi dejanji ne bi uspeli zbrati potrebnih dokazov oziroma bi slednje lahko povzročilo nesorazmerne težave pri preiskovanju (Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, III K 44415/2010, z dne 18. 3. 2013). Ob tem poglavitno zakonitost ukrepov predstavlja vsebina predloga za odredbo PPU, pri čemer bi lahko zbrani podatki policije izkazovali neresnično stanje osumljenca ali pa bi bili celo pridobljeni s kršitvami človekovih pravic. V vsakem primeru bi torej morali preveriti resničnost dokaznega materiala. Faza preverjanja resničnosti podatkov, načina pridobitve in subjektivne zanesljivosti anonimnih informatorjev je bila v zadevi Balkanski bojevnik pomanjkljiva. Subjektivna zanesljivost anonimnega informatorja in objektivna resničnost obvestila sta prvi pogoj za izdajo odredb, pravilo predhodnosti oz. antecendenčnosti pa naknadno preverjanje (npr. med glavnimi obravnavami) prepoveduje, zato so dokazi, pridobljeni na tovrsten način, absolutno v nasprotju z določbami ZKP (ibidem). Slovenski preiskovalci so od italijanskih varnostnih organov pridobili več podatkov in informacij o sumih storitev kaznivih dejanj tihotapljenja drog in posredovanja navodil domnevnim članom hudodelske združbe. Ta naj bi na območju Italije v večjih količinah tihotapila kokain lokalnim odjemalcem. Telefonski klici naj bi prihajali iz Slovenije in Srbije, in sicer od neznanih oseb, domnevno vodij članov združbe, zadolženih za koordinacijo nalog t. i. varuhov droge in kurirjev ter usmerjanje pošiljk kokaina in denarja (ibidem).. 14.

Pri tem se je izkazal resnični problem slovenskega kazensko-procesnega prava, in sicer v delu, ko je bilo potrebno določeni osebi dokazati utemeljene razloge za sum, da je storila, izvršuje ali pripravlja kaznivo dejanje. Zbrani dokazni material bi morda prej ustrezal pojmu indicev, da bi v Sloveniji neznana oseba ali osebe lahko izvrševale kazniva dejanja organiziranja in vodenja hudodelske združbe, pri čemer naj bi uporabljale t. i. delovne telefone oz. mobilne telefone s predplačniškimi paketi in pogosto menjavale telefonske številke. Za prisluškovanje telefonskim pogovorom bi namreč policija in tožilstvo v času predloga za izdajo odredb morala izpolniti pogoje po 152. členu ZKP (ibidem). Da so zadeve glede omenjenega ukrepa resnično zapletene in zahtevne z vidika preiskovanja organiziranega kriminala, priča tudi dejstvo o dokazovanju lastništva mobilnih naprav s serijsko številko IMEI ter SIM kartice točno določeni osebi, zoper katero bi moral biti odrejen ukrep. Policija in tožilstvo med glavnimi obravnavami nista znala pojasniti, kako sta pridobila večje število telefonskih številk, ki so jim prisluškovali. Za določene sta se sklicevala na javno objavo na internetu, kar je računalniški forenzik z visoko stopnjo prepričanja zanikal, ostale pa naj bi jim posredovali anonimni informatorji in tuji varnostni organi, pri čemer ni bilo razvidno, da so pridobljene na zakonit način in brez kršitve človekovih pravic. Tudi z uporabo analize baznih postaj naj bi bilo skoraj nemogoče locirati uporabnika določene telefonske številke in mu pripisati lastništvo (ibidem). »Po oceni sodišča je možno primerjati podatke o baznih postajah z gibanjem določene osebe, ki naj bi bila uporabnik neke številke, ne pa tudi obratno, da s pridobitvijo podatkov o baznih postajah gibanje nato pripišeš točno določeni osebi, za katero pred tem ni bila predložena nobena dokumentacija ali informacija, iz katere bi bilo sploh mogoče utemeljeno sklepati, kdo je uporabnik telefonske številke.« (Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, III K 44415/2010, z dne 18. 3. 2013 : 80) Razširitveni ukrepi prisluškovanja in podaljševanja odredb na podlagi predhodno neveljavnih dokazov so bili prav tako neuporabni za kazenski postopek (ibidem). Določene informacije naj bi slovenskim preiskovalcem posredovali tudi srbski organi pregona, vendar je bil srbski del dokazov zaradi domnevnega kršenja človekovih pravic med predkazenskim postopkom izločen, kar je povzročilo verižno ekskluzijo slovenskih dokazov, ki so temeljili na prvotnih dokazih in informacijah iz Srbije (ibidem).. 15.

4.4 Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov srbske varnostnoobveščevalne službe BIA v zadevi Balkanski bojevnik Temeljni očitki nepriznavanja srbskih dokazov v kazenskem postopku so pripisani domnevno nezakonitemu operativnemu delu varnostno-obveščevalne službe BIA. Ta po srbski zakonodaji v določenih primerih lahko prevzame naloge Ministrstva za notranje zadeve Republike Srbije (Ministarstvo unutrašnjih poslova Republike Srbije), predvsem kadar gre za ščitenje nacionalnih interesov in zahtevnejše naloge preiskovanja organiziranega kriminala. V demokratičnih družbah je že pomislek, da bi obveščevalno-varnostna. služba. opravljala. naloge. kriminalistične. policije. in. preiskovala konkreten primer mednarodnega tihotapljenja drog, nesprejemljiv in nenavaden. Obveščevalno-varnostne službe namreč nikakor ne smejo biti pod nadzorom državnega tožilca ali preiskovalnega sodnika, saj so po svoji naravi tajne službe in v izrednih in redkih primerih pod nadzorom parlamentarne komisije. Slovenska obveščevalno-varnostna služba (SOVA) nikakor ne sme posegati v naloge kriminalistične policije, saj preiskovanje posameznih deliktov usmerjata državno tožilstvo in preiskovalni sodnik (ibidem). V predkazenskem postopku v zadevi Balkanski bojevnik naj človekove pravice ne bi bile kršene le v organizacijski obliki preiskovalnega organa, temveč tudi v prenizkem dokaznem standardu za izdajo odredb o prikritih preiskovalnih ukrepih. Po 161., 162. in 166. členu srbskega ZKP (Zakon o krivičnom postupku) je izdaja odredb dovoljena že ob podanih razlogih za sum storitve določenega kaznivega dejanja (Zakon o krivičnom postupku, 2013), 5 to pa ne ustreza niti pogojem utemeljenega suma, ki veljajo v slovenskem kazenskem postopku (ibidem).. 4.5 Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov italijanskih varnostnih organov v zadevi Balkanski bojevnik Ljubljansko okrožno sodišče v sodbi III K 44415/2010, z dne 18. 3. 2013, ugotavlja, da sta italijanska in slovenska zakonodaja v luči ustavnih pravic, ki varujejo interese zasebnosti posameznika pred prikritimi preiskovalnimi ukrepi oz. temeljne človekove pravice, smiselno enaki, preiskovalci pa za izdajo odredb na podoben način dokazujejo utemeljene razloge za sum (ibidem). Bistvene razlike slovenskega in. 5. ZKP Republike Srbije, 161., 162. in 166. člen.. 16.

