Spletna pomoč pri nakupu multimedijskih naprav : diplomsko delo univerzitetnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer študija: Organizacijska informatika. SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. Mentor: redni prof. dr. Vladislav Rajkovič Kranj, november 2005. Kandidat: Bojan Vene.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. ZAHVALA V prvi vrsti je namenjana vsem tistim, ki so mi pomagali, da sem uspel diplomsko nalogo narediti. Še posebej se moram zahvaliti mentorju dr. Vladislavu Rajkoviču, ki me je vodil skozi celoten postopek od prijave teme pa vse do zaključka naloge. Drugi, ki mi je ogromno pomagal je Miha Breskvar, kateri mi je pomagal z nasveti, programsko kodo, literaturo ter z ostalimi nasveti, ki sem jih potreboval. Zahvaljujem se tudi podjetju Avtera, za izkazan posluh za sodelovanje. Diplomska naloga je zaključek celotnega dela, da sem prišel do nje je bila pot kar dolga ter večkrat tudi naporna. Da sem premagal vse ovire se moram zahvaliti celotni moji družini.. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 1.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Povzetek Naloga je razdeljena na teoretični in praktični del. Teoretični del razlaga pomen osnovnih pojmov predstavitvene tehnologije, vpliva dejavnikov, ki delujejo na uporabnika, uporabo programskih orodij, baze podatkov ter tehnologije. Opisani so mehanizmi in postopki za postavitev dinamične spletne strani in postopek povezovanja podatkov. Praktični del naloge predstavljajo spletne strani za podporo odločanja pri nakupu multimedijskih artiklov in je namenjen vsem prodajalcem, kot končnim strankam. Stran vsebuje podatke o tehnologiji, razlago pojmov in izbiranje določenih kriterijev, ki ustrezajo vaši željeni napravi.. Ključne besede Proces odločanja, multimedijska tehnologija, baze podatkov, internet, programska rešitev.. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 2.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Abstract Final work is divided into two parts, theoretical and practical. Theoretical part is describing basic concept about presentation technology, influence of factors which are an important part how and why customer decide to buy product, decrypting databases on internet, software tools which I use. In my diploma there is also described method and procedures for making dynamic web pages and the most frequent ways for connecting data together. Practical parts in most part deals with describing the basic concept of presentation tehnology, how to create and use web page for multimedia product. This web page is ready to use for end customers and for sales managers. Web page is full of information of multimedia and projection technology and even more suggestions, propositions and datas which are daily independent. Key words Case of desicion, multimedia tehnology, database, internet, software solution.. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 3.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. KAZALO 1. Uvod................................................................................................................. 6 2. Predstavitev multimedijskih naprav ...................................................................... 8 2.1. Odločiti se za nakup ................................................................................ 8 2.2. Svet številk ............................................................................................. 8 2.3. Svetle ideje – svetilnost ............................................................................ 8 2.4. Barvitost in kontrast ................................................................................ 9 2.5. Poudarki pri nakupu projektroja – test projektorja...................................... 9 3. Večparametrski odločitveni model.......................................................................10 3.1. Večparametrsko odločanje .......................................................................10 3.2. Opredelitev potrošnika in njegovega obnašanja .........................................11 3.2.1. Vpliv kulturnih dejavnikov na obnašanje potrošnika ................................12 3.2.2. Vpliv družbenih dejavnikov na obnašanje potrošnika................................12 3.2.3. Vpliv osebnostnih dejavnikov na obnašanje potrošnika ............................13 3.2.4. Vpliv psiholoških dejavnikov na obnašanje potrošnika. .............................13 3.3. Značilnosti trga in tržno povpraševanje.........................................................14 3.4. Proces nakupnega odločanja ...........................................................................15 3.4.1 Stopnje v procesu nakupnega odločanja .....................................................15 4. Praktični del......................................................................................................16 4.1. Podatkovne baze ........................................................................................16 4.1.1. Relacijski model ...................................................................................16 4.1.2. Relacijski diagram ................................................................................16 4.1.3. Normalizacija .......................................................................................17 4.2. Microsoft Access .........................................................................................18 4.3. Povezave do baz podatkov ..........................................................................18 4.3.1. Pregled izrazov.....................................................................................19 4.4. Dinamične strani .....................................................................................20 4.4.1 ASP ......................................................................................................21 4.4.2. Pisanje ASP..........................................................................................22 4.4.2.1. Ločila................................................................................................23 4.4.2.2. Izrazi ................................................................................................23 4.4.2.3. Stavek ..............................................................................................24 4.4.2.4. Prvi program v ASP............................................................................24 4.4.2.5. Platforma ..........................................................................................25 4.4.2.6. Druge aktivne strani ..........................................................................25 5. Prototip ............................................................................................................26 5.1. Uporabniške strani ......................................................................................26 5.2. Razlaga pojmov ..........................................................................................28 5.2.1. Tehnologija projiciranja.........................................................................28 5.2.2. Priključki..............................................................................................29 5.2.3. Format slike .........................................................................................29 5.2.4. Svetilnost.............................................................................................29 5.2.5. Ločljivost .............................................................................................29 5.2.6 Kontrast ...............................................................................................29. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 4.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 5.3. Izpis in pregled podatkov v uporabniškem meniju..........................................30 5.3.1. Enostavni izpis – Enostavni pregled podatkov .........................................30 5.1.2. Pregled podatkov podrobni....................................................................30 5.1.3. Napredno iskanje. ................................................................................32 5.4. Administratorske strani................................................................................34 5.4.1 Prijavni meni.........................................................................................34 5.4.2 Vnos podatkov ......................................................................................35 5.4.2.1 Primer vnosa ......................................................................................36 5.4.2.2 Kreiranje povezav ...............................................................................36 6. Kritična analiza rešitve .......................................................................................39 6.1. Prednosti ...................................................................................................39 6.2. Slabosti......................................................................................................39 6.3. Priložnosti ..................................................................................................40 6.4. Pasti ..........................................................................................................40 7. Zaključek..........................................................................................................41 Kazalo slik Slika: večparametrski odločitveni model, vir: Bohanec, Rajkovič, 1995, str. 428..........10 Slika: dejavniki, ki vplivajo na obnašanje potrošnika.................................................12 Vir: Kotler, 1994, str. 174. .....................................................................................12 Slika: relacijski model ............................................................................................17 Slika: ODBC gonilnik..............................................................................................19 Slika: definiranje web strežnika ..............................................................................23 Slika: rezultat programa ........................................................................................25 Slika: uporabniški vmesnik.....................................................................................27 Slika: prikaz priključkov .........................................................................................29 Slika: enostavni izpis .............................................................................................30 Slika: podrobni pregled..........................................................................................31 Slika: napredno iskanje .........................................................................................33 Slika: izpis zahtev .................................................................................................34 Slika: prijavni meni ...............................................................................................35 Slika: vnos podatkov .............................................................................................35 Slika: vnos podatkov v tabeli proizvajalec................................................................36 Slika: dodajanje, kreiranje novege artikla. ...............................................................38 Slika: pregledovanje, brisanje in urejanje že kreiranih podatkov................................38. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 5.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 1. Uvod Ali poznamo vse parametre, vse pojme, katere oglašujejo in nam jih prikazujejo proizvajalci in trgovci multimedijskih naprav? Multimedijske naprave so zahtevne in jih ne kupujemo vsak dan, zato je dobro, da vemo kaj kupujemo in s kakšnim namenom. Pojav interneta nam je prinesel dodatne informacije iz zunanjega okolja. Dostop in iskanje po vseh teh informacijskih virih je težavno. Zaposleni v podjetjih in ostalih organizacijah potrebujejo za učinkovito odločanje enostaven dostop do informacij. Težava današnjega poslovnega sveta je pomanjkanje časa. Z vseh strani nas preplavljajo informacije, ki jih »nujno« potrebujemo. Vendar med vso to količino informacij težko poiščemo tiste, ki so nam dejansko potrebne. Poslovni portali ne ponujajo le možnosti dostopa do različnih informacijskih virov ter iskanja informacij, ampak imajo še dodatno uporabno vrednost. Poslovni portali povezujejo različne koncepte ter različne informacijske tehnologije. V ozadju portalov stoji različna informacijska tehnologija, ki informacije povezuje v celoto. Tako tu najdemo predstavitveno tehnologijo uporabniških vmesnikov, sisteme varnosti, tehnologijo prilagajanja, ki predstavlja specifične informacije. Pri izdelavi diplomske naloge sem uporabil domačo in tujo literaturo na izbrano temo. Uporabil bom mnogo informacij, ki so objavljene na svetovnem spletu in so plod raziskovanja predvsem izobraževalnih institucij, pa tudi mnogih posameznikov, ki jih omenjena tema zanima. Pri izdelavi prototipne rešitve sem uporabil Microsoftovo programsko orodje Access. Access omogoča kreiranje, upravljanje in shranjevanje podatkov. Microsoft Access nudi povezljivost za delo z drugimi programi. Vir podatkov je sestavljen iz samega vira podane informacije o povezavi, ki je potrebna za dostop do teh podatkov. Za povezavo z virom podatkov je potrebno namestiti ustrezni ODBC gonilnik. Določiti je potrebno ime vira podatkov DNS z uporabo skrbnika ODBC vira podatkov. Za izpise in delovanje strani ter komunikacijo med bazo podatkov in brskalnikom pa sem uporabil ASP Active server pages tehnologijo. ASP se imenuje pristop k urejanju kompleksnih internetnih strani, ki uporabljajo podatkovno bazo in ostale objekte na serverju. Namen in seveda cilj moje diplomske naloge je, postavitev spletne strani - portal, kjer bodo zbrane informacije, pojmi, slovarji ter tehnične karakteristike o multimedijskih izdelkih, kjer se bo lahko trgovec ali končni kupec spoznal z mutimedijski napravami, ter jih izbiral in pregledoval po lastnih potrebah in željah. Vsaka stranka bo lahko sama definirala kaj potrebuje in dobila izbor artiklov kateri so v njeni množici zahtev, tako bo izbrala takšno napravo, kakršna ji bo najbolj blizu.. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 6.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Pri izdelava diplomske naloge sem si zastavil več ciljev. Najpomebnejši se mi zdi prikazati osnovne značilnosti prezentacijske tehnike ter opisati izdelavo prototipne rešitve in opisati delo s programsko opremo. Pri tem želim prikazati delovanje prototipnega modela ter zagotoviti zmanševanje negotovih odločitev. Ob pravilni in dosledni uporabi prototipnega modela želim pokazati tudi na povečan dostop do informacij ter s tem skrajševanje poslovnih ciklov, po drugi strani pa želim podati kritično analizo uporabe sistema v praksi. Ob pravilni in stalni uporabi prototipnega modela, kot ga opisujem v diplomsklem delu lahko pričakujemo naslednje rezultate: • izboljšanje poslovanja, • poznavanje multimedijskih artiklov, • pomoč pri odločanju za nakup, • urejenost in preglednost podatkov, • hitrejši odziv na povpraševanje, • zmanševanje negotovih odločitev, • dostop do informacij, • skrajševanje poslovnih ciklov, • uporaba spletnega portala, • izobraževanje, • konkurenčnost ter povečanje prodaje. Za izdelavo diplomske naloge sem si pomagal z blagovnimi znamkami in tehnologijo, ki jo uporabljamo na Avteri. Avtera d. o. o je največji zastopnik in distributer nekaterih najpomebnejših blagovnih znamk s področja računalništva in informacijskih tehnoligij, kot so ACER, BENQ, CANON, CISCO, EPSON, HP, SAMSUNG, PCX. Znanje in izkušnje sta naši glavni prednosti, ki jo gradimo več kot 100 zaposlenih in ji zaupa več kot 900 poslovnih partnerjev. Začelo se je z enajstimi zaposlenimi v Repru, sedaj pa nas je 118 redno zaposlenih, ter nekaj pogodbeno. Deset let po ustanovitvi, smo uspešno zaključili obsežen proces reorganizacije, ki je v skupino priključil najuspešnejša slovenska računalniška podjetja – ALSTORE, AVTOTEHNA BIRO, HPC, PCX COMPUTERS. Urejenost in kakovost poslovanja potrjuje vsakoletni pregled usklajenosti z ISO9001/2000 standardom in pregledi revizijske hiše KPMG. Obe preverjanji, tako revizijsko kot pregled inštituta SIQ, sta bili vedno pozitivni. V Avteri smo zavezani kakovosti, tudi z uporabo preverjenih tehnologij. Glavno poslanstvo je distribucija blaga sodobnih tehnologij. Partnerjem zagotavljamo optimalno razmerje kakovosti, odzivnosti in cene.. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 7.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 2. Predstavitev multimedijskih naprav So naprave za projeciranje, prezentacij, slik, in ostalih podatkov katere želimo navadno prikazati širši množici, oziroma potrebujejo velik zaslon. Projektorje lahko uporabljamo za prezentacijske namene ali zgolj za zabavo. 