Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA. DIPLOMSKA NALOGA KATARINA DOLENC. KOPER 2018.



UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja. Diplomska naloga VLOGA ROČNE LUTKE PRI RAZVIJANJU SOCIALNIH VEŠČIN PRI STAROSTNO MEŠANI SKUPINI Katarina Dolenc. Koper 2018. Mentorica: izr. prof. Jelena Sitar Cvetko.



ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so verjeli vame in me spodbujali na poti uresničitve enega glavnih ciljev v mojem življenju, postati diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok. Zahvaljujem se mentorici izr. prof. Jeleni Sitar Cvetko, ki me je navdušila za področje lutk, me s strokovnim znanjem usmerjala in mi pomagala med nastajanjem diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi osebju Baragovega vrtca v Kranju, ki mi je omogočilo izvajanje praktičnega dela diplomske naloge. Posebna zahvala gre predvsem teti Lei Klemenčič, ki mi je omogočila izvajanje dejavnosti v njeni skupini, mi pri tem pomagala in me spodbujala. Največja zahvala gre moji družini: očetu Robertu, materi Darji, ki sta mi omogočila študij na obali, me z vso ljubeznijo in potrpljenjem spodbujala in mi omogočila, da pridobim svoj sanjski poklic. Zahvaljujem se tudi bratu Mihu, njegovi ženi Urški, fantu Blažu in najboljši prijateljici Klari za vse spodbudne besede, bodrenje in potrpežljivost med pisanjem diplomske naloge. Hvala vam, ker ste verjeli vame in mi omogočili uresničitev sanj..



IZJAVA O AVTORSTVU. Podpisana Katarina Dolenc, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Predšolska vzgoja,. izjavljam,. da je diplomska naloga z naslovom Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini -. rezultat lastnega raziskovalnega dela,. -. so rezultati korektno navedeni in. -. nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.. Podpis: ______________________. V Kopru, dne.



IZVLEČEK V diplomski nalogi z naslovom Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini smo raziskovali razlike v komunikaciji z lutkami in iskali načine izboljšanja socialnih interakcij med otroki v različnih starostnih skupinah. Poglobili smo se v značilnosti socialnega razvoja v predšolskem obdobju, razliko v vlogi lutke med prvo in drugo starostno skupino ter predstavili namen lutke ljubljenke. Gre za lutko, ki otroke spremlja pri vsakodnevni rutini, jih motivira za opravljanje dejavnosti in pomaga izboljšati njihove socialne interakcije. V praktičnem delu so zapisi vključevanja, opazovanja in spremljanja dnevne rutine, spontanih in načrtovanih dejavnosti preko ročne lutke. Opazovanja kažejo, da ima lutka ljubljenka pozitiven vpliv na medosebne odnose tako med otroki prve kot tudi druge starostne skupine, med katerima se ne pojavljajo večje razlike. Lutka ima večjo moč pri mlajših otrocih, ki ji brezpogojno verjamejo, zato tudi pogosteje posegajo po njej. Otroci od približno četrtega leta dalje pa imajo večjo nagnjenost k trajnejšim prijateljstvom, zato raje zaupajo ljudem kot lutki. Vsekakor pa lutka tako v prvi kot tudi v drugi starostni skupini izjemno močno vpliva na motivacijo pri večini dejavnosti. Z raziskovanjem smo želeli pokazati, da je lutka ljubljenka izjemen vzgojiteljev pomočnik pri izboljšanju socialnih interakcij v obeh starostnih skupinah. Otroci se preko lutke lažje vključijo v skupino, osvajajo komunikacijske spretnosti in s tem razvijajo spretnosti za medosebne odnose. Ključne besede: lutka ljubljenka, socialne veščine, starostno mešana skupina, moč lutke, lutka Bobek..



ABSTRACT In the thesis titled The role of a hand puppet in the development of social skills in the age-mixed groups the differences in the communication with the puppets and ways to improve social interactions among children in different age groups were researched. The emphasis was on the characteristics of social development in the preschool period, the difference in the role of the puppet between the first and second age group, and the purpose of the favourite puppet. The latter is a puppet that accompanies the children in their everyday routine, motivates them to perform activities, and helps them to improve their social interactions. In the practical part of the thesis, the notes on integration, observation and monitoring daily routine, spontaneous and planned activities with a hand puppet are included. The observation showed that the favourite puppet has a positive impact on interpersonal relationships among children of the first as well as the second age group; there were not any considerable differences between the groups. The power of the puppet is greater with young children who believe it unconditionally and therefore use it frequently. On the other hand, children from about the age of four have a greater tendency for long-lasting friendships and prefer to trust people rather than a puppet. Nevertheless, the puppet has an immense impact on the motivation in most of the activities in the first as well as the second age group. The aim of the research was to show that the favourite puppet is an exceptional helper of a preschool teacher in improving social interactions in both age groups. Through a puppet, the children can more easily include in the group, acquire communication skills and in doing so develop the skills needed for interpersonal relationships. Key words: favorite puppet, social skills, age-mixed group, power of the puppet, puppet Bobek..



KAZALO VSEBINE 1. UVOD.................................................................................................................... 1. 2. TEORETIČNI DEL................................................................................................. 2 2.1. 2.1.1. Empatija .................................................................................................. 3. 2.1.2. Prijateljstva.............................................................................................. 3. 2.1.3. Emocionalno vedenje v socialnih interakcijah .......................................... 4. 2.2. Vloga lutke pri razvoju otrok ........................................................................... 5. 2.2.1. Razvoj domišljije ..................................................................................... 5. 2.2.2. Krepitev pozitivne samopodobe .............................................................. 5. 2.2.3. Oblikovanje socialnih veščin.................................................................... 6. 2.2.4. Emocionalni razvoj .................................................................................. 6. 2.2.5. Govorni razvoj ......................................................................................... 7. 2.2.6. Razvoj empatije....................................................................................... 7. 2.2.7. Razvoj ustvarjalnosti ............................................................................... 7. 2.2.8. Intelektualni razvoj .................................................................................. 8. 2.3. Lutka v vrtcu ................................................................................................... 8. 2.3.1. Lutke v prvi starostni skupini ................................................................... 8. 2.3.2. Lutke v drugi starostni skupini ................................................................. 9. 2.4. 3. Emocionalni in socialni razvoj otrok od drugega do četrtega leta starosti ....... 2. Ročna lutka .................................................................................................... 9. 2.4.1. Specifike ročne lutke ............................................................................. 10. 2.4.2. Moč lutke............................................................................................... 10. 2.4.3. Lutka ljubljenka ..................................................................................... 11. PRAKTIČNI DEL ................................................................................................. 12 3.1. Problem, namen in cilji ................................................................................. 12. 3.2. Raziskovalna vprašanja ............................................................................... 13. 3.3. Metodologija ................................................................................................. 13. 3.4. Predstavitev skupine in načrtovanje dejavnosti ............................................ 13. 3.5. Izvedba in analiza dejavnosti........................................................................ 14.

3.5.1. Spoznavanje lutke Bobek .......................................................................14. 3.5.2. Bobek se igra po kotičkih .......................................................................15. 3.5.3. Bobek otroke nauči nove igre spoznavanja ............................................17. 3.5.4. Bobkov dom in priprava na počitek ........................................................18. 3.5.5. Bobek se nauči nove pesmice ................................................................20. 3.5.6. Bobek pri kosilu ......................................................................................21. 3.5.7. Bobek v umivalnici .................................................................................22. 3.5.8. Bobek se igra na prostem ......................................................................23. 3.5.9. Bobek se z otroki igra socialne in gibalne igre ........................................25. 3.5.10. Bobek se sprašuje, kaj pomeni prijateljstvo ............................................26. 4. ZAKLJUČEK ........................................................................................................28. 5. SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................30. 6. LITERATURA IN VIRI ..........................................................................................31.



KAZALO SLIK Slika 1: Spoznavanje lutke Bobek ...............................................................................14 Slika 2: Bobek si ogleda razstavo starin. .....................................................................15 Slika 3: Bobek se z otroki igra s kockami. ....................................................................16 Slika 4: Igra »Ti si zeleni krokodil«. .............................................................................17 Slika 5: Bobek otrokom pokaže star telefon. ................................................................18 Slika 6: Izdelava Bobkovega doma..............................................................................19 Slika 7: Bobkov dom....................................................................................................19 Slika 8: Bobek otrokom prebere pravljico. ...................................................................20 Slika 9: Otroci z Bobkom prepevajo pesmi. .................................................................20 Slika 10: Bobek z otroki pri kosilu. ...............................................................................22 Slika 11: Bobek spodbuja otroke v umivalnici. .............................................................23 Slika 12: Bobkova zimska oblačila...............................................................................24 Slika 13: Masaža preko domišljijske zgodbe................................................................24 Slika 14: Navdušenje otroka nad novo igro. ................................................................27 Slika 15: Bobek se z otroki pogovarja o prijateljstvu. ...................................................27 Slika 16: Darilo za Bobka ............................................................................................28.



Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. 1. UVOD Številna proučevanja strokovnjakov kažejo, da je lutka ljubljenka v vrtcu izjemen. pomočnik vzgojitelju pri vsakodnevnih dejavnostih. Otroke spremlja že od uvajalnega obdobja, kjer jim nudi oporo in jim pomaga prebroditi separacijsko anksioznost pri prehodu v novo okolje. Lutka je namreč sredstvo, ki pomaga otrokom pri stiskah in frustracijah, s katerimi se otrok vsak dan srečujejo. Postane del skupine in jih čustveno tako prevzame, da postane njihov zaupnik. Zato si želijo njene bližine preko celotnega dneva, tako v rutinskih kot načrtovanih dejavnostih. V diplomski nalogi smo se osredotočili na razvoj otrokovih socialnih veščin, ker je otrok socialno bitje, vrtec pa prostor, ki mu nudi velik napredek na področju socializacije. Otrok namreč stopi v novo okolje, kjer niso prisotni njegovi »pomembni prvi«. Vključi se v popolnoma novo celico, se spoprijema z novimi zahtevami in se podreja drugačnim pravilom. Ker vsak prihaja iz drugačnega okolja in prevzema druge vzorce vedenja, hitro pride do konfliktov. Sprva so to neverbalni konflikti, ki nastopijo zaradi nezmožnosti verbalnega izražanja, pozneje pa to preide v verbalne konflikte. Med prvim in drugim starostnim obdobjem se pojavljajo precejšnje razvojne razlike na področju socialnih veščin. Skušali smo jih prepoznati in preko lutke spodbuditi kakovost socialnih interakcij med otroki. Na podlagi vrtčevskega dvotedenskega načrta smo lutko vpeljali v njihove vsakodnevne aktivnosti. Lutka je imela v starostni skupini od dve do štiri leta večino časa vlogo opazovalke in pomočnice pri rutinskih in načrtovanih dejavnostih vzgojiteljice. Nekaj dejavnosti pa je prevzela tudi sama. Po končani izvedbi smo zapisali analizo na podlagi lastnih opažanj in fotodokumentacije. Opazovanje je teklo med 26. 2. in 9. 3. 2018. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del je razdeljen na štiri poglavja. V prvem poglavju se osredotočamo na socialni razvoj otrok od drugega do četrtega leta. Posebno pozornost namenjamo empatiji, ki je temelj za dober razvoj področja socialnih veščin. Drugo poglavje je usmerjeno k vplivu lutk na vsestranski otrokov razvoj s poudarkom na oblikovanju socialnih sposobnosti in emocionalnega razvoja. Tretje poglavje opisuje vlogo lutke v vrtcu in prikazuje različnost njene vloge med prvo in drugo starostno skupino. V zadnjem oziroma četrtem poglavju pa razložimo, kaj sploh je ročna lutka, na kaj moramo biti pozorni pri animaciji, kakšen je njen vpliv in čemu je namenjena lutka ljubljenka. Cilj praktičnega namena je bil ugotoviti, kakšne razlike se pojavljajo med komunikacijo mlajših in starejših otrok z lutko, kakšen položaj ima lutka pri razvijanju. 1.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. socialnih interakcij in kakšne dejavnosti izbrati za njihov razvoj. Pred izvedbo sva se z vzgojiteljico pogovorili o značilnostih skupine, sposobnostih in posebnostih otrok. Na podlagi tega sva okvirno izbrali primerne igre, sproti pa sva se dogovarjali, kako in kdaj bo vse skupaj potekalo. Lutka se je namreč prilagodila njihovem vsakdanu. Otroke je vsak dan opazovala in se vključevala v njihove dejavnosti, nekatere je tudi sama vodila. V praktičnem delu so po podpoglavjih zajeti celotna dnevna rutina in spontane dejavnosti. Vključeni sta tudi izvedba in analiza. Ob preverjanju raziskovalnih vprašanj smo ugotovili, da se med otroki prve in druge starostne skupine pojavljajo minimalna odstopanja. Mlajši pogosteje in bolj intenzivno posegajo po lutki, vendar je to v veliki meri odvisno od posameznika. V socialnih odnosih je lutka dosegla velik preskok. Otroci so jo postopno vzljubili in ji zaupali. Nekateri so sprva imeli težave in so zaradi strahu pristopali nasilno. Pozneje so z lutko vzpostavili izjemno lep odnos. Nekomunikativni otroci so se začeli vključevati v skupinske dejavnosti in govoriti. Ob lutki so izražali zadovoljstvo, sproščenost in veselje. Ugotovili smo, kakšno neizmerno moč ima lutka pri spodbujanju socialnih interakcij in kako velike spremembe lahko doseže. Skozi celoto smo pridobili ogromno informacij o pozitivni naklonjenosti otrok do lutk, načinu izboljšanja socialnih interakcij in predvsem vključenosti tihih, zavrtih otrok. Preko različnih iger, vključevanja v rutinske in načrtovane dejavnosti smo z lutko dosegli boljše vzdušje v skupini, vključenost vseh otrok in posledično boljše odnose med njimi.. 2. TEORETIČNI DEL. 2.1. Emocionalni in socialni razvoj otrok od drugega do četrtega leta starosti Že sredi drugega leta starosti malček na podlagi svojih prepoznava zunanje. poteze. Opazimo drugačno vedenje, če na videoposnetku vidi vrstnika, kot če vidi sebe. Bolj ga pritegne neznana oseba (Marjanovič Umek, 2004). Levine (1983, v: Marjanovič Umek, 2004, str. 270–271) navaja: »Malčkova sposobnost ločevanja med seboj in drugimi je izražena tudi pri posesivnosti do stvari, za katere meni, da so njegove. Pojavi se boj za pridobitev stvari, ki odraža njegove poskuse vzpostavitve jasnih mej med seboj in drugimi, ne pa sebičnost.« Zaradi močnega zavedanja sebe in lastnih potreb pride do prvih znakov negativnega vedenja do drugih. Razvijajo se različne čustveno-socialne spretnosti (empatija, igra posnemanja in prosocialno vedenje). Naraste sposobnost razumevanja. 2.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. lastnih dejanj in namer drugih, kar otrok izraža skozi besede hočem, želim (Astington, 1991, v: Marjanovič Umek, 2004). Kot pravi Levine, je za malčke značilna posesivnost, ki je v vrtcu pogosto opažena. Otroci namreč drug drugemu jemljejo igrače in se borijo, kot bi bile njihove. Pri starejših otrocih pa opazimo porast empatije in razumevanja lastnih in drugih namer, kot pravi Astington. Tu se otroci že znajo dogovoriti verbalno, zato se zmanjša agresivnost, ki se pojavlja pri mlajših kot posledica nezmožnosti verbalnega izražanja. Poleg tega so starejši otroci že zmožni ločevati med svojimi in tujimi stvarmi.. 2.1.1 Empatija Empatija je sposobnost poistovetenja z drugo osebo oziroma postavljanja v psihološki okvir druge osebe. To omogoči boljše razumevanje in predvidevanje o tem, kaj druga oseba čuti, misli in kako deluje (Van der Mark, 2001, v: Simonič, 2010). Kot smo omenili, se velik porast empatičnosti pojavi v drugi starostni skupini. Točno kdaj se pojavi prava empatija, pa je izjemno težko opredeljivo. Kot pravi Van der Mark (2001), lahko to določamo po nekaterih kriterijih, kot so: sposobnost razlikovanja med seboj in drugimi, med lastnimi čustvi in čustvi drugih. Mnogi pa so mnenja, da se pojavijo čustveni pogoji okoli drugega leta starosti. To prav tako potrjuje tudi Marjanovič Umek (2004), ki pravi, da otroci do prvega leta zaradi nižje razvitih sposobnosti uravnavanja lastnih čustev pri težavah druge osebe prej iščejo tolažbo zase kot zanjo. V drugem letu pa počasi začenjajo težiti k pomoči drugemu, ko otroka pobožajo, mu ponudijo igračo ipd. To lahko potrdimo tudi preko svojih opažanj. Pri mlajših se namreč v večini pojavlja le boj za lastne stvari. Pogosto lahko opazimo posesivnost do stvari in slišimo besedo »moje«. Ko slišijo druge otroke jokati, začnejo še sami. Pri starejših pa že opazimo razumevanje lastnih in tujih dejanj in poskuse pomagati drug drugemu (»Ne bodi žalosten, ti posodim svojo igračo.«). Vzgojitelji ne moremo sami spodbuditi empatije. Ključna je povezanost med nami in starši, ki otroku s skupnimi močmi skušamo zagotoviti močan model empatije, ki jo, kot pravi Van der Mark (2001), dosežemo preko odzivnosti na potrebe otrok, ki zajema nežnost in rahločutnost. Kako se razvija, je odvisno tudi od stila vzgoje, temperamenta in navezanosti.. 2.1.2 Prijateljstva Marjanovič Umek (2004, str. 365) navaja: »Otrokovi koncepti prijateljstva potekajo vzporedno s socialnim razvojem in se v zgodnjem otroštvu spreminjajo. Približno do tretjega leta starosti otroci vidijo prijateljstvo kot nekaj trenutnega, postopoma pa. 3.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. prijateljstvo vedno bolj razumejo kot trajajoč odnos, ki premaga tudi konflikte, vendar do tega pride šele proti koncu predšolskega obdobja.