italijanskega ZKP (Codice di procedura penale) se opazijo v t. i. enotni magistraturi, katero sestavljajo sodniki in javni tožilci z namenom usmerjanja operativnega dela sodne policije. Slednjo sestavljajo tri vrste policije, sicer sestavni deli posameznih ministrstev: državna policija, ki je del Ministrstva za notranje zadeve, oborožena karabinjerska policija, ki je del Ministrstva za obrambo, ter finančna policija, ki je del Ministrstva za finance. Vsakemu posameznemu javnemu oz. državnemu tožilcu je pri sodišču dodeljen poseben oddelek sodne policije (sezione di polizia giudiziaria), sestavljen iz zgoraj navedenih uslužbencev ministrstev, zadolžen za vse vrste kaznivih dejanj. »Sodna policija v Republiki Italiji izvršuje svoje pristojnosti in naloge strogo po odredbah javnega tožilca (usmerjanje), ne glede na to pa lahko v izjemnih (nujnih) primerih, kot so flagrantni delikti in v primeru nevarnosti, da bo prišlo do izgube dela dokazov, deluje tudi samostojno.« (Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o kazenskem postopku, 2007) To pomeni, da v primeru utemeljenih sumov storitve kaznivega dejanja lahko nemudoma izvedejo nujne ukrepe, zasežejo predmete, preprečijo morebitno nadaljevanje kaznivega dejanja, zavarujejo dokaze in poročajo državnemu tožilcu. Ta v roku 48 ur potrdi ali ovrže zakonitost ukrepa, ki na nek način nadomesti predhodno izdajo odredbe. Za konkretni primer bi lahko navedli (hišno) preiskavo osebnega vozila, za katerega bi sodna policija načeloma predhodno potrebovala odredbo preiskovalnega sodnika. Začetna dokumentacija italijanskih varnostnih organov, ki zaradi svoje preobsežnosti in nekonkretiziranosti ljubljanskemu okrožnemu sodišču ni bila na voljo, naj bi vsebovala podrobne podatke o začetnih rutinskih postopkih preiskovanja lokalnih preprodajalcev mamil (Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, III K 44415/2010, z dne 18. 3. 2013). Po pričanju italijanskega kriminalista zoper obtožence v zadevi Balkanski bojevnik, naj bi domnevni kriminalni združbi tujega porekla prišli na sled ob zbiranju informacij od italijanskih državljanov. T. i. skesana priča, ki je v preteklosti zaradi preprodaje drog že bila obsojena na šest let zapora, jim je pomagala pri preiskavi in izpovedala veliko koristnih informacij. Pri njih naj bi tedensko kupovala po nekaj deset kilogramov kokaina za nadaljnjo prodajo (ibidem). Sume o obstoju zelo močne in dobro organizirane hudodelske združbe tujega porekla naj bi potrdila tudi hišna preiskava, v kateri je bilo zaseženih 340 kg kokaina, pakiranih v posebne ovoje, kar je bil do tedaj eden rekordnih zasegov. Zbrani podatki. 17.

so bili relevantni, vendar ne odločilni za izdajo odredb o prikritih preiskovalnih ukrepih zoper obtožene v slovenskem kazenskem postopku, kot trdi italijanski kriminalist. Še pred zasegom naj bi v začetnih fazah preiskav zbrali zadosti dokaznega gradiva, ki bi ustrezalo kriterijem dokaznega standarda, potrebnega za izdajo odredb o prikritih ukrepih (ibidem). Ljubljansko okrožno sodišče je ocenilo, da dejstvo, da odredbe iz obsežne dokumentacije začetnih predkazenskih postopkov niso bile predložene, ne pomeni, da (pravočasno ali sploh) niso bile izdane (ibidem). Prikriti preiskovalni ukrepi zoper osumljene v predkazenskem postopku so bili izvedeni s tajnim opazovanjem najetih stanovanj z uporabo skritega video nadzornega. sistema,. nadzorom. prometa. elektronskih. telekomunikacij,. prisluškovanjem pogovorov znotraj stanovanj, ambientalnim prisluškovanjem na javnih površinah, GPS sledenjem osebnih vozil in motorjev in prisluškovanjem pogovorov v vozilih (ibidem). Posamezne osumljence so identificirali s kombinacijo prisluhov pogovorov in video nadzora stanovanj, tajnim opazovanjem gibanja in neposrednimi kontrolami prometne policije z ugotavljanjem istovetnosti voznikov in sopotnikov. Uporabili so tudi druge preiskovalne ukrepe, in sicer informativne razgovore, prepoznave osumljencev na fotografijah, izmenjave informacij s tujimi varnostnimi organi, pridobitev dokumentacije telekomunikacijskih operaterjev o opravljenih klicih in drugih storitvah uporabnikov omrežij, pridobitev informacij iz dokumentacije nepremičninskih agencij, podjetij za najem avtomobilov idr. (ibidem). 5 Lažna bazna postaja IMSI lovilec Slovenski policiji so mediji v preteklosti očitali domnevno nezakonito uporabo naprave IMSI lovilec (International Mobile Subscriber Identity Catcher). Naprava namreč vsebuje več funkcij, od prestrezanja telefonskih pogovorov v mobilnem omrežju do pridobitve podatkov o SIM kartici (telefonski številki), identifikacijski številki (IMEI) in lokaciji mobilnega telefona (IMSI Catcher, 2014). Iz naših raziskav izhaja, da je uporaba naprave IMSI lovilec za namen pridobitve IMEI številke in podatkov o SIM kartici, vključno s telefonsko številko, v predkazenskem. 18.