2.1. Odločiti se za nakup Digitalni projektorji so postali sestavni del vsake resnejše predstavitve in so dobesedno pometli z grafoskopi, folijami, tabelami in drugimi enotami in pripomočki, ki so dolgo prevladovale. Za sodobno predstavitev so značilne žive in bogate slike, filmčki, zvočni učinki in podobno, vse kar poslušalca prepriča in ga poživi. V zadnjih letih se je oblikovala tehnologija in seveda trg projektorjev za vsakega uporabnika posebej. Tako se pojavljajo na trgu projektorji ki so lahki, prenosni, z močno svetilnostjo, tako da jih je sorazmerno lahko prenašati in uporabljati na terenu. Projektorje pa vedno pogosteje uporabljajo tudi strastni ljubitelji filmov in športov, v tako imenovanem hišnem kinu. 2.2. Svet številk Mere, teža in dizajn projektorja nam ne povesta kaj dosti, zato je potrebno pri nakupu poznati osnovne tehnične lastnosti in se na podlagi le-teh odločiti, kateri projektor je najprimernejši za določene potrebe. Izdelovalci nam navajajo cel kup podatkov, najpomembnejša pa sta gotovo ločljivost in svetlobni tok. Načeloma je dovolj že ločljivost SVGA (800x600 pik), vendar je potrebno opozoriti, da danes večina uporabnikov pri delu z računalnikom uporablja vsaj 1024x768. Sicer lahko prikazujemo na projektorjih tudi druge ločljivosti, vendar je kvaliteta bistveno drugačna kakor kvaliteta slike, ki jo nudi projektorjeva prava optična ločljivost. Opozoriti velja, kadar gledamo v razmerju 16:9, takrat je ločljivost 1024x576, torej če zmanjšamo optično ločljivost potem zmanjšamo kvaliteto slike. Ker pa filmi niso statični, izguba ne bo tako velika kot pri slikah ali predstavitvah. 2.3. Svetle ideje – svetilnost Zraven ločljivosti proizvajalci navajajo tudi največji razpon frekvence osveževanja slike, ki jo projektor podpira. Kadar je projektor priključen na analogni izhod grafične kartice, mora signal pred projeciranjem spremeniti v digitalnega. Razpon frekvence osveževanja je med 50 in 120 Hz. Nekateri so še bistveno zmogljivejši, vendar to bistveno ne vpliva sliko. Naslednji pomembni dejavnik je svetlobni tok (ANSI). Tu je v zadnjih letih največji napredek. Povezan je predvsem z razvojem žarnic in izboljšanjem svetlobne prepustnosti objektivov. Kolikšen svetlobni tok je potreben za prikazovanje slike ob dnevni svetlobi je odvisno predvsem od razdalje med projektorjem in zaslonom ter velikosti slike, ki jo projeciramo. Za sliko z diagonalo enega metra (stranice v razmerju 4:3 oz. 80 x 60 cm) je potreben svetlobni tok približno 500 lumnov. Danes projektorji z majhnimi 120 vatnimi žarnicami dosegajo več kot 1100 lumnov, to pa je za domačo uporabo zadovoljivo. Kadar govorimo o žarnicah, je potrebno izpostaviti življenjsko. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 8.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. dobo. Zamenjava žarnice ni majhen strošek, predstavlja kar petino projektorja. Deklarirana življenjska doba žarnic je med 2000 ur pri visoki svetilnost in 3000 ur pri nizki svetilnosti. Cena žarnice je okrog 100.000 SIT, torej je ura projiciranja med 35 in 40 SIT, torej če projicirate 8 ur dnevno, boste morali žarnico menjati že po enem letu. 2.4. Barvitost in kontrast Razmerje med najbolj svetlim in najbolj temnim, ki ga zmore prikazati projektor, je kontrastno razmerje. Prav noben projektor pa ne more prikazati povsem črne - črna je vedno bolj ali manj temno siva. Ob slabem kontrastu so slike namreč dokaj blede in delujejo tudi manj ostro, ker so prehodi med kontrastnimi deli manj izraziti. Pri barvah pa je težko reči katere so prave in najboljše, saj imajo vsake oči svojega ''malarja''. Pomembno pa je, da so barve intezivne. Pri intenzivnsoti barv se največkrat pokaže razlika med tehnologijo DLP in LCD. Prva skoraj vedno zaostaja za LCD tehnologijo. Rumena večkrat vleče na okrasto, modra pa je preveč sivkasta. 2.5. Poudarki pri nakupu projektroja – test projektorja Črno bela norija - priredite si sliko, da dobite čisto črno barvo. Najtemnejši deli morajo izginti na črnem ozadju. Za beli del nastavite kontast tako, da najsvetlejši beli deli ne bodo več vidni. Barve – za preverjanje barv in odtenkov preverite barvno lestvico, ta mora biti jasna na najsvetlejših in najtemnejših delih. Odtenki – barvni odtenki in ostrina so najbolj pomembni. Preverite s statično sliko. Barvne odtenke priredite tako, da si ogledate kožne tone, saj so ti ponavadi najboljši vodi in najtežje dokazljivi. Okrogline – standardni geometrijski test, ki pokaže če so robovi pod pravilnimi koti. Interferenca - interferenčni vzorci se uporabljajo za pregledovanje odzivnega časa vašega projektorja.. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 9.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 3. Večparametrski odločitveni model Odločanje je proces, v katerem je potrebno izmed več variant izbrati tisto, ki najbolj ustreza postavljenim ciljem oziroma zahtevam. Poleg izbora najboljše variante, želimo včasih variante tudi rangirati od najboljše do najslabše. Pri tem so variante objekti, akcije, scenariji ali posledice enakega oziroma primerljivega tipa. Odločanje je običajno del splošnega reševanja problemov in nastopa kot pomembna mentalna aktivnost na praktično vseh področjih človekovega delovanja. Težavnost odločitvenih problemov je zelo raznolika. Sega od enostavnih osebnih odločitev, ki so večinoma rutinske in se jih večinoma niti ne zavedamo, vse do težkih problemov skupinskega odločanja. 3.1. Večparametrsko odločanje Večparametrsko odločanje temelji na razgradnji odločitvenega problema na manjše podprobleme. Variante razgradimo na posamezne parametre (kriterije, atribute) in jih ločeno ocenimo glede na vsak parameter. Končno oceno variante dobimo z nekim postopkom združevanja. Tako izpeljana vrednost je potem osnova za izbor najustreznejše variante.. koristnost. Y. funkcija koristnosti. F(X1,X2, …….Xn). X1. X2. …. parametri atributi, kriteriji. Xn a3. X1(a1). X2(a). …. a2. variante. Xn(a1). Slika: večparametrski odločitveni model Vir: Bohanec, Rajkovič, 1995, str. 428. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 10.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Vrednotenje variant pri večparametrskem odločanju tako poteka na osnovi večparametrskega odločitvenega modela, ki je v splošnem sestavljen iz treh komponent. Vhod v model predstavljajo parametri (atributi, kriteriji) Xi. To so spremenljivke, ki ponazarjajo podprobleme odločitvenega problema, to je tiste dejavnike, ki opredeljujejo kvaliteto variant. Funkcija koristnosti F je predpis, po katerem se vrednosti posameznih parametrov združujejo v spremenljivko Y, ki ponazarja končno oceno ali koristnost variante. Variante opišemo po osnovnih parametrih z vrednostmi ai. Na osnovi teh vrednosti funkcija koristnosti določi končno oceno vsake variante. Varianta, ki dobi najvišjo oceno, je praviloma najboljša. 3.2. Opredelitev potrošnika in njegovega obnašanja »Potrošnik je oseba, ki kupuje oziroma ki ima možnosti (vire in sposobnosti) za nakup dobrin, ki jih ponuja trg, z namenom zadovoljiti osebne ali skupne potrebe.« (Damjan, Možina, 1995, str. 27). Obnašanje potrošnika je del njegovega splošnega obnašanja. Je vedenje, ki ga porabniki izkazujejo pri iskanju, vrednotenju, nakupu, uporabi in opustitvi izdelkov ter storitev oz. idej, za katere pričakujejo, da bodo v procesu menjave zadovoljili njihove želje in potrebe. Lahko pa bi obnašanje potrošnika opredelili kot proces, ki zajema fizične in duševne aktivnosti, s pomočjo katerih potrošnik išče odgovore na vprašanja zakaj, kdaj, kaj, kje, kako in od koga kupiti blago ali storitev (Lorbek, 1997, str. 119). Cilj obnašanja potrošnika lahko enačimo s strategijo nakupa. Potrošnik povprašuje po dobrini z namenom zadovoljiti potrebe po tej dobrini. Dobrine so pri tem cilj potrošnikove nakupovalne strategije, odločitev kaj, kdaj, kje, kako in od koga kupiti dobrino, pa je njegova taktika nakupovanja, pot za dosego cilja. Proučevanje obnašanja potrošnika prinaša neposredne koristi vsem tržnim subjektom (potrošnikom, ponudnikom dobrin), tržnim raziskovalcem in tudi tistim, ki skrbijo za zaščito potrošnikov (Možina, 1975, str. 38). S proučevanjem potrošnikovega obnašanja, potrošniki dobijo boljši vpogled v kompleksnost odločanja v zvezi s potrošnjo, bolje razumejo svoje motive in akcije, lažje in bolje izbirajo, ko kupujejo in trošijo finančna sredstva. Zato morajo tržniki proučevati potrošnikove želje, zaznavanje, nagnjenja ter nabavno oziroma nakupno vedenje. Proučevanje teh postavk omogoča razvoj novih izdelkov in opredelitev njihovih značilnosti, prodajnih cen, poti, sporočil in drugih prvin trženjskega spleta (Kotler, 1998, str.173). Če želimo dobro proučiti obnašanje potrošnikov, moramo spoznati, kateri so poglavitni dejavniki, ki vplivajo na njegovo obnašanje. V nadaljevanju bom opisal vsakega izmed njih in jih razčlenil na posamezna področja vplivanja.. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 11.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika: dejavniki, ki vplivajo na obnašanje potrošnika Vir: Kotler, 1994, str. 174. 3.2.1. Vpliv kulturnih dejavnikov na obnašanje potrošnika Kulturni dejavniki imajo zelo veliko vlogo pri obnašanju in odzivih potrošnika. Na nakupne navade potrošnikov vpliva kultura sama, podkulture in družbeni razred. Kultura je najosnovnejša determinanta, ki določa želje in obnašanje potrošnika, zajema pa več podkultur kot so narodnost, religija, rasna skupina, geografska regija in drugo (Kotler, 2001, str. 88–89). Te skupine delijo podoben sistem vrednot, ki vse izhajajo iz življenjskih izkušenj in situacij. Prav tako tudi družbeni razred določa več dejavnikov, kot so dohodek, poklic, izobrazba, premoženje in drugi. Vsaka od teh skupin vpliva na potrošnika in skupaj mu že vnaprej določijo vzorec, po katerem se bo z veliko verjetnostjo obnašal. 3.2.2. Vpliv družbenih dejavnikov na obnašanje potrošnika Družbeni dejavniki, kot so družina, referenčne skupine, vloga in položaj v družbi, močno vplivajo na samega potrošnika. Referenčne skupine so vse tiste, ki imajo direkten ali posreden vpliv na vedenje in obnašanje ljudi. Referenčne skupine vplivajo na človekovo obnašanje in vedenje, na življenjski slog, ustvarjajo pa tudi pritisk in potrebo po sprejetosti in potrjevanju, pripadnosti, kar vpliva na izbiro in nakupno odločanje. Najbolj raziskano področje je nedvomno vpliv družine na nakupno odločanje in vloge posameznih družinskih članov. Družina je ena izmed najpomembnejših skupin, ki vplivajo na posameznika. Pri večini nakupov za družino sodelujeta običajno oba, mož in žena, včasih tudi otroci in drugi člani družine. Mož in žena imata na različne nakupe različen vpliv, vendar meja med proizvodi, ki jih kupuje mož, in proizvodi, ki jih kupuje žena, ni več tako očitna kot nekoč. Pomembnejše odločitve so narejene vzajemno, pri. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 12.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. čemer prihajajo, odvisno od izdelka, do izraza posamezne lastnosti partnerjev: znanje, izkušnje, spretnost ravnanja, sposobnost kalkulacije, presoje, prednosti (pomanjkljivosti) in drugo. Pri nakupu avtomobila največkrat sodeluje vsa družina: mož se ponavadi posveča delovanju tehnologije (tehnične karakteristike), žena pa načinu uporabe, zunanjim lastnostim. Pri družinskih nakupih pa imajo pomembno vlogo tudi otroci, njihovo sodelovanje pa je odvisno od njihove starosti, odnosa do staršev in od specifičnosti dobrine ali storitve (Damjan Možina, 1995, str. 115). Družbena faktorja, ki prav tako sooblikujeta nakupni proces sta tudi družbena vloga in status oziroma položaj v družbi. Vsak posameznik igra v odnosu do drugih določeno vlogo glede na aktivnosti, ki naj bi jih izvajal glede na soudeležene (Kotler,Armstrong, 1994, str. 142). 