« Mlajši si izbirajo prijatelje glede na enake interese, ker še nimajo dovolj razvite sposobnosti empatije in je njihovo opažanje omejeno. Zato so tudi odzivi burni, ko ugotovijo, da so njihova pričakovanja neskladna s pričakovanji druge osebe. Ugotovitve raziskovalcev (Flavell, 1977, Garven in Hogan, 1973) so pokazale, da otroci pred tretjim letom presežejo egocentrizem, so sposobni prevzeti vlogo drugega in postopno razvijajo empatijo. Starejši otroci z razvojem empatije torej, kot pravi Marjanovič Umek (2004), sklenejo trajnejša prijateljstva, ki prenesejo tudi spore. Otroci takrat zelo cenijo prijateljstvo in v njem vztrajajo tudi z manj prijaznimi osebami, samo zato, da bi ostali prijatelji.. 2.1.3 Emocionalno vedenje v socialnih interakcijah V predšolskem obdobju se pogosto predvsem pri malčkih pojavljajo instrumentalna agresivna vedenja kot posledica nezmožnosti verbalne komunikacije. To skušamo omiliti in postopno tudi ob procesu razvoja spremeniti v prosocialno vedenje. Prosocialno in agresivno vedenje se nanašata na pozitivne ali negativne posledice, ki ga ima takšno vedenje za druge ljudi. Agresivno vedenje je, ko govorimo o škodovanju drugi osebi, o prosocialnem vedenju pa govorimo, ko je namen pomagati drugi osebi (Eisenberg, 1988, v: Marjanovič Umek, 2004).. 2.1.3.1. Prosocialno vedenje. V predšolskem obdobju je prosocialno vedenje pogosto vezano še na egocentrizem (željo po nagradi). Motivi so vedno manj usmerjeni na otroka samega, otrok pa postopoma usvoji in ponotranji družbene norme, ki mu narekujejo, da je dober do soljudi (Marjanovič Umek, 2004). Na prosocialno vedenje vpliva tudi kulturno okolje, vzgojni stil, otrokova družina, vzgojitelj, socialna prilagojenost ostalih otrok. Zato je izjemno pomembno, da se vzgojitelji in starši uskladijo in skušajo v čim večji meri spodbuditi prosocialno vedenje otroka.. 2.1.3.2. Agresivno vedenje. Agresivno vedenje v večini zaznavamo kot negativno, saj pomeni, da posameznik namerava prizadeti telesno ali psihično škodo sebi ali nekomu drugemu. Po drugi strani ima lahko tudi pozitiven pomen, ki kaže, da se otrok zna postaviti zase, se uveljaviti in razvijati samostojnost (Puklek in Gril, 1999, v: Marjanovič Umek, 2004).. 4.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. V obdobju malčka in zgodnjega otroštva opazimo instrumentalno agresivnost, katere namen je pridobiti predmet, privilegij (odvzem igrače). Pri malčkih je agresivnost pogostejša zaradi telesnega neugodja ali potrebe po pozornosti, v zgodnjem otroštvu pa je najpogosteje povezana s konflikti zaradi materialnih dobrin ali socialnih interakcij z vrstniki (Marjanovič Umek, 2004). Instrumentalna agresivnost se pogosto pojavlja v skupini, kjer se izvaja praktični del naloge. Malčki namreč pogosto grizejo drug drugega, si jemljejo igrače in skušajo pridobiti pozornost na različne načine. Prav na podlagi tega smo se odločili, da izboljšamo socialne interakcije in agresivno vedenje skušamo postopno s pomočjo lutke usmeriti v prosocialno vedenje.. 2.2. Vloga lutke pri razvoju otrok. 2.2.1 Razvoj domišljije Otroška domišljija, kot pravijo številni, »nima meja«. Izraža otroškost razmišljanja in omogoča vstop v drug svet, ki ga odrasli ne razumemo. Prepogosto pa se dogaja, da domišljijo zavračamo in se ne zavedamo, da otrokom jemljemo nekaj tistega, kar jih izjemno bogati. Prav to opisujeta avtorja v naslednjih dveh odstavkih. Že Einstein se je zavedal pomembnosti domišljije: »Potrebno je ohranjati domišljijo, zaupati radovednosti otrok; odrasli pa moramo poskrbeti za prostor, čas in situacije, v katerih lahko otroci eksperimentirajo s 'če bi bilo,' še preden padejo na tla realnega sveta.« Praper (1993, str. 179) navaja: »Otrok pogosto postaja le opazovalec in ne akter, kar pa pripelje do tega, da prične opazovati odraslega in ga posnemati, domišljije pa se sramuje. Prehitro odraste, kar mu morda omogoči ambicioznost, hkrati pa izgubi izvirnost.«. 2.2.2 Krepitev pozitivne samopodobe Otrok pri lutkovni skupinski dejavnosti predstavi svoj unikat, ki mu lahko krepi pozitivno samopodobo in poveča njegovo samozavest. Ključno vlogo pri tem ima vzgojitelj, ki omogoča, da otroci doživijo občutek uspeha s pomočjo pohvale in spodbude v skladu z njegovimi sposobnostmi (Borota, Geršak, Korošec in Majaron, 2006). Kot opisujejo strokovnjaki, torej lutka predvsem pri zadržanih, hiperaktivnih in osamljenih otrocih, ki težje najdejo potrditev, omogoči integracijo v skupino in s tem dvig samopodobe. S tem zadržanim omogočimo sodelovanje, pretirano samozavestni pa se žrtvujejo in nekaj prostora, ki bi ga imeli zase, odstopijo lutki. Na tak način lahko. 5.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. poleg. dosega. cilja. dviga. samozavesti. zadržanih. in. spustitve. samozavesti. »pomembnih« dosežemo tudi zmanjšano tekmovalnost.. 2.2.3 Oblikovanje socialnih veščin Oblikovanje socialnih veščin se pri otrocih začne že s samim vstopom v vrtec. Stopijo namreč v okolje s številnimi vrstniki in se s pomočjo odraslega skušajo vključiti v skupino. Če pa jih ob tem spremlja še lutka, je vstop olajšan, dejavnosti pa postanejo otrokom prijetnejše in bolj zabavne. »Otroci se ob igri z lutko učijo komunikacije, socializacijskih spretnosti in tudi reševanja manjših konfliktov. Med njimi se razvijajo solidarnost, medsebojna pomoč in dopuščanje različnosti.« (Borota idr., 2006). Lutka torej omogoča uspešno komunikacijo, pomoč pri premagovanju strahov, učenje pravil skupine in vzpostavitve dobrih odnosov. Njena vloga pri nastajanju prvih prijateljstev, pojavu empatije, želje po medsebojni pomoči in spoštovanju drug drugega je lahko pomembna. To lahko osvojijo kar preko lutkovnih dejavnosti: od učenja pravil vedenja v skupini do različnih socialnih iger in ustvarjanja lutkovnih dejavnosti. Omogoči jim vzpostavljanje medsebojnih odnosov, jih uči prilagajanja, različnosti mišljenja in pripomore k doseganju skupnega cilja. Vse našteto pogosto zasledimo v vrtcu pri procesu nastajanja lutkovne predstave.. 2.2.4 Emocionalni razvoj Ker lutka lahko spodbuja otroka na področju emocionalnega razvoje, je ta podrobneje opisan v prvem poglavju Emocionalni in socialni razvoj otrok od drugega do četrtega leta starosti. V tem podpoglavju pa se bomo zato usmerili le v sprejemljiv način izražanja emocij preko lutke. »Lutka otroku nudi učenje sprejemljivega načina izražanja močnih čustev. Otrok preko nje zaigra prizor, v katerem se odvije določeno čustvo in s tem razreši notranji konflikt, kjer izživi vso moč in izgubi energetski naboj. Vzgojitelj preko lutke vidi lahko otrokove strahove, jezo, negativizem in s tem spozna otroka, njegov način izražanja čustev, ki ga morda sicer ne bi opazil.« (Korošec, 2005, str. 118). Tako kot učimo otroke, moramo tudi odrasli znati na pravi način izražati čustva in nuditi otroku primeren zgled. Pokažemo tako pozitivna kot tudi negativna čustva, da bodo razumeli določeno čustvo in način, kako se odzovemo nanj. Pri tem nam lahko priskoči na pomoč lutka, ki otroke seznani s tako težko tematiko, kot so čustva, ki so neoprijemljiva tema. Vendar pa jo lahko lutka dobro predstavi preko krajše uprizoritve, pogovora z otroki ali prebrane knjige o čustvih.. 6.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. Starejši otroci lahko skušajo tudi sami preko lutke izraziti različna čustva, tako jih bodo bolje razumeli in se z njimi lažje spoprijeli. Pri tem lahko dodamo še kartice s primeri konfliktnih situacij, ki jih otroci preko lutk skušajo razrešiti. Tako lahko razrešijo tudi notranje konflikte.. 2.2.5 Govorni razvoj Neverbalni vidik spodbudi otroke h komunikaciji. Mlajši otroci še slabše obvladujejo besedišče, zato jih lahko skušajo izraziti na drugačen način: preko tona glasu, mimike, gestike in drže telesa. Že ob sami izdelavi lutk se otrokom porajajo fantazijske ideje, ki v otroku sprožijo komunikacijo. Sprva je to le glas, vzklik, besede, pozneje tudi pripovedovanje in pisanje zgodb. Spontane dejavnosti z lutko otroke spodbudijo k verbalni in neverbalni komunikaciji. Vloge nudijo eksperimentiranje z glasovi, čustvi in izboljšanju besednega zaklada. S pomočjo lutke lažje spoznavajo nove pojme in neznane besede (Borota idr., 2006).. 2.2.6 Razvoj empatije V prvem poglavju smo že predstavili pomen in razvoj empatije v predšolskem obdobju, tu pa se bomo usmerili v povezavo empatije s področjem lutk. »Empatija je spoznavno-emocionalna sposobnost vživljanja v položaj druge osebe in opazovanje sveta z njenimi očmi.