postopku povsem zakonita. Težave nastopijo ob dokazovanju lastništva telefonske številke in mobilne naprave, kajti IMSI lovilec na določenem območju zabeleži več kot eno mobilno napravo oz. telefonsko številko. Zato je težko pripisati lastništvo določeni osebi brez predhodno pridobljenih informacijah o njenem spolu, starosti, videzu, oblačilih, smereh, v katerih se giblje oz. kamor je namenjena, morebitnem lastništvu vozila, podatkih o vozilu, registrskih številkah in drugih karakteristikah. Ob tem bi jo morali zasledovati na območju, kjer bi z IMSI lovilcem zaznali čim manjše število mobilnih telefonov oz. telefonskih številk, za primer bi lahko navedli gozdnato površino, kjer se ob določeni uri nihče ne zadržuje. Z drugimi klasičnimi ukrepi, npr. kontrolo prometa in ugotavljanjem istovetnosti, bi lahko pridobili podatke, s katerimi bi dokazali lastništvo mobilnega telefona in časovno obdobje, v katerem se je zadrževala na določenem območju. Po Erženu je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije izdalo mnenje v zadevi št. 01/06, da policija lahko uporabi IMSI lovilec v predkazenskem postopku, vendar izključno z namenom pridobitve IMEI številke in številke SIM kartice. Zoper domnevnega lastnika mobilne naprave bi moral biti odrejen ukrep tajnega opazovanja (Eržen, 2009). Pogosta menjava telefonskih številk in mobilnih naprav otežuje delo preiskovalcev, nezadostnost dokazov za utemeljitev razlogov za sum in prešibka ali nedorečena zakonodaja pa dopuščata veliko manevrskega prostora, ki ga kriminalne združbe z lahkoto izrabljajo. Nenadzorovanemu lastništvu predplačniških paketov mobilnih telefonov bi lahko rekli kar divja uporaba mobilnih komunikacijskih omrežij, pripisovanje in dokazovanje lastništva uporabnika pa skorajda misija nemogoče. V zadevi Balkanski bojevnik se je problematika. izdaje. odredb. o. PPU. prisluškovanja. tovrstnim. elektronskim. komunikacijam pokazala v pravi luči, in sicer z nezadostnostjo dokaznega gradiva, nepojasnjenimi pridobitvami telefonskih številk, katerim je bilo prisluškovano, povrh pa še z nepojasnjenimi vzroki nujnosti uporabe PPU, domnevno brez predhodno izrabljenih možnosti klasičnih policijskih ukrepov (Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, III K 44415/2010, z dne 18. 3. 2013).. 19.

6 Ogroženost kriminalistov in drugih predstavnikov preiskovalnih organov Kriminalisti in drugi predstavniki preiskovalnih organov (sodniki, tožilci) so zaradi narave dela veliko bolj izpostavljeni grožnjam in napadom kakor ostali javni uslužbenci. Že rutinsko delo kriminalista predstavlja stresne, nepredvidljive in nevarne situacije, vendar se ob preiskovanju hujših kaznivih dejanj in organiziranega kriminala psihični pritisk in nevarnost pred napadi znatno povečata. Preiskovanim osebam je v interesu preprečiti kriminalistično preiskavo ali močno vplivati na predkazenski postopek, zato sežejo tudi po grožnjah kriminalistom in njihovim ožjim družinskim članom. Resnost groženj se ocenjuje po različnih kriterijih, določenih v Pravilniku o varovanju ogroženih uslužbencev policije, z namenom izdelave načrta varovanja uslužbenca policije vse do prenehanja nevarnosti oz. ogroženosti. Ogroženost je lahko nizka, srednja ali visoka, stopnjo pa določijo z upoštevanjem kriterijev, kot so: osebnost storilca (nasilnež, povratnik, duševni bolnik … ), motiv za grožnjo, kriminalna dejavnost storilca, posebna znanja storilca (bombni specialist, mojster borilnih veščin … ), ponavljanje in intenziteta groženj, sredstva, ki lahko storilcu pomagajo pri izvršitvi grožnje, osebni odnos med ogroženim in storilcem itd. Ukrepi varovanja uslužbenca policije se določijo, ko je ugotovljena stopnja ogroženosti: to so lahko opozorila glede samozaščitnega ravnanja, ukrepi za fizično, tehnično in osebno varovanje, premestitev na drugo delovno mesto in preselitev v drug kraj (Pravilnik o varovanju ogroženih uslužbencev policije, 2013). V letu 2013 je policija zabeležila 61 groženj policistom, povezanih z izvedenimi pooblastili in postopki policistov, 334 napadov na policiste ter 231 kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja in napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti (Poročilo o delu policije v letu 2013, 2013). Kljub številnim ukrepom zaščite in varovanja uslužbencev policije, nekdanji prvi mož Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Slovenije Aleksander Jevšek priznava, da je stoodstotna zaščita pred ogroženostjo v praksi nemogoča. Seznanjen je s primeri zažiga avtomobila policista in fizičnimi obračuni s kriminalisti kot posledicami udejanjanja groženj, zato dodaja, da grožnje v tem poklicu niso nov ali redek pojav (Stojiljković, 2010) .. 20.

»Hujša kazniva dejanja preiskujejo kriminalisti, ti pa veljajo za 'težke' že znotraj policijske organizacije. Ker so v stalni borbi z načrtnimi in vedno bolje organiziranimi kriminalci, so nezaupljivi do okolja, tudi do uniformirane policije, s katero so sicer tudi organizacijsko povezani. Imajo svoj 'corporate identity', zelo težko spustijo koga zraven, kar še posebej velja za preiskave, pri katerih se uporabljajo prikriti preiskovalni ukrepi. Vsaka neprevidnost pri tovrstnih ukrepih ima lahko hude posledice za preiskovalce in njihove sodelavce.« (Dvoršek, 2007 : 101) Podobno tveganje pri opravljanju poklica nosijo državni tožilci in sodniki, čigar naloga je uspešno izpeljati kazenski postopek tudi zoper najbolj nevarne člane kriminalnih združb. Zadnji primer bombne eksplozije pred hišo upokojene državne tožilke, v kateri na srečo nihče ni bil poškodovan, jasno kaže na domnevne motive ustrahovanja z izredno težko predvidljivostjo napada. Dogodek se je zgodil septembra letos, ko naj bi 27-letni Ljubljančan, obsojen za kazniva dejanja z elementi nasilja, odvrgel vojaško ročno bombo na dvorišče pred hišo tožilke in povzročil za tisoč evrov premoženjske škode (članek: 27-letnik, ki je pred hišo upokojene državne tožilke odvrgel bombo, je tik pred tem prišel iz zapora, 2014). Predstavniki preiskovalnih organov menijo, da napadi nimajo ustrahovalnega učinka, kvečjemu naj bi koristili še bolj proaktivnemu, enotnemu in energičnemu delu v boju proti organiziranemu kriminalu in drugim deliktom (članek: Napadi jih delajo še bolj enotne, 2009).. 7 Odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi Po Dobovšku je konfiskacija premoženja, za katerega lastnik ne more dokazati zakonitega izvora, najbolj učinkovito sredstvo za zatiranje organiziranega kriminala (Dobovšek, 2009). Institut obrnjenega dokaznega bremena oz. razširjene zaplembe premoženja se navezuje na kazenski postopek, v katerem obtožencu sodijo za kataloško kaznivo dejanje. 6 Premoženje se lahko do pravnomočnosti sodbe začasno zavaruje, s čimer preprečimo njegovo izginotje ali skrivanje.. 6. Kataloško kaznivo dejanje je pojasnjeno v 4. členu Zakona o odvzemu premoženja. nezakonitega izvora (ZOPNI).. 21.