3.2.3. Vpliv osebnostnih dejavnikov na obnašanje potrošnika Tretji dejavnik, ki vpliva na obnašanje potrošnika in njegovo nakupno odločanje, je skup osebnostnih karakteristik, ki vključuje kupčevo starost, stopnjo v življenjskem ciklusu, poklic, okoliščine, življenjski slog, osebnost in predstavo, ki jo ima kupec o samem sebi (Kotler, 2001, str. 91). Seveda pomembno prispevajo k nakupnim odločitvam, saj se ljudem okus, želje in potrebe neprestano spreminjajo, spreminja pa se tudi način življenja in podoba o samem sebi. S tem se sooblikuje kupčevo vedenje in odnos do izdelkov ter storitev, ki jih ponuja trg. 3.2.4. Vpliv psiholoških dejavnikov na obnašanje potrošnika. Med psihološkimi dejavniki, ki vplivajo na nakupni proces, Kotler (1998, str. 184–186) navaja motivacijo, zaznavanje, učenje ter prepričanja in stališča. Prva faza je motivacija, ki jo sprožijo bodisi biološke potrebe, kot sta lakota in žeja, bodisi psihološke potrebe, kot sta prepoznavanje in pripadnost. Potreba, ki je dovolj močna, sproži impulz po zadovoljitvi le-te. Različni teoretiki psihologije si potrebe razlagajo drugače. Freud je trdil, da prihajajo resnični psihološki dejavniki, ki oblikujejo človekovo vedenje, večinoma iz podzavesti. Maslow je želel ugotoviti, zakaj ljudi ob določenem času ženejo prav določene potrebe. Človeške potrebe je razdelil v pet hierarhičnih razredov, od najnujnejših do manj pomembnih. Človek skuša najprej zadovoljiti najpomembnejše potrebe. Ko mu uspe zadovoljiti eno vrsto potreb, tem preneha motivacijska vloga, zato začne zadovoljevati naslednjo vrsto potreb, ki sledijo po pomembnosti. Herzbergova teorija temelji na dveh dejavnikih, in sicer na faktorju zadovoljstva in faktorju nezadovoljstva. Potrošnik bo izdelke med seboj primerjal in se odločil za tistega, ki mu prinaša čim večje zadovoljstvo in po drugi strani čim manjše nezadovoljstvo (Kotler, 1998, str. 184–186). Druga faza je zaznavanje. Motivirana oseba je pripravljena na akcijo nakupa. Vendar tudi enako motivirani ljudje navadno različno reagirajo, saj na reakcijo v določenem okolju vplivajo vsi njegovi čuti. Zaznavanje lahko opredelimo kot proces, v katerem si posameznik z informacijami ustvari neko podobo o okolju, izdelkih. Zaznavanje igra. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 13.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. poglavitno vlogo na tisti stopnji v procesu nakupnega odločanja, ko gre za opredelitev nakupnih možnosti. Poznamo tri procese zaznavanja (Kotler, 1998, str. 186–187): Selektivna pozornost – človek je vsak dan izpostavljen velikemu številu vplivov, tudi v obliki oglaševanja. Kaj potrošnik iz množice oglasov izbere, je odvisno od njegovih interesov. Selektivno izkrivljanje – ljudje priredimo določeno informacijo tako, da se vklopi v naše prepričanje. Selektivna ohranitev – ljudje si navadno zapomnimo stvari, ki si jih želimo zapomniti, in pozabimo tiste, ki nam niso všeč. Vse naštete procese zaznavanja morajo tržniki upoštevati, ko se odločajo za določene oglaševalske in druge poteze. Tretja faza je učenje. To so spremembe, ki nastanejo v obnašanju posameznika in izhajajo iz izkušenj. Dobra ali slaba izkušnja z izdelkom nekega podjetja se lahko prenese na vse izdelke podjetja. To se imenuje generalizacija ali posplošitev in je pomembna za zvestobo določenemu podjetju. Učenje ima pomembno vlogo na vsaki stopnji nakupnega odločanja (Kotler, 1998, str. 187–188). Četrta faza so prepričanja in stališča. Prepričanje je opisna zamisel, ki jo ima oseba o neki stvari. Človek pa se s stališčem miselno opredeli do objekta, nek objekt mu je všeč, drugi mu ni, zato prvega sprejme in drugega zavrne. Z izrazom stališče opisujemo torej trajno naklonjeno ali nenaklonjeno spoznavno vrednotenje, čustveno razmerje in dejavne težnje v zvezi z nekim objektom ali idejo (Kotler, 1998, str. 188). Pri nakupu multimedijskih artiklov vplivajo na potrošnika vsi - kulturni, družbeni, osebnostni in psihološki. Kupce bi lahko v grobem razdelili v dve skupini, upoštevaje značilnosti njihovih nakupov. Te značilnosti so odraz njihovega finančnega stanja, načina življenja ter vloge in statusa v družbi.. 3.3. Značilnosti trga in tržno povpraševanje Trg multimedijskih artiklov je zelo razvejan in se prepleta z računalniškim ter videoavdio trgom.. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 14.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 3.4. Proces nakupnega odločanja Proces odločanja in upravljanja je socio-tehnični proces, v katerem sta najpomembnejša odločevalec in problem. Odločevalec je oseba, ki postavi osnovne teze problema in ga razrešuje. Problem opredelimo kot oviro, ki onemogoča normalno delovanje poslovnega sistema in življenjski ciklus poslovnega sistema. Odločevalec mora dobro poznati problem in tehnologijo, ki jo uporablja kot pomoč pri delu. Informacije, ki jih upoštevamo pri odločanju, črpamo iz poslovnega sistema in njegove okolice. Na podlagi informacij lahko ustrezno vplivamo na upravljanje poslovnega sistema (Rajkovič, Bohanec, Bitenc, 2001, str. 11). Človek se lahko zelo dobro odloča, če upošteva samo en pogled – en parameter. Mnogo težje se odločamo v primeru, ko imamo na voljo več parametrov. Pri takem odločanju potrebujemo pomoč, ki nam jo ponuja informacijska tehnologija.. 