« (Borota idr., 2006). Pri igri se otrok vživi v vlogo druge osebe in skuša razumeti situacijo z njenega vidika. Preko igre vlog se uči reševanja konfliktnih situacij in razumevanja oziroma sprejemanja čustev drugih (Borota idr., 2006). Ni točne definicije, kdaj pride pri otrocih do empatije. Vendar pa lutka lahko pripomore k temu, saj omogoči otroku, da stopi v »njeno kožo«. Otrok svojo energijo usmeri v lutko, ji da nek karakter in značilnosti, ki so lahko kontradiktorne njegovim. Preko različnih situacij se tako vživi v tujo osebo in skuša razrešiti konflikte. Tako prestopi meje egocentrizma in postopoma preide v socialne interakcije. Ko pride do razumevanja različnosti, sprejemanja in usklajevanja drugačnih mnenj, pride do dviga empatičnosti, kar vpliva na boljše medosebne odnose.. 2.2.7 Razvoj ustvarjalnosti Otrokom je treba že od malega nuditi spodbudno okolje, v katerem imajo dovolj prostora za raziskovanje in razvijanje domišljije. To jim v veliki meri lahko nudimo prav preko lutk, kot v spodnjem odstavku opisuje tudi Majaron. Otrok naj sam ustvari lutko, saj je zamišljena po njegovi domišljiji, oživljena preko njegovih čustev, v tem pa prekaša vse druge otrokove kreativne dejavnosti. S tem otroci osvojijo tudi težje pojme in si stvari lažje predstavljajo (Borota idr., 2006). 7.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. Vse to sproži otrokovo ustvarjalnost, domišljijo in posledično množico idej, iz katerih lahko vsak posameznik v skupini prispeva svoj unikat in skupaj lahko tako ustvarijo pravo lutkovno predstavo. Izdelajo lutke, izberejo like, sestavijo zgodbo in predstavo izvedejo. Pri tem ni pomemben dejanski cilj, ampak proces nastanka, ki sproži otrokovo »ustvarjalno žilico«.. 2.2.8 Intelektualni razvoj Z dramsko-lutkovno dejavnostjo razvijamo otrokove posamezne sposobnosti. Vloga lutke je, da se otrok preko nje uči celostno, preko celotnega telesa in mišljenja. Spoznava sebe, svoje telo in se uči sprejemanja čustev drugih. Zastavljene probleme lažje rešuje, saj je novo znanje ob lutki osmišljeno. Poleg lažjega razumevanja, razvijanja domišljije otroku omogoči zabavno in sproščeno učenje (Borota idr., 2006). Otrok se učenja praktično ne zaveda, saj znanje pridobi preko različnih iger in lutkovnih dejavnosti. Lutka mu tako predstavi pravila skupine, ga nauči reševanja konfliktov in ga uči težjih pojmov, kot so čustva. Vse to mu lahko približa preko zgodb, pesmi in socialnih iger. Tako lahko popolnoma nezavedno pospešimo in izboljšamo njegov intelektualni razvoj.. 2.3. Lutka v vrtcu Lutka v vrtcu je lahko naš izjemni pomočnik, vendar pa ima lahko v različnih. starostih različne naloge. V diplomski nalogi nas zanima prav ta razlika, ki je podrobneje opisana v spodnjih podpoglavjih. V prvem poglavju se osredotočamo na mlajše otroke, ki jih lutka navaja na vrtec. Pri starejših pa se ustavimo pri kompleksnejših dejavnostih z lutkami, ki otroke urijo v socialnih veščinah, verbalni komunikaciji in številnih drugih elementih.. 2.3.1 Lutke v prvi starostni skupini Za otroka je prvi vstop v vrtec lahko izjemno stresen. Pri tem lahko pomaga lutka, preko katere lažje vzpostavi kontakt. V naslednjem citatu prav to potrjujejo številni strokovnjaki. Borota idr. (2006) navajajo: »Ločitev od staršev v procesu socializacije za nekatere otroke predstavlja veliko frustracijo. Krize so vsekakor neločljivi del vsakega procesa razvoja in zorenja. Lutka pa je lahko v pomoč pri premagovanju teh kriz.« Glavna naloga lutke v prvem starostnem obdobju je ravno pomagati pri vključitvi otroka v skupino, mu nuditi oporo (tolažbo) pri premagovanju strahu pred tujci, skrbeti za boljše vzdušje v skupini in pritegniti njegovo pozornost. Otroke lahko ravno preko lutk namreč izjemno dobro pomirimo in jim narišemo nasmeh na obraz. Situacija, ki jo. 8.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. je zapisala Sitarjeva, je zapisana v naslednjem odstavku in prikazuje prav to, kako lutka najmlajše otroke najlažje umiri. »Otroci sedijo v naročju odraslega, ki se v igri dotika njegovih prstov. Na prste lahko narišemo obraz ali naredimo drobne lutke in si jih nataknemo na prste. Tako pri otrocih razvijamo domišljijo, spodbudimo komunikacijo in besedni razvoj ter okrepimo povezanost z otrokom.« (Sitar, 2001, str. 7). Otroke lahko tako preko preprostih lutk seznanimo z zgodbami, rimami in bibarijami. Mlajši, ki imajo še težave pri besedišču, preko lutk lažje komunicirajo, sprva nebesedno, to se postopno razvije v glasove, mrmranje in prehod do prvih besed.. 2.3.2 Lutke v drugi starostni skupini V drugem starostnem obdobju nastopijo kompleksnejše dejavnosti z lutko. »Otroci sodelujejo v procesu in korak za korakom stopajo proti cilju: ustvarijo lastno lutko, oblikujejo zgodbo, scenarij, se dogovarjajo in odločajo, kako in kdaj bo kakšen lik nastopal, rešujejo probleme in pripravijo prizor oz. predstavo.« (Borota idr., 2006, str. 111). Pri starejših otrocih v vrtcu se poleg ogledov številnih predstav pogosto pojavi ustvarjanje lutk. Kot opisujejo strokovnjaki v zgornjem odstavku, torej otroci sami pripravijo celotno predstavo in se preko tega naučijo razvijati kritično mišljenje, primerjati svoje ideje z ostalimi, sprejemati odločitve in doseči skupni cilj. Lutke nudijo veliko možnosti za doseganje vzgojnih ciljev, saj otroke spodbujajo pri verbalnem. in. neverbalnem. izražanju,. razvoju. domišljije,. dvigujejo. pozitivno. samopodobo, razvijajo socialne veščin ipd. Poleg tega otrokom nudijo zatočišče, kjer lahko sproščajo strahove, agresije na sprejemljiv način. So namreč dobra pomoč pri reševanju konfliktov med otroki (Borota idr., 2006). Otroci lahko torej preko lutke spoznajo različne poklice, naravne pojave, poustvarjajo zgodbe iz literature, ustvarjajo nove zgodbe, izboljšujejo besedni zaklad in se srečujejo s težjimi pojmi, kot so: dan, noč, smrt, rojstvo itd. Poleg tega v veliki meri pripomorejo k čustvenemu in socialnemu razvoju otrok. Spodbujajo jih k medsebojni pomoči, razumevanju drugega, izražanju tako pozitivnih kot negativnih čustev in upoštevanju pravil skupine.. 2.4. Ročna lutka Poznamo veliko različnih vrst lutk, kot so: prstne, ročne, ploske, mimične, senčne,. lutke na palici, lutke na nitkah in maske. V diplomski nalogi se bomo osredotočili na ročno vrsto lutke, saj bo otroke spremljala v praktičnem delu naloge.. 9.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. Ročna lutka je zelo zahtevna za animacijo, zato si bomo v podpoglavju o specifikah tovrstnega pripomočka podrobno ogledali, način njene animacije, sestavo posebnosti in način izdelave.. 2.4.1 Specifike ročne lutke Ročna lutka zahteva dobro obvladovanje fine motorike. Način drže je lahko neprijeten, saj lahko lutka zdrsne iz vidnega polja. Zahteva kar precej finomotoričnih spretnosti, saj dobi vsak prst svojo nalogo. Gibanje vseh pa mora biti povsem neodvisno (Majaron, 2006). Ročna lutka je tista, ki si jo nataknemo na roko in jo animiramo s pomočjo premikanja prstov. Izmed vseh vrst lutk je ročna najživahnejša, se lahko zelo hitro premika in je zelo gibčna, saj ji to omogoča naša dlan, ki leži v njenem težišču. Sestavljena je iz glave in trupa. Glava je pogosto nataknjena na kazalec; druga dva prsta segata v roki lutke; podlaket in dlan pa omogočata gibanje celotnega telesa lutke (Varl, 1997). Kot navajata Varl (1997) in Majaron (2006), je ročna lutka tista, ki zahteva precej finomotoričnih spretnosti, saj ima vsak prst svojo nalogo upravljanja. Tu se kaže zahtevnost animacije ročne lutke, saj mora biti gibanje prstov povsem neodvisno, da lutka deluje čim bliže realnosti. To pa je pomembno zato, da bo otrok verjel lutki; tako bo dosegla svoj namen. Namen lutke je namreč sprostitev napetosti med vzgojiteljem in otrokom, to pa dosežemo le, če otrok verjame v moč lutke in ji povsem zaupa. Lutka namreč oživi šele v rokah vzgojiteljice, ko jo oživi s pogledom in vso energijo, ki jo vloži v animacijo. Če želimo lutko še bolj približati otrokom, je pomembna tudi kakovostna izdelava. Pri izdelavi lutke sledimo strokovnjakom. Tako nas usmerja Varl, ki pravi, da je pri dobri animaciji pomembna primerna velikost lutke, ki se dobro prilega roki in omogoči lažje vodenje. Najpomembnejše čutilo lutke so oči, saj z njimi komunicira in nas prepriča v svojo moč.. 2.4.2 Moč lutke Kot smo ugotovili v prejšnjem poglavju, je pomembno, da je lutka izdelana in animirana tako, da bo dosegla svojo magično moč. Otrok ji bo zaupal, ker mu bo predstavljala čisto novo osebo, čeprav jo vodi vzgojiteljica. Kot pravita tako Majaron (2002) kot Korošec (2002), bo vzgojiteljica v lutko vložila vso energijo in jo oživila preko pogleda, glasu in giba. Ima namreč svojo osebnost, dušo in življenje, v katero otrok verjame.. 