Kadar je iz obsodilne sodbe razvidno, da naj bi obsojenec razpolagal s premoženjem v vrednosti najmanj 50.000 evrov, za katerega ne more dokazati zakonitega izvora oz. obstajajo razlogi za sum nezakonitega izvora, državno tožilstvo na podlagi Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (v nadaljevanju ZOPNI) uvede civilni postopek zoper obsojenca. Postopek je namenjen odvzemu premoženja, če obsojencu ne uspe dokazati, da ga je pridobil na zakonit način (Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, 2011). Do uvedbe ZOPNI je sodišče pravičen in zakonit zaseg opiralo na določbe Kazenskega zakonika ter ZKP. 7 Škofic in Dobovšek menita, da ZOPNI odpravlja marsikatero pomanjkljivost prejšnjih nedodelanih zakonodajnih postopkov, in ga uvrščata v kategorijo specifičnega in sui generis oz. svojstvenega zakona. Njegova poglavitnost temelji na povrnitvi premoženjskega stanja obsojenca, kakršno je bilo pred pridobitvijo protipravne koristi. Z zasegom se mu preprečuje tudi nadaljnja kriminalna dejavnost (Dobovšek in Škofic, 2013). V časopisu Delo navajajo, da je bilo od uveljavitve ZOPNI, torej od maja 2012, sproženih 11 finančnih preiskav, v katerih so preiskali poslovanja 55 fizičnih in 75 pravnih oseb. Tudi domnevnega vodjo kriminalne združbe Balkanski bojevnik, D. T., skupaj s povezanimi fizičnimi in pravnimi osebami, naj bi sumili pridobitve nezakonito pridobljenega premoženja. Navkljub oprostilni sodbi kazenskega procesa na prvi stopnji je tožilstvu vendarle uspelo blokirati sredstva na bančnih računih do končnega sodnega procesa (Ropac, 2014). V finančni preiskavi naj bi preiskovalci ugotovili za kar sedem milijonov evrov premoženja v skupnem oz. povezanem lastništvu ožjega družinskega kroga D. T. ter lastnih podjetij kot pravnih oseb. Pet nepremičnin naj bi bilo prostih bremen, ostale pa naj bi bremenil zemljiški dolg v višini 4,3 milijonov evrov ter hipotekarna posojila v višini 2 milijonov evrov (Lončar, 2014). O (začasnem) zasegu premoženja drugih članov domnevne hudodelske združbe Balkanski bojevnik nismo zasledili nobenih informacij.. 7. Vir: 74. in 75. člen KZ-1 iz leta 2008 ter Zakon o kazenskem postopku, UPB-8, 220. člen in. XXVIII. poglavje.. 22.

8 Kriminalistični in pravni vidik sodbe Balkanski bojevnik 8.1 Zbiranje in vrednotenje slovenskih dokazov Ob pogojih utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja katerega izmed kaznivih dejanj iz 4. odstavka 149.a člena ZKP in je ob tem mogoče utemeljeno sklepati, da z drugimi (klasičnimi) policijskimi ukrepi dokaznega gradiva ne bo mogoče zbrati oz. dokazati tega dejanja, ga odkriti ali preprečiti in bi bilo povezano z nesorazmernimi težavami, se zoper to osebo odredi tajno opazovanje na zahtevo državnega tožilca oz. preiskovalnega sodnika (Zakon o kazenskem postopku, 149.a člen, 2012). Prikriti preiskovalni ukrep nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem vseh vrst komuniciranja po elektronskem komunikacijskem omrežju se lahko odredi v primeru utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja po 2. odstavku 150. člena ZKP v zvezi s 1. odstavkom 150. člena ZKP, in sicer na pisni predlog državnega tožilca in z dokončno odobritvijo preiskovalnega sodnika (ibidem, 150. člen). Predlog in odredba morata vsebovati: podatke, ki omogočajo določljivost osebe, zoper katero bo ukrep izveden, utemeljitev razlogov za sum, da se pripravlja, izvršuje, organizira izvršitev ali je bilo izvršeno kaznivo dejanje po 150. členu ZKP, navedbo ukrepa in način izvajanja, njegov obseg in trajanje, uporabo elektronskokomunikacijskega sredstva, utemeljitev neogibne potrebnosti izvedbe posameznega ukrepa v razmerju do uporabe milejših ukrepov, utemeljitev razloga za takojšnjo oz. nujno izvedbo ukrepa na ustni predlog preiskovalnega sodnika (ibidem, 152. člen). Domnevne napake policije in tožilstva v predkazenskem postopku so odraz kompleksnega zbiranja dokaznega gradiva z uporabo PPU, predvsem ko gre za preiskavo dobro organiziranih in nevarnih članov hudodelske združbe. Nekoliko nenavaden pojem predstavlja dokazni standard utemeljenih razlogov za sum, ki predstavlja varovalko pred vdorom preiskovalnih organov v zasebnost posameznika. Če bi policija z uporabo klasičnih policijskih ukrepov uspela podrobno raziskati obstoj kaznivega dejanja in pridobiti dokazno gradivo, ki bi izkazovalo tako visoko in natančno dokazno breme, ustrezno standardom utemeljenih razlogov za sum, bi bila. 23.

uporaba prikritih ukrepov v določenih primerih preiskovanja kaznivih dejanj preprosto odveč. Dani paradoks potrjuje tudi uporaba najnižjega dokaznega standarda razlogov za sum v srbskem predkazenskem postopku, pri čemer naj bi po oceni določb slovenskega kazensko-procesnega in ustavnega prava šlo za kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ob tem bi se morda upravičeno vprašali, zakaj bi kdorkoli od poštenih državljanov Republike Slovenije ugovarjal uvedbi tovrstnega standarda v slovensko kazensko zakonodajo oz. koliko nasprotnikov bi našteli v primeru sprememb določb Zakona o kazenskem postopku v delu, ki bi se nanašal na omilitev zahtev dokaznega standarda za izdajo odredb PPU. Če povzamemo ugotovitve sodišča v zadevi Balkanski bojevnik o uporabi metod prikritih preiskovalnih ukrepov slovenskih preiskovalcev, ugotavljamo, da je šlo v večini primerov za nekonkretizirano dokazno podlago oz. pomanjkljive in nezadostne informacije italijanskih, srbskih in avstrijskih varnostnih organov ter anonimnih informatorjev, ki bi ustrezale kriterijem utemeljenih razlogov za sum, o katerih smo že pisali. Preiskovalci naj bi v okviru razpoložljivih informacij sumili, da bi lahko šlo za določeno osebo, domnevnega vodjo hudodelske združbe, ki bi lahko bil vrhnji član mednarodne hudodelske združbe, s svojimi dejanji pa naj bi organiziral transport in izmenjave pošiljk denarja in kokaina na območju držav Južne Amerike, Južne Afrike ter Italije z dajanjem navodil podrejenim članom združbe. Komuniciral naj bi preko t. i. delovnih telefonov oz. mobilnih telefonov s predplačniškimi paketi, z domnevno pogosto menjavo telefonskih številk ter s pogovori v šifriranih in nekonkretiziranih sporočilih (Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, III K 44415/2010, z dne 18. 3. 2013). Policija je sicer prišla do določenih telefonskih številk s pomočjo operativnih podatkov italijanskih varnostnih organov, baznih postaj, anonimnih informaterjev itd. Vendar v nobenem primeru ni mogla dokazati lastništva telefonske številke oz. uporabnika (pogoj določljivosti osebe iz 152. člena ZKP), izpolniti pogojev dokaznega standarda utemeljenega suma, da določena oseba v danem primeru počne to, kar se zatrjuje: 1) konkretno, 2) specifično, 3) artikulabilno in 4), antecedenčno, s pravočasnim preverjanjem resničnosti razpoložljivih informacij ter utemeljitvijo, zakaj je bila uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov neizogibna (ibidem).. 24.

Poleg navedenega je bil slovenski dokazni material izločen tudi iz razlogov nadaljnjih preiskovalnih dejanj, ki so temeljile na dokaznem gradivu, zbranem s prvotno izdanimi nezakonitimi odredbami (pravilo ekskluzije dokazov sadežev zastrupljenega drevesa) oz. na izločenem srbskem delu dokazov (ibidem). Sodišče je iz kazenskega postopka izločilo zapisnike o hišnih preiskavah ter preiskavah vozil, potrdila o zasegu predmetov, strokovna in izvedenska mnenja in poročila o opravljenih preiskovalnih dejanjih ter kriminalistično - tehničnih ugotovitvah, povezanih z zaseženimi predmeti, zapisnike o preiskavah računalniške opreme, mobilnih telefonov, SIM kartic, nosilcev elektronskih podatkov, druga izvedenska mnenja ter zapisnike o zaslišanju izvedencev (ibidem).. 8.2 Zbiranje in vrednotenje italijanskih dokazov Italijanski dokazi so bili za obtožene najbolj obremenilni. Ugotavljamo, da sta bili temeljitost in doslednost opravljenih kriminalističnih preiskav italijanskih varnostnih organov odločilni za visoko stopnjo neizpodbitnosti dokaznega gradiva, kateremu je dodatno botrovala izpovedba italijanskega kriminalista o ugotovitvah na terenu. Začetna faza zbiranja dokazov je bila ključna za odkrivanje storilcev kaznivih dejanj ter zakonit poseg v človekove pravice z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov oz. izdajo prvih odredb. Kazensko-procesna zakonodaja je preiskovalcem omogočala dovolj manevrskega prostora pri zasledovanju domnevnih storilcev, bodisi v smislu organiziranosti preiskovalne skupine bodisi pazljivosti pri morebitnem kršenju človekovih pravic (ibidem). Italijansko Vrhovno kasacijsko sodišče je v sodbi št. 2072 iz leta 1998 navedlo, da je opazovanje in sledenje dejavnost, ki sicer ni urejena v CPP (Codice di procedura penale) ali drugem zakonu, vendar služi za namen pridobivanja dokazov in kot taka ne potrebuje odredb sodišča. Opazovanje, kontrola in sledenje se izvršujejo s strani sodne policije na lastno pobudo in »ne posegajo v zasebno sfero, ker ne omejujejo moralne svobode preiskovanca za razliko od preiskave in zasega.« (ibidem : 132) V italijanskem kazenskem postopku namreč sodnik lahko upošteva dokaz, katerega pridobitev ni določena z zakonom, če se ta izkaže za uporabnega in primernega za kazenski postopek, po sodni kontroli pa ugotovi, da med pridobitvijo niso bile kršene človekove pravice (ibidem).. 25.

Po izpovedbi italijanskega kriminalista je začetna faza predkazenskega postopka obsegala več kriminalističnih operacij, v katerih so poizvedovali o italijanskih državljanih, ki so kupovali ali prodajali droge na območju Milana in okolice. Med začetnimi preiskavami so pridobili okvirne informacije o tuji kriminalni združbi, ki naj bi drogo dobavljala v tujini (ibidem). »Milano je kakor Amsterdam, prestolnica prometa z drogami. Sklepajo se veliki posli, gre za pretok velikih količin droge,« je bil med glavno obravnavo jasen italijanski kriminalist (ibidem : 142). Poudaril je, da so bili pozorni na indic, kot posebnost več hišnih preiskav: kokain je bil namreč zapakiran v enake kilogramske zavojčke v napihljivih balonih različnih barv. Sklepali so da gre za istega dobavitelja, kar je dodatno potrdil zaseg 340 kilogramov kokaina v enem od nadzorovanih stanovanj (ibidem). V letu 2008 so jih švicarski varnostni organi zaprosili za pomoč pri preiskovanju kaznivega dejanja umora, storjenega v Zürichu. Posredovali so jim obstoječe dokazno gradivo, ki naj bi izkazovalo utemeljene sume posestva nedovoljenega orožja pri srbskih ali črnogorskih državljanih, ki naj bi se v tem času zadrževali v najetih stanovanjih v Italiji. Po izvedenih operativnih kriminalističnih dejanjih je bilo v hišni preiskavi zaseženih 90 kg kokaina, večje število mobilnih telefonov in zapiski. Pridobljeni izpisi klicev in kontaktne telefonske številke so jim precej koristile pri nadaljnji preiskavi takrat še neznanih osumljencev. Bili so prepričani, da gre za izredno pazljive in dobro organizirane pripadnike kriminalne skupine srbskočrnogorskega porekla, ki naj bi po vsej verjetnosti poslovala z lokalnimi odjemalci kokaina in imela z njimi zaupljive odnose. Ti naj bi se kazali tudi v večjih odkupnih količinah kokaina z visoko kakovostjo (ibidem). Aretacija enega od pripadnikov italijanskih kriminalnih združb jih je pripeljala do konkretnih in podrobnih informacij, saj so mu v zameno za informacije ponudili status skesane priče. Izpovedal je, da naj bi omenjeni človek pri omenjeni združbi tedensko odkupoval približno 50 kg kokaina, kajti poslovali naj bi samo s tistimi, ki so lahko odkupovali tako velike količine. Cena enega kilograma naj bi znašala 36.000 evrov, pri čemer naj bi se kupec pripeljal do garaže najetega stanovanja na območju Milana in zamenjal motor (domnevno znamke Yamaha T-Max), v katerem je bil naložen denar, z motorjem, naloženim s kokainom. Prevzem naj bi se odvijal v garažah štirih ali petih stanovanj (ibidem).. 26.