10.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. Otroci imajo vzgojiteljico radi, vendar jim predstavlja avtoriteto. Lutko pa si predstavljajo kot nekoga svoje vrste, ki jo pestijo enake težave in strahovi. Prepričani so v njeno zaupanje in menijo, da so skrivnosti med njimi in lutko skrite pred vzgojiteljico. Pogosto vzgojitelji v vrtcu ravno zaradi skušanja pridobitve zaupanja otrok uporabijo lutke ljubljenke. Tako otroke že v prvi starostni skupini lažje vključijo, skupaj lažje premagajo strahove in se učijo pravil, ki veljajo v skupini.. 2.4.3 Lutka ljubljenka Vzgojitelji imajo v skupino pogosto lutko ljubljenko, ki je stalno prisotna. Spremlja jih tako v dnevni rutini kot tudi pri načrtovanih dejavnosti. Običajno otroke sprejme prvi dan in jih spremlja skozi daljše obdobje. Otrok lutki zaupa, se ji približa in se z njo pogovarja. Sprejme jo kot del svoje skupine in jo vključuje v svoje delo. Tako postane otrokov zaupnik in zaveznik (Majaron, 2006). Ker smo želeli izvedeti, kako bodo otroci različnih starostnih skupin sprejeli lutko in kako bodo z njo komunicirali, smo se odločili, da za to izberemo prav lutko ljubljenko. Otroke bo namreč dva tedna spremljala skozi celoten dan in tako bo kljub kratkemu časovnemu obdobju opazovanja lažje ugotoviti, kako se bo lutka odzvala in kako bo vplivala na njihove socialne veščine. Otroci lutko ljubljenko sprejmejo kot del svoje skupine in jo vključujejo v svoj vsakdan. Lutka pomaga pri vzpostavitvi komunikacije v skupini, saj preko nje pridobijo zaupanje v skupino. Kot pravi Korošec (2002), so lutke vzgojitelju v izjemno pomoč pri uresničitvi ciljev, socializaciji, izražanju emocij, reševanju konfliktov in spodbudi k pozitivni samopodobi. Pomagajo tudi pri motiviranju in v otrocih spodbudijo občutek empatije. Vse to pa vodi k razvoju socialnih veščin otrok, ki jih v skupini želimo izboljšati. Otrokom bomo namreč preko tega skušali približali pravila skupine, osnove spoštljivosti, reševanje konfliktnih situacij in posledično izboljšali medosebne odnose. Socialne veščine pa smo obravnavali znotraj prvega poglavja, kjer smo se osredotočali na razvoj otrok prve in druge starostne skupine. Preko tega poglavja lahko utemeljujemo pojav razlik ali podobnosti med mlajšimi in starejšimi otroki, ki se bodo pojavile v praktični izvedbi naloge.. 11.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. 3. PRAKTIČNI DEL. 3.1. Problem, namen in cilji Otrok lažje vzpostavi kontakt z lutko, saj se z njo na nek način poistoveti. Lutka se. namreč spopada s podobnimi problemi, prav tako se rada igra in sooča z enakimi strahovi, zato ji otrok lažje zaupa svoje stiske. Poleg tega je izjemen motivator in sredstvo za razvoj socialnih veščin, saj od otroka zahteva neke vrste empatijo – vživljanje v drug položaj (Korošec, 2002). Vzgojitelji pogosto uporabljajo »lutko ljubljenko«, ki dnevno otroke spremlja v vrtcu. Lutka olajša prvo srečanje, pripomore pri sprostitvi napetosti in pomaga pri navezovanju stikov (Borota, 2006). Lutka bo v rokah odraslega strokovnega delavca v skupini delovala, kot piše Korošec: - kot motivatorka, - kot sredstvo za razvoj socialnih veščin, - kot čustvena opornica, - kot zaupnica. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kakšna razlika se pojavlja pri sprejemanju ročne lutke med prvo in drugo starostno skupino otrok. Skušali bomo prepoznati podobnosti in razlike pri komunikaciji z lutko med otroki znotraj starostne skupine ob lutki in med otroki različne starosti. Najpomembnejša naloga lutke bo pomoč in spodbuda pri komunikaciji med otroki v starostno mešani skupini. Lutka bo med otroki bivala dva tedna. V tem času se bo vključevala v vse aktivnosti tako kurikuluma kot prikritega kurikuluma. V nekaterih dejavnostih bo sodelovala, druge celo vodila. V kombinirani starostni skupini bo lutka spodbujala tako starejše kot mlajše k dejavnostim, primernim za določeno starost, obenem pa bo otroke povezovala med seboj v skupni igri in dejavnostih ter drugih vrstah sodelovanja. V socialne, gibalne, glasbeno-didaktične igre bo vključevala vse otroke, posebno pozorna pa bo na mlajše in manj komunikativne, spodbujala bo govor pri mlajših in razvoj empatije v celotni skupini. Empatija je namreč izjemno pomembna, saj omogoči posamezniku, da se vživi v drugo osebo. Izraža se pri igri z lutko, ko se otrok vživi in prevzame različne vloge likov. Otrok pa se preko tega nauči urejati medosebne odnose. Cilji diplomske naloge so: - ugotoviti, kakšno nalogo/položaj ima lutka pri izboljšanju socialnih interakcij med otroki v starostno mešani skupini,. 12.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. - ugotoviti, kakšne so razlike v komunikaciji otrok prvega in drugega starostnega obdobja z lutko in ob prisotnosti lutke, - pripraviti dejavnosti za izboljšanje socialnih interakcij s pomočjo lutke.. 3.2. Raziskovalna vprašanja. Raziskovalna vprašanja, ki smo jih zastaviti pred začetkom dela: - Kakšna je vloga lutke pri razvoju socialnih veščin v različnih starostnih skupinah? - Na kakšne načine lahko s pomočjo lutke izboljšamo kvaliteto socialnih interakcij med otroki v starostno mešani skupini? - Kakšna je razlika v komunikaciji mlajših in starejših otrok z lutko in med njimi samimi ob prisotnosti lutke?. 3.3. Metodologija V diplomski nalogi je uporabljena deskriptivna metoda raziskovanja, ki je. temeljila na opazovanju otrok pri njihovi spontani igri, načrtovanih in rutinskih dejavnostih. Podatke smo zbrali s sprotnim spremljanjem in fotodokumentiranjem načrtovanega in priložnostnega opazovanja.. 3.4. Predstavitev skupine in načrtovanje dejavnosti Praktični del diplomske naloge je bil izveden v Baragovem vrtcu v Stražišču pri. Kranju. V skupini je 19 otrok, od tega 8 deklic in 11 dečkov, starih od dve do štiri leta. Devet otrok je mlajših, deset starejših. Skupina ima dobro dinamiko, vendar otroci pogosto zaradi pretirane energije izgubijo motivacijo predvsem pri načrtovanih dejavnostih. Poleg tega jih je pogosto treba opozarjati na pravila v skupini in pravi način obnašanja. Trije otroci so povsem nekomunikativni. Ne navezujejo stikov z ostalimi, ne govorijo, redko odgovarjajo na vprašanja in ne kažejo čustev. Ker je delo potekalo spontano, v diplomsko nalogo niso vključene pedagoške priprave. Dejavnosti so potekale na pobudo otrok in glede na odzive na lutko. Glede na njihove odzive sva se z vzgojiteljico sproti dogovarjali, kdaj bo lutka vodila dejavnosti, kdaj bo vskočila in kdaj bo otroke le opazovala. Mesec dni pred začetkom izvajanja dejavnosti so bili starši pisno obveščeni o prisotnosti v skupini ter zaprošeni za dovoljenje o objavi fotografij za namen diplomske naloge.. 13.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. 3.5. Izvedba in analiza dejavnosti. 3.5.1 Spoznavanje lutke Bobek Ko sem vstopila v igralnico, so bili otroci že pripravljeni za jutranji krog. Predstavila sem se in jim povedala, da bom z njimi dva tedna. Razložila sem jim, da ne bom sama, ampak me bo ves ta čas nekdo spremljal. Otroci so pozorno opazovali in začeli ugibati, kdo bi lahko prišel. Med ugibanjem se jim je pridružila lutka Bobek. Nekateri so se ji smejali, drugi so jo začeli spraševati, nekateri pa so le pozorno opazovali, kaj se bo zgodilo. Bobek se jim je predstavil in povedal, da se bo z njimi igral dva tedna. Povprašal je, kdo so, in eden je povedal, da so skupina Zvezdica. Nato so začeli drug čez drugega govoriti imena. Bobek jih je ustavil in jim povedal, da bodo šli po vrsti, ker drugače ne bo slišal vseh imen. Otroci so mu po vrsti začeli govoriti imena. Kdor ni želel sodelovati, v to ni bil prisiljen. Bobek je povedal, da mu bodo povedali pozneje, ko se bodo skupaj igrali.. Slika 1: Spoznavanje lutke Bobek. Ko je Bobek spoznal celotno skupino, je povedal, da jih želi naučiti bibarijo Miš iz luknje je pritekla. Sama sem mu ponudila roko v pomoč pri izvajanju bibarije. Bobek jo je naprej povedal sam, nato pa je nekajkrat ponovil z otroki. Vsi so ga pozorno spremljali. Vzgojiteljica je nato še enkrat povprašala, zakaj je Bobek prišel na obisk. Povedal je, da bo zdaj bival pri njih, se bo z njimi igral, jim prisluhnil in jim po potrebi tudi pomagal. Vzgojiteljica je Bobka vključila v vsakdan. Povabila ga je na ogled njihove razstave starih predmetov. Spoznal je star način pranja perila, likanje, pisanje itd. Vzgojiteljica mu je namenila posebno pozornost. Kadarkoli so se začeli prerivati, se dvigovati, je opozorila, da Bobek ne vidi, naj se usedejo in odmaknejo. Tudi otroci so mu namenili 14.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. veliko pozornosti. Nekateri so raje opazovali Bobka kot poslušali razlago vzgojiteljice. Bobek jih je spodbujal s pogledom na stare predmete, a vendar je bil nekaterim sam Bobek veliko bolj zanimiv. Povedal jim je, da se bo pozneje z njimi igral, zdaj pa naj pozornost namenijo starim predmetom, ker njega tudi to zelo zanima. Otroci so bolj upoštevali navodila ravno zaradi njegove prisotnosti.. Slika 2: Bobek si ogleda razstavo starin.. 3.5.2 Bobek se igra po kotičkih Bobek se je odločil, da se bo z otroki igral po kotičkih. Hodil je od kotička do kotička, spoznaval otroke, se z njimi pogovarjal in igral. Najprej ga je deček povabil v igro z vtikanko. Bobek se mu je pridružil, vendar mu je razložil, da sam ne more tega početi, ker nima takih prstov kot deček. Zato naj mu on nekaj naredi in mu pozneje pokaže. Tudi ostali otroci so bili spodbujeni s strani lutke, zato so se trudili nekaj narediti in mu pozneje hodili kazat izdelke tudi na drugi konec igralnice. Vsake pohvale so bili veseli in spodbujeni za nadaljnje izdelovanje. Bobek je opazil deklico, ki se je sama igrala pri sestavljankah. Pridružil se ji je in se z njo pogovarjal. Povabil jo je, naj se mu pridruži pri igri z ostalimi otroki, ko bo zaključila. Deklica se jim je zares pozneje pridružila pri kockah. V drugem kotičku se je Bobek z otroki igral z avtomobili. Sprva jih je vprašal, če se jim lahko pridruži. Otroci so bili navdušeni in so mu začeli nositi avtomobile. Izbral si je enega in skupaj so se vozili. Predlagal je, da skupaj naredijo še progo za avtomobile. Nekateri so mu predlagali, naj skuša sesti v avto, a vendar jim je dokazal, da je prevelik. Med igro je opazil deklico, ki se je igrala sama. Stopil je k njej in jo vprašal po imenu. Deklica je odgovorila. Povabil jo je, naj se pridruži ostalim. Deklica je prikimala, vendar je ostala na mestu. Nekaj časa se je igral z njo, nato pa je posvetil pozornost še ostalim. To deklico je v drugem kotičku pozneje prepričal v igro z drugimi deklicami. Pri. 15.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. tem je bil opažen izjemen napredek pri dekličinem komuniciranju z lutko. Deklica namreč ne želi govoriti in se ne želi igrati z drugimi otroki. V tretjem kotičku se je Bobek pridružil igri s kockami. Opazil je dečka, ki je sam nekaj sestavljal, in ga spodbudil h govoru. Predlagal je, naj povabi še nekaj ostalih otrok, ki so se igrali poleg, da skupaj naredijo pristanišče. Tako bo večje in pri tem se bodo bolj zabavali. Otrok je predlog sprejel in skupaj so gradili. Pozneje se jim je pridružil neki deček in vzel del. Lutka ga je ustavila in mu povedala, da se s tem trenutno igrajo, da mu bodo lahko posodili pozneje. Otrok je prisluhnil lutki in jo upošteval, ko mu je predlagala drugo igro. V tem kotičku se je Bobek zaigral še z drugo deklico, ki se sicer ne želi vključevati in je v zgornjem odstavku že omenjena. Nekaj deklic poleg pa se je med tem časom odločilo zgraditi hišo za Bobka, a vendar jim je ta razložil, da bo zanj premajhna. Lahko pa jo zgradijo za lego punčke.. Slika 3: Bobek se z otroki igra s kockami. Nekateri otroci so hodili gledat lutko, kaj počne v določenem kotičku. Nekateri so jo božali, drugi pa so z njo ravnali bolj grobo. Razložila jim je, da jo to boli, vendar nekaj dečkov ni želelo odnehati. Zato se je lutka umaknila in pozneje prišla nazaj v kotiček. Povedala jim je, da jo je bolelo in otroci so povedali, da tega ne bodo ponovili. Ko se je postopek ponovil, se je lutka umaknila za dlje časa. Otroci so začeli spraševati, kje je in kdaj pride. Razložila sem jim, da so bili preglasni in preveč nasilni do nje, zato se je raje umaknila, se šla spočit in se jim pridruži, ko bodo prijaznejši do nje. Otroci so povabili lutko, naj jim pomaga pospravljati igrače. Nekateri so menili, da je to dobra ideja za to, da naredi vse namesto njih. Vendar jim je povedala, da bodo to naredili kar vsi skupaj, ker je tako veliko zabavneje.. 16.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. 3.5.3 Bobek otroke nauči nove igre spoznavanja Bobek se je otrokom pridružil v jutranjem krogu. Skupaj so ponovili bibarijo Miš iz luknje je pritekla in me prosili za pomoč. Eden od otrok se je bibarije še spomnil in jo začel govoriti, nato smo se mu pridružili še ostali. Nekajkrat smo bibarijo ponovili, nato pa je Bobek povedal, da ima zanje novo igrico. Ker se je še učil njihova imena, se je odločil, da jih nauči igre Ti si zeleni krokodil. Povabil je vzgojiteljico, da mu je pomagala pri imitaciji igre. Začel je: »Ti si zeleni krokodil« in pokazal na vzgojiteljico. Odgovorila je »Ne, jaz pa že nisem zeleni krokodil, jaz sem Lea.« Bobek je šel k vsakemu otroku, pokazal nanj in mu rekel »Ti si zeleni krokodil.« Večina otrok se mu je smejala in se ob tem izjemno zabavala. Nekateri so mu celo predlagali novo žival. »Ti si lev,« saj so želeli, da se tudi Bobek tako naprej igra z njimi. Nekaj otrok ni želelo povedati imena, vendar jih Bobek ni silil k temu in je šel naprej. Odziv je bil splošno zelo pozitiven, razen enega dečka, ki ga je udaril in se mu smejal. Sama sem ga zaustavila, Bobek pa se je ta čas umaknil. Povedala sem mu, da se ob takem ravnanju Bobek več ne bo želel igrati z njim. Pozneje pa ga je na to opozorila še vzgojiteljica. Presenetljiv odziv sem dobila od deklice, ki se sicer skoraj nikoli ne smeji in ne pogovarja. Deklica se je Bobku smejala in smejala in tudi odgovorila na njegovo vprašanje po imenu. Po vzgojiteljičinih besedah je bil to velik napredek zanjo, torej je v tem primeru lutka dosegla zelo pozitiven vpliv.. Slika 4: Igra »Ti si zeleni krokodil«. Ob koncu igre je otroke nagovorila vzgojiteljica: »Bobek mi je povedal, kako ste nekateri grdo ravnali z njim.« Povedala je, da Bobku to ni všeč, ker ga boli, in da ob takem vedenju naslednjič Bobka cel dan ne bo z nami. Bobek ji je na uho prišepnil tudi to, da je prvi dan prej šel domov, ker mu ni bila všeč taka groba igra. Vzgojiteljica je otroke povprašala, kako bi se počutili, če bi jih nekdo udaril. Razložila je, da če ga lepo požgečkajo, je zabavno tudi zanj, vendar pa ga boli, če ga nekdo udari. Nekaj otrok je nato vprašalo, kam Bobek gre, ko so nesramni. Povedala sem jim, da gre k prijaznim otrokom, ki se z njim lepo igrajo. Nato sva otroke povprašali, če želijo, da gre Bobek. 17.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. drugam, in so soglasno povedali, da si tega ne želijo. Rekli so, da mu imajo še dosti pokazati in povedati. Nato je potekala navezava na njihovo trenutno tematiko. Vzgojiteljica je Bobku naročila, naj pokaže, kaj je prinesel s seboj. Otroci so takoj opazili, da je njegov aparat star. Vzgojiteljica mu je naročila, naj nekoga pokliče, in ga vpraša, koga ima na telefonu. Bobek je odgovoril, da kliče otroke iz skupine Zvezdica. Vzgojiteljica je odgovorila: »Vendar, Bobek, telefoni so zato, da pokličeš ljudi, ki niso zraven tebe, da jim nekaj sporočiš.« Nato je skupaj z Bobkom prikazala, kako s starimi telefoni nisi mogel hoditi povsod naokrog, ker so bili povezani z žico. Bobek je nato odnesel telefon na razstavo starih predmetov.. Slika 5: Bobek otrokom pokaže star telefon.. 3.5.4 Bobkov dom in priprava na počitek Bobek je otroke pozdravil v jutranjem krogu in jim povedal, da je žalosten. Otroci so vprašali, kaj se je zgodilo. Povedal jim je, da je včeraj sam sedel na polici in jih opazoval čez celoten dan. Opazil je, da imajo prijeten kotiček, kamor gredo spat. Povedali so mu, da je to vendar postelja, v katero gredo, ko pojedo kosilo. Bobek je povedal, da si tudi sam želi imeti tako posteljo. Zato sem predlagala, naj Bobku pomagamo pri tem in mu naredimo dom. Otroci so bili zelo navdušeni. Ker so imeli ogromno idej, smo jih zapisali kar na plakat. Otroci so povedali, da potrebuje v domu: Otrok 1: »Streho, da mu ne bo deževalo na glavo.« Otrok 2: »Blazino.« »Zakaj potrebuje blazino? Otrok3: »Da mu ne bo hladno.