V nadaljnji preiskavi je bilo ugotovljeno, da naj bi kokain ob dostavi iz Južne Amerike skladiščili v stanovanjih blizu pristanišča, nato pa z osebnimi vozili prepeljali na obrobje Milana. S prikritimi preiskovalnimi ukrepi naj bi preiskovalcem uspelo zbrati zadosti dokaznega materiala zoper obtožene v slovenskem kazenskem postopku ter z utemeljenim sumom preiskati osebno vozilo Mercedes Vaneo, zaseči 100 kg kokaina v dvojnem dnu vozila ter aretirati slovenskega državljana, domnevno kurirja oz. varuha kokaina v enem izmed najetih stanovanj v Tirrenii. Podobna kriminalistična akcija se je odvila približno en mesec za tem, ko so v parkiranem vozilu VW Passat odkrili 76 kg kokaina (ibidem). Po navedenih zasegih naj bi z vrha kriminalne združbe sporočili, da se nemudoma umikajo iz Milana. Od novembra 2008 naj bi izmenjava droge in denarja potekala v italijanskih mestih Arenzano in Tirrenia pri mestu Pisa. V začetku leta 2009 so preiskovalci prišli na sled enemu domnevnih kurirjev, ki je po operativnih podatkih italijanske policije prenočeval v hotelu Astoria. S tajnim opazovanjem in drugimi ukrepi so utemeljeno sumili, da v osebnem vozilu prevaža kokain, ki ga je predhodno prevzel v vili v mestu Tirrenia di Pisa. Po kontroli prometa so opravili preiskavo vozila, zasegli 18 kg kokaina ter dodatnih 214,5 kg v najeti vili (ibidem). S tem so se po besedah italijanskega kriminalista zaključili preiskava in zasegi, ki se nanašajo neposredno na obtožence v slovenskem kazenskem postopku. Večino telefonskih številk, uporabljenih v prikritih ukrepih prisluškovanja in snemanja telefonskih pogovorov, naj bi pridobili v začetni fazi preiskav, hišnih preiskavah, zapiskih, najdenih v hotelu, pogovorih, opravljenih iz telefonskih govorilnic ter od nepremičninskih agencij, pri katerih naj bi obtoženci najemali stanovanja (ibidem).. 8.3 Zbiranje in vrednotenje urugvajskih dokazov Dokazi iz urugvajskega predkazenskega postopka se v večini nanašajo na hišno preiskavo jahte Maui. Obtožnica domnevne člane hudodelske združbe Balkanski bojevnik bremeni organizacije odkupa, koordinacije pošiljk droge in denarja s kurirji, prenosa in varovanja droge v najetih prostorih v Argentini in Braziliji ter končna neuspela poskusa pretovora 2.174,682 kg kokaina z jahto Maui na čezoceansko ladjo Pirgos. Skupaj z legalnim tovorom naj bi kokain prepeljali v Evropo (ibidem).. 27.

Urugvajska policija je nato v kraju Rio Santa Lucia, Santiago Vasquez dne 15. 10. 2009 opravila hišno preiskavo ladje Maui ter aretirala hrvaškega državljana, domnevnega lastnika motorne jahte. Preiskava je potekala v skladu z določbami urugvajskega ZKP, ki dovoljuje odsotnost dveh solemnitentnih prič med hišno preiskavo, v kolikor sta navzoča preiskovalni sodnik in zapisnikar, kar je bil glavni očitek zagovornikov obtoženih. Sodišče pojasnjuje, da Ustava Republike Slovenije in ZKP resda predvidevata obvezno prisotnost dveh prič, vendar v omenjenem primeru ne gre za kršitve človekovih pravic, saj je bil izpolnjen alternativni pogoj navzočnosti preiskovalnega sodnika, kar naj bi preiskavi dalo še večjo legitimnost (ibidem). Ostali dokazi, pridobljeni z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov v kazenskem postopku, niso bili predlagani in obsegajo manjši del dokaznega gradiva (ibidem).. 8.4 Zbiranje in vrednotenje srbskih dokazov Srbski dokazi v zadevi Balkanski bojevnik so v celoti izločeni iz kazenskega postopka, dokazno gradivo pa naj bi obsegalo prikrite preiskovalne ukrepe prisluškovanja in snemanja telefonskih pogovorov, v katerih naj bi vrh kriminalne združbe dajal navodila podrejenim članom o organizaciji in transportu kokaina (ibidem). Ekskluzija dokazov temelji na več spornih vidikih domnevne kršitve človekovih pravic. Prvi izhaja iz dokaznega standarda utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja, o katerem smo že pisali. V Srbiji namreč zadoščajo razlogi za sum za pričetek kriminalistične preiskave z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. Če bi preiskovalni organ zbral toliko dokaznega gradiva, da bi lahko v slovenskem kazenskem postopku ocenili, da je bila stopnja verjetnosti storitve kaznivega dejanja ob času izdanih odredb enaka utemeljenim razlogom za sum, bi tovrsten dokazni material lahko uporabili. Vendar popolna dokumentacija ni bila dostavljena, navkljub zaprosilom ljubljanskega okrožnega sodišča, večina pojasnil izdanih odredb pa temelji na golem dejstvu o obstoju operativnih podatkov obveščevalno-varnostna službe BIA (Bezbednosno-informativna agencija) (ibidem). Ta naj bi bila trn v peti zagovornikom obtožencev, saj poudarjajo, da gre za kršenje človekovih pravic s strani državnega organa, ki nikakor ne bi smel preiskovati organizirane kriminalitete. Slednjo naj bi v sodobnih demokratičnih družbah preiskovala izključno policija pod nadzorom državnega tožilstva in preiskovalnega sodnika, kot primer pa navajajo slovensko obveščevalno-varnostno službo SOVA, ki. 28.