« Otrok 4: »Da bo mehko!« Otrok 5: »Pa pouštr rabi.« Otrok 1: »Ogenj.« »Zakaj bi potreboval ogenj?« Otrok 6: »Ja, da bo lahko kuhal gor!« 18.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. Otrok 1: »Da se bo pogrel.« Ko smo vse zapisali na plakat, smo se lotili dela. Prehodno so imeli že izdelane kose lesa, na katere smo postavili ogenj. Nato smo poiskali še vato, na katero smo dali posteljnino in blazino za ležišče. Streho smo naredili iz več kosov rdečega kartona. Na koncu pa smo naredili napis Bobkov dom in mu ga obesili na steno. Ko smo dom zaključili, sem otrokom povedala, da jih bo zdaj Bobek opazoval in se jim pridružil pri počitku.. Slika 6: Izdelava Bobkovega doma. Slika 7: Bobkov dom Takoj po kosilu je Bobek začel umirjati otroke. Šel je k vsakemu otroku, ga pokril, pobožal in mu zapel: »Bobek je prišel, pobožal po laseh, pomencal oči, zdaj pa hitro, hitro, hitro (otrokovo ime) zaspi. Otroci so se mu nasmehnili in se hitro umirili. Spraševali so, kdaj bodo oni na vrsti in takoj obmirovali, da bi prišel čim hitreje. Običajno namreč potrebujejo dosti več časa. Ko je vse otroke spravil na ležalnike, je zatemnil prostor in vzel svojo najljubšo knjigo »Ne moreš zaspati, mali medo?« avtorja 19.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. Wadella. Ob koncu pripovedovanja je večina otrok že spala. Zaželel jim je lahko noč in lepe sanje, nato pa odšel počivat v svoj novi dom.. Slika 8: Bobek otrokom prebere pravljico.. 3.5.5 Bobek se nauči nove pesmice V jutranjem krogu smo se spomnili, kako smo prejšnji dan izdelovali Bobkov dom. Nato pa je vzgojiteljica povedala, da je slišala pesmico, ki prepeva prav o takšnem domu, in želi, da se jo otroci z Bobkom skupaj naučijo. Najprej smo za vzgojiteljico ponavljali vsako vrstico, nato pa smo pesmico postopoma že malce znali. Na koncu smo dodali še melodijo in smo skupaj veselo prepevali. Otrokom je Bobek predstavljal ogromno motivacijo, ves čas so ga opazovali in se mu nasmihali. Tudi tisti otroci, ki sicer ne želijo peti in sodelovati, so se skušali vključevati v recitiranje pesmi. Nekateri so ga med tem časom hodili božat, drugi pa so mu razlagali, kaj so počeli prejšnji dan, kaj vse so videli zunaj ipd.. Slika 9: Otroci z Bobkom prepevajo pesmi. Deček, ki je bil prej do Bobka nasilen, se mu je tokrat nasmehnil in ga pobožal. Po pogovoru z vzgojiteljico smo ugotovile, da je deček prej nasilno reagiral, ker mu je lutka predstavljala določen strah, ki pa je sčasoma zvodenel. Opazil je, da ji lahko zaupa, in. 20.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. se sprostil. Zato se je Bobku začel smejati in ga nežno božati. Razložil mu je, kako se je imel prejšnji dan. Nato pa ga je povabil, naj z njim zapleše. Z otroki je Bobek skupaj plesal in pel zimske pesmice. Nekaj otrok ga je prijelo in skupaj smo rajali. Zanimivo je, da so ravno otroci, ki imajo sicer težave z vključenostjo, posegali po Bobku. Prijemali so ga in skušali z njim plesati ter prepevati pesmice. Ob koncu se je odločil, da jih nauči glasbeno-didaktične igrice Biba raja. Otroke je poklical v krog in povedal, kako poteka igra. Bobek je najprej z izštevanko izbral otroka, ki bo z njim predstavljal črnega muca, ki dremlje sredi kroga. Vzgojiteljica in ostali pa so sklenili krog in zarajali ob petju pesmi. Ko sta se Bobek in otrok začela pretegovati ob besedilu »črni muc se prebudi«, so se otroci hitro razbežali in se poskrili po igralnici. Skupaj sta poiskala otroke in nato smo igro še nekajkrat ponovili. Otroci so se ob igri zelo zabavali, ves čas so opazovali predvsem, kaj počne Bobek in se mu smejali, ko jih je iskal. Vsakega najdenega je požgečkal in mu rekel »Ku-ku, a si tu?« in otroci so postajali vse bolj podivjani. Zato jim je povedal, da želi, da se malce umirijo in ponovijo igro še enkrat. Hitro so se postavili v krog in nato smo igro po želji otrok še štirikrat ponovili.. 3.5.6 Bobek pri kosilu Otroci so nekaj dni spraševali, ali se Bobek tudi prehranjuje. Zato sva se z vzgojiteljico odločili, da se jim bo pri naslednjem obroku pridružil. V jutranjem krogu je otroke pozdravil in jim povedal, da se jim bo pridružil pri kosilu. Otroci so mu razložili, kako poteka kosilo in kakšna pravila imajo med hranjenjem. Bobek jim je pozorno prisluhnil in za njimi ponavljal pravila. Potem pa se jim je zahvalil in jih šel naprej opazovat v svoj dom. Pred kosilom je Bobek stopil k enemu izmed otrok in ga povprašal, kje imajo zvonček. Otrok mu je pokazal in Bobek se mu je zahvalil. Kot naredijo po navadi otroci, je tokrat Bobek pozvonil in počakal na tišino. Ker kosila še ni bilo, je z njimi ponovil bibarijo Miš iz luknje je pritekla, zapel z njimi Biba raja in jih naučil še novo pesmico Kje so prstki? Določil je enega izmed otrok, ki mu je tokrat posodil roko in na njem pokazal kako poteka bibarija. Otroci so pozorno opazovali in skušali posnemati. Ko je nastopil čas za kosilo, sta vzgojiteljica in pomočnica otrokom razdelili juho. Bobek je dobil predpasnik. Vzgojiteljica pa mu je obljubila, da bo lahko razdelil žlice. Otroci so ves čas čakali, da je Bobek prišel, da so ga pred obrokom lahko še enkrat pobožali. Povedal je, da bo pridne otroke prišel pogledat med kosilom. Otroci so se zato precej hitreje umirili. Bobek je še enkrat pozvonil na zvonček in otrokom zaželel »dober tek«. Tokrat se je na to odzvalo veliko več otrok, kot se odzove po navadi. Hiteli so s hranjenjem, saj so želeli, da jih čim prej pride pogledat. Da smo preprečile spore. 21.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. glede tega, kje bi sedel, smo Bobku v njegovem domu pripravile mizo in stol, kjer je tudi on jedel. Ko je končal, je otroke prišel pogledat od mize do mize in tistim, ki so z obrokom končali, naročil, naj pospravijo za seboj. Otroke, ki niso želeli jesti, je spodbudil, nekatere je celo pripravil, da so vsaj poizkusili solato.. Slika 10: Bobek z otroki pri kosilu. Ko so zaključili, jim je povedal, da mu je bila njegova vloga pomočnika pri kosilu prav všeč in jih vprašal, če bi to želeli početi tudi oni. Otroci so bili nad idejo navdušeni. Bobek je zato vzgojiteljici predlagal, da bi sedaj vsak dan lahko eden izmed otrok imel takšno nalogo, kot jo je tokrat imel on. Vzgojiteljica se je s predlogom strinjala in se odločila, da bo naredila seznam dežurnih otrok.. 3.5.7 Bobek v umivalnici Ko so otroci začeli pospravljati, jim je Bobek pomagal in jim ob tem pel pesmico: »Pospravljamo, igračke lepe zlagamo, pospravljamo, pospravljamo, da v sobi bo lepo.« Otrokom se je zdela pesmica zabavna. Še bolj pa so se zabavali ob tem, ko je hodil od mize do mize, jih požgečkal in ob koncu pospravljanja vsakemu dal »petko«. Otroci so pospravili mize nenavadno hitro. Vendar pa so med pospravljanjem postajali vse glasnejši in bolj podivjani. Zato je Bobek smuknil po zvonček. Ko je zvonček nekajkrat zazvonil, je to opazila večina otrok. Umirili so se in poslušali nadaljnja navodila. Le pri eni mizi so otroci divjali še naprej, zato je tam posredovala vzgojiteljica in jim povedala, da bodo prav zato zadnji na vrsti v umivalnici. Bobek je začel razlagati, da jih je prejšnji dan opazoval, kako so odhajali iz igralnice in ga res zanima, kaj počnejo v tistem prostoru in kako se mu reče. Otroci so povedali, da je to umivalnica, kjer si umivajo roke in gredo na stranišče. Spet so začeli govoriti drug čez drugega, zato je ponovno uporabil zvonček in počakal, da so se umirili. Povedal jim je, da jih ne razume, če govorijo drug čez drugega, zato se je odločil, da bodo dvigovali roke. Tisti, ki mu je ob dvigu roke vrgel žogo, je imel možnost. 22.