nikakor ne sme posegati v delo policije in njene pristojnosti. SOVA je po naravi dela in organiziranosti tajna služba pod nadzorom parlamentarne komisije, zato je nepojmljivo, da jo v katerem koli primeru nadzorujeta in usmerjata tožilstvo ali preiskovalni sodnik (ibidem). »Ne zgolj po naziranju in judikaturi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, temveč tudi po dokumentih Sveta Evrope, varnostno obveščevalne službe nimajo pristojnosti pri pregonu kriminalitete, tudi ko gre za organizirano kriminaliteto.« (ibidem : 116) Po Zakonu o BIA (Zakon o bezbednosno-informativnoj agenciji) je prevzemanje nalog, ki so sicer v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve Republike Srbije (Ministarstvo unutrašnjih poslova Republike Srbije), dovoljeno v izrednih primerih, ko gre za varovanje nacionalnega interesa in bi ob tem (v konkretnem primeru) moral biti podpisan sporazum o sodelovanju oz. prenosu pristojnosti med ministrom za notranje zadeve ter direktorjem BIA (ibidem). Dokument, ki bi izkazoval tovrsten dogovor oz. sporazum za prenos in izvedbo operativnih dejanj BIA, v primeru Balkanski bojevnik ljubljanskemu okrožnemu sodišču ni bil predložen. BIA je v dopisu pojasnila, da so odredbe za izvedbe prikritih preiskovalnih ukrepov prisluškovanja telefonskih pogovorov ter drugih izvedbenih dejanj temeljile na predhodno pridobljenih operativnih podatkih, vendar jih ni konkretizirala. Preverljivost resničnosti informacij in konkretizacija suma storitve kaznivega dejanja, zagrešenega s strani določene osebe, pa sta obvezna za utemeljitev razlogov za sum, potrebnih za izdajo odredb. Tako naj bi bila podaljševanje in razširjanje prikritih preiskovalnih ukrepov (tudi na druge osebe, katerim so prisluškovali) nezakonita (ibidem). Če bo v kazenskem postopku na ponovnem sojenju prvostopenjskega sodišča pomanjkljivi del dokumentacije dostavljen, bo obramba imela precej več dela kot doslej. Navkljub morebitnim dokazanim utemeljenim razlogom za sum storitve kaznivega dejanja med izdajo posameznih odredb bo tožilstvo imelo težko nalogo dokazovanja zakonitosti izvedbe operativnih ukrepov BIA. Obstaja namreč zelo velika možnost pritožbe obrambe na Ustavno sodišče in sodno odločanje o kršenju človekovih pravic z izvedbo omenjenih ukrepov, uspešni pa so lahko tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice.. 29.

9 Sklepno Ljubljansko okrožno sodišče je v kazenski zadevi Balkanski bojevnik zoper štiri obtožene izreklo obsodilno sodbo z naslednjimi kazenskimi sankcijami: -. 10 let zapora;. -. 7 let zapora;. -. 8 let zapora;. -. 4 leta zapora (ob upoštevanju določb 50. in 51. člena KZ-1).. Obtožnica jih je bremenila izvrševanja kaznivih dejanj neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami, izvršenih v hudodelski združbi, oz. kršitev določb KZ-1 po prvem in tretjem odstavku 186. člena, pri čemer naj bi se vloge članov delile na: -. organizatorje, ki so bili v samem vrhu kriminalne združbe;. -. odgovorno osebo, ki je bila povezava med organizatorji in nižjimi člani po hierarhični ureditvi, ter na varuhe prepovedane droge z nalogami prevzema, hrambe in predaje prepovedane droge v stanovanjih in stanovanjskih garažah, ki so bili najeti za ta namen;. -. osebe, zadolžene za pridobivanje ponarejene dokumentacije in vozil za transport kokaina ter za prenos oz. dostavo denarja, pridobljenega s prodajo kokaina na območju Milana.. V celotnem predkazenskem postopku v Italiji je bilo zaseženih skupno 390,5 kg kokaina v hišnih preiskavah stanovanj in osebnih vozil. Dejanja naj bi izvrševali v sostorilstvu skupaj s še neznanimi storilci in obtoženci v srbskih kazenskih postopkih, pri čemer naj bi zaradi prodaje kupovali, hranili in prenašali substance (kokain), ki so na podlagi 2. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami v zvezi z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog razvrščene kot prepovedana droga na 116. mestu v skupini II (Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, III K 44415/2010, z dne 18. 3. 2013). V letih 2008 in 2009 naj bi v okviru hudodelske združbe z vnaprej natančno določenimi nalogami posameznikov iz držav Južne Amerike in Južnoafriške Republike tihotapili večje količine kokaina na območje Italije, ki je bil sprva domnevno skladiščen v italijanskih pristaniških mestih, nato pa zaradi nadaljnje prodaje. 30.

prenesen na več različnih lokacij oz. v najeta stanovanja na območju Italije, ki naj bi služila predvsem kot odjemna mesta in skladišča za drogo (ibidem). Za preostale obtožence tožilstvu ni uspelo dokazati kaznivih dejanj neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem in tretjem odstavku 186. člena KZ-1, hudodelskega združevanja po prvem odstavku 294. člena KZ-1, proizvodnje in prometa orožja po prvem odstavku 307. člena KZ-1, zato so na podlagi 358. člena ZKP oproščeni vseh obtožb. Poleg zgoraj navedenih kaznivih dejanj so jih obtožnice bremenile še: -. prvoobtoženega, da naj bi nastopal kot eden izmed glavnih članov samega vrha hudodelske združbe in sodeloval z drugimi člani združbe, ki so predstavljali vrh združbe v drugih državah. Bil naj bi v vlogi vodje hudodelske združbe, ki so jo domnevno sestavljali še drugi slovenski državljani, delujoči na ozemljih Italije in Slovenije, pri čemer naj bi skrbel za nabavo finančnih sredstev in načrtovanje transporta prepovedane droge kokain iz Južne Amerike preko Južnoafriške Republiko v Evropo, ob tem pa s podrejenimi komuniciral preko t. i. varnih telefonov in javnih telefonskih govorilnic na območju Italije in jim dajal navodila, ki so jih prenašali drugim članom združbe na dnu hierarhične lestvice. Obtožen je tudi domnevnega naročanja ponarejenih dokumentacij za najeme stanovanj, vozil in identifikacijskih dokumentov na območju Italije. Njegovo delovanje naj bi ustrezalo opisom nalog nadziranja in koordiniranja hrambe in distribucije kokaina na območju Italije, s končnim namenom pridobitve zaslužka od nadaljnje prodaje;. -. obtoženim, ki naj bi delovali na območju Italije, obtožnica očita delovanje po navodilih nadrejenih članov združbe, in sicer za logistične procese droge kokain na različnih naslovih v Milanu, skladiščenje, hrambo in predajo ter prevzem denarja in uporabo ponarejenih dokumentov. Pri tem naj bi samo v prvih treh mesecih v začetku leta 2008 prodali 450 kg kokaina italijanskemu državljanu oz. skesani priči, po ceni 3.600.000 EUR za 100 kg, skupno za 16.200.000 EUR;. -. v istem časovnem obdobju, najmanj v letih 2008 in 2009, naj bi v okviru iste hierarhično organizirane hudodelske združbe z vnaprej določenimi vlogami posameznikov, katere cilj sta bila nakup in preprodaja prepovedane droge kokain, s sodelovanjem drugih neznanih storilcev ter obtožencev v srbskih kazenskih postopkih, na ozemlju Južne Amerike od neznanih oseb odkupili 2.174,682 kg kokaina, katerega naj bi zaradi nadaljnje prodaje in s pomočjo čezoceanske ladje Pirgos poskušali prepeljati v Evropo, tako da so 55. 31.