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. govorjenja. Naprej je otroke vprašal, kaj vse morajo narediti v umivalnici. Povedali so, da si morajo enkrat namiliti roke, jih splakniti in uporabiti le eno brisačko. S tem smo skupaj obnovili, kako poteka umivanje rok. Vzgojiteljica jih je povprašala še o pravilih obnašanja v umivalnici. Ugotovili smo, da morajo stati v koloni, si medtem zavihati rokave in počakati, da pridejo na vrsto.. Slika 11: Bobek spodbuja otroke v umivalnici. Bobek se je odpravil v umivalnico in spremljal otroke. Vsakega je opazoval pri umivanju rok, poleg tega pa je recitiral svojo pesem: Miš v luknjo je pritekla – tako je otrokom hitreje minilo čakanje v koloni. Večina otrok je z zanimanjem opazovala Bobka in želela priti hitro na vrsto. Tiste, ki so se prerivali, je Bobek poslal na konec vrste. Sicer pa se je vsakemu za kratek čas posvetil. Ko so uspešno končali umivanje, jim je dal »petko«, na kar so otroci predvsem čakali. Večino je prav ta njegov način pohvale izjemno motiviral. Poleg tega so presenetljivo skoraj vsi upoštevali navodila vedenja v umivalnici. Opazila pa sem nekaj izjem. Nekomunikativna deklica je opazovala Bobka in se ni želela postaviti v vrsto. Ko si je večina umila roke, jo je Bobek skušal motivirati, da naredi enako. Ni želela, zato je stopil korak nazaj, medtem je stopila in si namilila roke. Ni odgovarjala na vprašanja, vendar pa se ji je ob »petki« narisal nasmeh na obrazu. Tudi druga deklica, ki ima težave z vključenostjo, je bila v koloni popolnoma tiho. Ko pa se ji je približal Bobek, je »oživela«. Začela se je smejati in tiho odgovarjati na vprašanja. Želela je ostati ob njem. Zato ji je omogočil, da je z njim počakala, da so se vsi uredili in skupaj sta odšla v igralnico. Njen odziv na Bobka je bil izjemen.. 3.5.8 Bobek se igra na prostem Otroci so pogosto spraševali, kje je Bobek, ob igri na prostem. Zato sva po dogovoru z vzgojiteljico sklenili, da ga na njihovo pobudo drugič vzamemo s seboj. Doma sem mu sešila plašč ter poiskala in uredila kapo, rokavice in šal. Naslednji dan sem otroke povprašala, če vedo, zakaj Bobek prejšnji dan ni šel ven z nami. Razložila sem jim, da ni imel primernih oblačil v tem mrzlem vremenu, zato 23.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. sem mu jih morala sešiti. Takoj so povprašali, če bo sedaj lahko šel z njimi ven. Otroke sem razveselila z novico, da se jim bo tokrat pridružil pri igri na snegu. Najprej pa sem jih povprašala, kaj vse potrebuje, če želi iti ven.. Slika 12: Bobkova zimska oblačila. Nato se jim je pridružil Bobek. Povedal jim je, da ima zanje zanimivo igrico. Usedli so se v krog in se obrnili v vlak, tako da so drug drugemu gledali v hrbet. Bobek je povedal, da bo prenesel pozdrav, ki mora priti naokrog. Vendar je igra potekala prepočasi, zato je Bobek predlagal, naj delajo vsi naenkrat. Povedal jim je zgodbo o tem, kako je snežilo, in je naredil sneženega moža. Ob zgodbi in masaži je z otroki zapel še pesmico Mi delamo snežaka. Otrokom je bila igra izjemno všeč. Pozorno so poslušali zgodbo in jo še dodatno dopolnjevali. Povedal jim je, da se jim bo sedaj z popolnoma novim plaščkom pridružil pri igri na snegu. Nato pa so se odpravili v garderobo.. Slika 13: Masaža preko domišljijske zgodbe. Otroci so ga podučili, naj proti garderobi hodi ob ograji, saj lahko drugače pade. Ko so skupaj prišli do garderobe, so ga vsi želeli imeti ob sebi ob preoblačenju. Zato sem ga postavila kar na sredino med otroke, da so ga vsi lahko videli.. 24.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. Najprej si je Bobek nadel plašč, kapo, šal na koncu še rokavice. Otroke je usmerjal k čim bolj samostojnemu oblačenju. Pri zapenjanju in gumbih jim je pomagala vzgojiteljica, ostalo pa so poskušali sami. Po pogovoru in po opazovanju prejšnjih dni sva z vzgojiteljico ugotovili, da so bili otroci precej bolj motivirani ob lutki. Velika večina se je v nasprotju s prejšnjimi dnevi tokrat potrudila brez jokanja in pritoževanja. Lutka je stopila k vsakemu otroku in mu dala »petko«, ko je bil urejen. Za Bobkom so se postavili v vrsto in šli ven. Nekaj otrok ga je takoj povabilo k igri. Eden izmed otrok mu je hitel pokazati, kakšnega snežaka so naredili v prejšnjem tednu. Bobek si ga je dobro ogledal in se odločil, da takšnega manjšega naredijo še skupaj z otroki. Šel je po igrišču in povabil tiste otroke, ki so se igrali sami. Presenetljivo sta bila deček in deklica, ki ne komunicirata z ostalimi, zainteresirana za igro z Bobkom. Sicer sta bila tišja, vendar sta se vseeno vključila v izdelovanje snežaka. Nato so otroci pokazali Bobku še gugalnico in hrib, na katerem so se pozneje igrali lovljenje. V igro so otroci vstopali čisto različno. Nekateri so spremljali Bobka ves čas, nekateri so se pridružili pri lovljenju. Najstarejši pa po Bobku niso kaj dosti posegali, večinoma so ga le opazovali.. 3.5.9 Bobek se z otroki igra socialne in gibalne igre Otroci so po zajtrku prišli na mesto jutranjega kroga. Bili so zelo podivjani. Ves čas so tekli, se prerivali in kričali. Ko je Bobek stopil k njim, prijel dva otroka in začel z njimi peti in rajati v krogu, se je večina otrok hitro pridružila. Nekaj pa jih je dodatno motiviral po prvi kitici, ko je vzgojiteljica prevzela rajanje, Bobek pa je skušal večino spraviti v krog. Deček, ki je bil prehodno nasilen do lutke, je tokrat spet ubral čisto drugačen pristop. Pritekel je k njej se ji nasmehnil, jo pobožal in jo vprašal, kje je bila. Deček se je sprostil in lutki je zares začel zaupati. Bobek ga je usmeril v krog in stopil še k deklici, ki je le opazovala. Delovala je slabe volje. Bobek jo je požgečkal in hitro se mu je nasmejala ter se na lastno željo hitro priključila ostalim. Ko smo se zbrali, jim je povedal, da se bodo danes igrali igrice. Najprej so se šli njim že znano igro Kdo se skriva spodaj. Otroci so tekli po prostoru, ko pa je Bobek udaril po bobnu, so se vsi ulegli na tla in pokrili oči. Enega izmed otrok je Bobek pokril z rjuho, ostali pa so ugotavljali, kdo se skriva spodaj. Nato je Bobek predlagal, da njegovo vlogo prevzame še kakšen drug otrok. Tega si niso preveč želeli, saj so ves čas čakali, da jih bo Bobek pokril. Zato je Bobek z izštevanko izbral otroka, s katerim sta skupaj pokrila drugega, ostali pa so ugibali, kdo se skriva pod rjuho. To se je izbranemu otroku zdelo izjemno zabavno, ostali pa so se tudi zabavali, ko so čakali, če jih bo Bobek pokril. Igro smo kar nekajkrat ponovili, da so vsi otroci, ki so želeli, prišli na vrsto.. 25.

Dolenc, Katarina (2018): Vloga ročne lutke pri razvijanju socialnih veščin pri starostno mešani skupini. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.. Za naslednjo igro Žabe in štorklja je Bobek z izštevanko določil otroka, ki mu bo pomagal. Naročil je, naj se uležejo na trebuh in stegnejo roke, tako da se vsi v sredini dotikajo z rokami. Bobek in izbrani otrok sta pomagala otroke razporediti, da so se vsi nagnetli v en krog. Bobek in otrok sta predstavljala štorklji. Žabe, ki so jih predstavljali otroci, pa so morale mirovati. Tisto, ki se je premaknila, je otrok povlekel za noge in potegnil iz kroga. Da je igra potekala hitreje, je Bobek otroke začel žgečkati, jih zabavati in motiti. Tako je izločanje potekalo hitreje. Otrokom je bila igra izjemno všeč. Tudi tistim, ki se ne želijo vključevati, je Bobek pomagal in jih nasmejal. Ob koncu igre so vsi izjemno uživali. Otroci so med igro Žabe in štorklja postali malce preglasni, zato jih je vzgojiteljica umirila, Bobku pa naročila, naj pripravi malce bolj umirjene igre. Povedal je, da ima zanje še igro, pri kateri se sam zelo sprosti, imenuje pa se Kača na soncu. Otroci so to igro že predhodno poznali, zato je potekala precej hitro. Ob zvoku nežne glasbe so se drug drugemu z glavo ulegli na trebuh. Tudi Bobek se jim je pridružil pri tem. Najprej so tako zapeli pesmico, se nasmejali, nato pa jih je opozorila, naj zaprejo oči in le nežno dihajo. Tako so se postopno povsem umirili in prisluhnili Bobkovi zgodbi o domišljijskem potovanju, o Zasneženi noči. Otroci so Bobka mirno in povsem v tišini poslušali.. 3.5.10 Bobek se sprašuje, kaj pomeni prijateljstvo Bobek se je otrokom pridružil v jutranjem krogu. Otroci so se ob njem takoj zbrali in mu začeli razlagati, kaj so počeli, nato pa so ga izzvali za igro Ti si zeleni krokodil. Razložil jim je, da se od njih poslavlja, vendar jih bo še naprej opazoval v svojem kotičku in jih morda še kdaj obiskal. Nato pa je na njihovo pobudo šel od otroka do otroka in jih nasmejal preko igre Ti si zeleni krokodil. Nekateri otroci so ga izzvali nazaj in mu rekli »Ti si kača,« saj so želeli, da se odzove nazaj. Vsakemu je Bobek namenil še trenutek pozornosti. Presenetljivo so tokrat zopet nekomunikativni otroci odreagirali nanj s smehom in izjemnim veseljem. Tiha deklica je tokrat na glas povedala svoje ime in mu rekla nazaj »Ti si zeleni krokodil,« ga pobožala in se mu nasmejala. Deček, ki je na začetku izražal strah pred lutko, ga je tokrat vprašal: »Bobek, ali me lahko objameš, pobožaš in mi daš poljubček?« Vsi smo bili presenečeni in navdušeni nad odzivom.. 26.