nepremočljivih torb, v katerih je bilo domnevno 1917 manjših zavitkov droge, pakirane v gumijaste balone, natovorili na jahto Maui ter poskušali pretovoriti na čezoceansko ladjo Pirgos, kar jim sodeč po dokazih ni uspelo; prvič, ker naj bi ocenili nevarno in vpadljivo situacijo s približevanjem luksuzne jahte čezoceanski ladji, drugič pa zaradi slabih vremenskih razmer, ki naj bi jih prisilile k zasidranju v marini Santiago Vazquez. Tam je bila dne 15. 10. 2009 opravljena hišna preiskava jahte, v kateri je bila zasežena omenjena količina droge. Vloge slovenskega dela hudodelske združbe naj bi ponovno delili v okviru hierarhične pripadnosti; -. v času aretacije domnevnega višjega člana hudodelske združbe in zasega kokaina v Urugvaju naj bi obtoženca skrbela za njegovo premično in nepremično premoženje v Sloveniji, pri čemer naj bi pred opravljeno hišno preiskavo skrila vse dokaze, vključno z denarjem, za katerega tožilstvo meni, da bi bil lahko pridobljen s tihotapljenjem drog. Tega naj bi obtoženec hranil v dveh vozilih, parkiranih v garažnih boksih, vsota pa naj bi znašala približno dva do tri milijone evrov;. -. obtoženec naj bi v stanovanjski hiši v Grosupljem zaradi nadaljnje prodaje hranil prepovedane substance, in sicer 163,94 g kokaina in 23,22 g heroina. Poleg tega naj bi mu zasegli tudi orožje in strelivo, ki je na podlagi 3. člena Zakona o orožju razporejeno v skupino A – prepovedano orožje, katerega promet posameznikom ni dovoljen;. -. obtoženci naj bi tudi po 15. 10. 2009 delovali kot organizirana združba na mednarodni ravni, z namenom izvrševanja kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, skupaj s srbskimi državljani in neznanimi storilci (ibidem).. Vloge članov združbe naj bi bile vnaprej določene, skupaj z notranjimi pravili ravnanja, kar naj bi izhajalo iz ugotovitev zaseženih komunikacijskih šifrantov oz. zakrite komunikacije z uporabo besed, ki bi lahko imele prenesen pomen. »Pri vseh članih združbe naj bi obstajala enotna zavest o pripadnosti združbi ter njihov enoten naklep in volja za sodelovanje v združbi, ki ima namen izvršiti kaznivo dejanje, ki je bil pri nekaterih članih izražen s konkludentnimi ravnanji, pri drugih pa z aktivnim ravnanjem.« (ibidem : 18) V januarju 2010 naj bi tako potekali dogovori o pridobivanju »listkov in knjig« oz. denarja in ponarejenih potnih listov. Z njimi naj bi posamezni člani združbe nadaljevali z izvajanjem kriminalnih dejavnosti ter ponovno potovali v Južno Ameriko zaradi dogovarjanja o transportu predhodno kupljenega kokaina. Prav tako naj bi. 32.

zaradi dogovorov o tihotapljenju kokaina iz Južne Amerike v Evropo potovali v Srbijo in na Hrvaško. Uporabljali naj bi spletno stran za ugotavljanje lokacij oz. spremljanje tovornih ladij z navtičnimi lokacijskimi informacijami www.vesseltracker.com (ibidem). T. i. skesana priča, ki jo srbsko tožilstvo za organizirani kriminal Republike Srbije bremeni vodenja hudodelske združbe v Urugvaju, je opisala natančno dogajanje v zvezi z zasegom dveh ton kokaina na jahti Maui. Poznala naj bi nekatere obtožence v slovenskem kazenskem postopku, vendar naj nihče ne bi sodeloval pri omenjem poskusu tihotapljenja kokaina v Urugvaju (ibidem). »Kot izhaja iz njegove izpovedbe, je bil sestavni del ekipe, ki je organizirala to dejavnost, in je bil očitno zelo podrobno seznanjen z izvršitvijo kaznivega dejanja. V letu 2008 in 2009 je sodeloval v vseh aktivnostih, vezanih na 'firmo'. Bil je visoko pozicioniran član združbe in tako dobro seznanjen z delovanjem združbe in vlogami njenih članov. Kokain, ki je bil zasežen na ladji Maui, bi prodali Kolumbijcem, ki bi ga iz Južnoafriške republike (JAR) transportirali z letali v Evropo, v Anglijo. Povedal je, da v Sloveniji niso imeli organizirane skupine ljudi za prodajo kokaina, temveč samo določene rekrutirane ljudi, ki so prenašali denar v Južno Ameriko in ga transportirali po Evropi.« (ibidem : 209) Sodišče ugotavlja, da za oproščene na podlagi predloženih italijanskih in urugvajskih dokazov tožilstvu ni uspelo dokazati kakršnegakoli ravnanja v smeri naklepa oziroma namena izvršitve dejanj, temveč gre za splošno in nekonkretno navajanje v obtožbi. Urugvajski dokazi so bili sicer zakonito pridobljeni, vendar niso zadoščali za izrek obsodilne sodbe (ibidem). »Za izrek obsodilne sodbe se zahteva prepričanje, subjektivna gotovost, ki izključuje utemeljeno verjetnost ali zgolj verjetnost drugačne odločitve. Za izrek obsodilne sodbe tako ne zadošča zgolj sklepanje, da so obtoženci storili očitana kazniva dejanja, saj mora obsodilna sodba temeljiti na konkretnih dokazih, ki brez dvoma oziroma z gotovostjo izkazujejo njihovo krivdo. Ker tako po oceni sodišča ni dokazano, da so obtoženci storili očitano kaznivo dejanje, je na podlagi 358. člena ZKP izreklo oprostilno sodbo.« (ibidem : 237) Med kazenskim postopkom je sodišče zavrnilo obtožbe za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja po prvem odstavku 307. člena KZ-1, iz razloga po 1. točki 357. člena ZKP (dva noža za metanje, prirejena za napad, katera. 33.