3.4.1 Stopnje v procesu nakupnega odločanja Mnogokrat se srečujemo z odločitvami in nevede smo vpeti v proces, ko moramo sprejeti odločitve. Odločanje je opredeljeno kot izbira med večimi alternativami. Za potrošnika je zelo pomembno, da lahko izbira med različnimi možnostmi ter, da ni prisiljen k nakupu določenega izdelka. Ločimo pet stopenj, ki nastopajo v procesnem odločanju in sicer: Prepoznavanje potreb. Najprej pride do potrebe, ko potrošnik začuti neko nelagodje, napetost, nujnost, željo po določenem artiklu. Iskanje informacij. Potrošnik, ki je prepoznal določeno potrebo, bo poskusil poiskati informacije, ki bi mu olajšale nakup. Ocenjevanje možnosti. Izbiranje alternativ, ki predstavljajo potencialno rešitev problema, je sestavni del potrošniškega odločanja, ki nastopi, ko potrošnik zbere dovolj informacij. Nakupna odločitev. V nakupnem procesu se mora kupec na določeni točki končno odločiti in dejansko opraviti nakup. Ponakupno vedenje. Naloga tržnika se ne konča, ko kupec opravi nakup. Tu gre predvsem za popropadajo. Zadovoljen kupec je najboljša promocija. Če je potrošnik zadovoljen, je verjetnost, da bo ponovno kupil enako blagovno znamko, velika. Če tega zadovoljstva ni, je ponoven nakup vprašljiv, zgodi pa se, da vrne izdelek ali pa se z dodatnimi informacijami poskuša prepričati, da nakup le ni bil tako slab. Na ponakupni občutek vpliva tudi prodajalec, ki za kupca skrbi po nakupu (Kotler, 1998, str. 199).. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 15.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 4. Praktični del 4.1. Podatkovne baze Baze so skupek informacij, ki se navezujejo na določen predmet ali namen, kot recimo beleženje naročil, urejanje podatkovnih modelov. Če baze podatkov nimamo shranjene v računalniku, ali so shranjeni le njeni deli, bomo morali slediti informacijam iz raznovrstnih virov, ki jih moramo samo koordinirati in organizirati. Podatkovna baza je zbirka medseboj pomensko povezanih podatkov, ki so shranjeni v računalniškem sistemu, dostop do njih pa je mogoč s pomočjo sistema za upravljanje podatkovnih baz. 4.1.1. Relacijski model V relacijskem modelu so podatkovne strukture postavljene s pomočjo relacij. Relacija je preslikava, katere domena je kartezijski produkt vrednostnih množic, območje pa dvojiška množica. Primer: če za nek atribut opisujemo projektor, velja, da obstaja projektor s takimi lastnostmi, potem je relacija preslikava izbor atributov v resnično trditev. 4.1.2. Relacijski diagram Relacijski diagram prikazuje informacijo logično povezanih tabel.. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 16.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika: relacijski model 4.1.3. Normalizacija Normalizacija je postopek pretvorbe kompleksnih podatkovnih struktur v enostavne stabilne podatkovne strukture. Normalizirane relacije so slabo strukturirane in obsegajo določeno stopnjo redunance, katere posledica so napake in nekonsistentnost pri vnosu, spreminjanju in brisanju vrstic v tabeli (Zupančič 2000).. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 17.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 4.2. Microsoft Access Baza podatkov Microsoft Access, ki sem jo uporabil za prototipno rešitev v diplomskem delu, sloni na relacijski podatkovni bazi. Access je programsko orodje, ki je preprost za uporabo, dovolj zmogljiv za resnejše aplikacije ter je integrirana oblika programa za delo z bazami podatkov. Microsoft Access je zmogljivo orodje, del programskega paketa Office, zelo dobro povezljiv tudi z drugimi programi. Prav tako je v podjetju nameščen na vseh računalnikih in je povezljiv tudi z ostalimi programi. Gradniki, ki sestavljajo bazo podatkov so: TABELE (TABELS) so osnovni gradniki relacijske baze podatkov. V njih so shranjeni vsi podatki in nobene aplikacije ne moremo zgraditi brez njih. Stolpce tabel, ki jih sestavljajo relacijske podatkovne baze imenujemo polja (field), vrstice pa zapis (record). POIZVEDBE (QUERIES) so podmnožica ene ali več tabel, izbranih po željenih kriterijih. Poizvedbe se uporabljajo za spreminjanje zgradbe tabel ter dostop do zunanjih podatkov. Nudijo možnost iskanja s pomočjo kriterijev in so uporabne tudi za povzemanje in obdelavo podatkov. OBRAZCI (FORMS) so vmesniki med uporabniki in tabelami ali poizvedbami. Z njihovo pomočjo podatke iščemo, pregledujemo, spreminjamo in dodajamo nove. Na voljo imamo šest vrst obrazcev: enostolpične obrazce, preglednice, tabelarične obrazce, podobrazce vrtilne tabele in grafe. POROČILA (REPORTS) omogočajo prenos podatkov na več položajev (npr. tiskalnik ali elektronsko sporočilo) v lahko čitljivi obliki. Poročilo je lahko poslano na tiskalnik ali pa je pretvorjen v različne formate. Lahko je celo objavljen na internetu oziroma intranetu. MAKRI (MACROS) omogočajo izvajanje funkcij znotraj podatkovne zbirke. Uporabljamo jih s tabelami, obrazci in poročili podatkovne zbirke. Makro je zaporedje akcij, vsaka od teh akcij izvede določeno nalogo. Makri so zelo uporabni pri avtomatiziranju Accessa. MODUL je zbirka Visual Basic for Aplication (VBA) procedur. Programiranje v VBA je podobno kot pri Microsoftovem programskem jeziku Visual Basic. V Accessu omogoča izdelavo lastnih funkcij in procedur.. 4.3. Povezave do baz podatkov Microsoft Access nudi povezljivost za delo z drugimi programi. Vir podatkov je sestavljen iz samega vira podane informacije o povezavi, ki je potrebna za dostop do teh podatkov. Viri podatkov so Microsoft Access, Sql Server, preglednica, besedilna datoteka, Oracle podatkovna datoteka.... Informacije o povezavi vključujejo npr. mesto strežnika, ime zbirke podatkov, prijavno ime in geslo, različne možnosti ODBC gonilnika, ki opišejo, kako se povezati z virom podatkov. Za povezavo z virom podatkov moramo namestiti ustrezni ODBC gonilnik. Določiti je potrebno ime vira podatkov DNS z uporabo skrbnika ODBC vira podatkov, če želimo informacije o povezavi shraniti v register programa Microsoft Windows ali v DNS datoteko, ali pa z uporabo povezovalnega niza v kodi Visual Basica, če želimo informacije o povezavi posredovati neposredno uporavitelju ODBC gonilnika.. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 18.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika: ODBC gonilnik 4.3.1. Pregled izrazov MDAC - (Microsoft Data Access Components) je skupna oznaka za vse Microsoftove programske komponente za dostop do podatkovnih baz. V bistvu je to zbirka komponent, ki jih lahko samostojno naložite z Microsoftove spletne strani (http://www.microsoft.com /data). MDAC vsebuje vse komponente, ki bodo naštete v nadaljevanju. ADO - (ActiveX Data Objects) nam omogoča dostop do podatkovnih baz (kot sta npr. Access ali pa SQL server) na nivoju aplikacije. Pri ASP programiranju uporabljamo direktno ADO komponente za dostop do podatkov. ADOX - (ADO Extensions for DDL and security) je zbirka objektov, ki so nam v pomoč pri programskem upravljanju objektov v podatkovni bazi in z njihovo varnostjo. ADOX uporabljamo npr, za ustvarjanje novih podatkovnih baz in tabel v bazah ter za dostop do njihovih lastnosti. ADOX je vključen v MDAC. ADOMD - (ADO MultiDimesnional) je zbirka objektov za delo z več dimenzijskimi podatki. Ti objekti pa nam koristijo le, če delamo z SQL Server 7.0 (ali višjo verzijo) in z OLAP (OnLine Analytic Processing), ki mu je priložen.. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 19.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. RDS - (Remote Data Service) je zbirka objektov, ki nam omogočajo komunikacijo z dobavitelji podatkov (Data Providers), ki se nahajajo na oddaljenih računalnikih ali v ločenih procesih. RDS bi lahko npr. uporabili v okviru Internet Explorerja, da bi z njim preko interneta dostopili do podatkov na oddaljenem strežniku. OLE DB - je nov univerzalni vmesnik do različnih podatkovnih baz, s katerim želi Microsoft nadomestiti ODBC, ki ga zaradi zasnove uničuje pregovorna počasnost. OLE DB ne bomo nikoli uporabili neposredno, ampak vedno preko ADO vmesnika. ODBC - (Open Database Connectivity) je bil do prihoda OLE DB standard za univerzalen dostop do podatkovnih baz. Večina podatkovnih baz, ki jih danes srečamo na trgu imajo napisan tudi vmesnik za ODBC. Vendar je Microsoft sporočil, da vmesnika ODBC ne bo razvijal naprej (seveda bo v sedanji obliki ostal v MDAC zaradi kompatibilnosti za nazaj) in, da vsem razvijalcem priporoča prehod na OLE DB. (Vidmar 1999). Povezava do baze podatkov Access Bazo podatkov sem povezal preko univerzalnega OLE DB vmesnika. V OLE DB sta nam na voljo dve verziji vmesnika za povezavo: 3.5 in 4.0. Prvo uporabljamo za povezavo s starejšimi oblikami podatkovnih zbirk Access, drugo pa za povezavo s podatkovnimi zbirkami Access 2000 in Access 2002. Primer: ‘xDb_Conn_Str = definirana spremenljivka <% xDb_Conn_Str = "Provider=Microsoft.Jet.OLEDB.4.0;Data server.mappath("projektorji.mdb") & ";" %>. Source=". &. 4.4. Dinamične strani Svetovni splet (World Wide Web) je bil v začetku zasnovan tako, da je omogočal objavljanje statičnih vsebin. Uporabnik dobi datoteko tako, da brskalniku poda URL (Uniform Resource Locator) željene datoteke. Brskalnik nato pošlje HTTP (Hypertext Transfer Protocol) zahtevek strežniku, ki mu pošlje HTTP odgovor, ki vsebuje datoteko z navodili za oblikovanje strani v obliki HTML (Hypertext Markup Language). Brskalnik nato ustrezno interpretira kombinacije znakov v datoteki in prikaže stran. Kmalu se je pokazala potreba po vnosu dinamike v statične strani. To sta omogočali tehnologiji JAVA appletov in ActiveX komponente. V tem primeru se v brskalnik prenese komponenta, ki se izvršuje na odjemalcu. Druga možnost za izpis dinamičnih strani pa je zagon nekega programa ob vsakem zahtevku po vsebini strani (npr. preko CGI vmesnika). Na takšen način pognan program lahko dinamično zgradi stran in jo posreduje brskalniku. Vendar pa ima takšen pristop precej pomanjkljivosti. Večinoma je potrebno za vsak HTTP zahtevek pognati nov proces, kar precej obremenjuje strežnik in povzroča zmanjšanje njegove odzivnosti.. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 20.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Drugi, večji problem pa je ta, da je zelo težko pisati kompleksnejše aplikacije na ta način in jih pozneje tudi vzdrževati. Velik problem pri pisanju CGI aplikacij predstavlja tudi dejstvo, da je vsak zahtevek (request) neodvisen od prejšnjega, torej imamo problem sledljivosti toka dogajanj. Sčasoma se je pokazala vse večja potreba po enotnem sistemu, ki bi omogočal enostaven razvoj kompleksnih internetnih aplikacij, kar je vodilo do pojava ASF (Active Server Framework). ASF je program, ki se izvršuje v okviru Web strežnika in je ključna tehnologija za izgradnjo dinamičnih spletnih strani. Ko Web strežnik dobi zahtevek po določeni spletni vsebini, preusmeri nadzor na ASF, ki poskrbi za generiranje vsebine spletne strani preko aktivnih tehnologij in izbranega skriptnega jezika. Tehnologija, ki temelji na ASF se imenuje Active Server Pages, ki lahko v osnovi izvršuje skripte napisane v jezikih VBScript in Jscript (JavaScript) na spletnem strežniku. 4.4.1 ASP Active server pages (ASP) se imenuje pristop k urejanju kompleksnih internetnih strani, ki uporabljajo podatkovno bazo in ostale objekte na serverju. Omogočajo pa naslednje: - neodvisnost od tipa brskalnika (na strežniku se lahko izvršijo kompleksna povpraševanja in izračuni ter se nato rezultati pošljejo na odjemalca v obliki HTML strani) - strani za delo s podatkovno bazo (urejanje podatkov v bazi) - enostavna uporaba komponent, ki so aktivne na strežniku - strežniške komponente zlahka ustvarimo sami (Visual Basic, Visual C++ ali Java) - aktivne strani tečejo na Windows NT z nameščenim IIS3 ali IIS4 ali na Windows 95/98 z PWS (Personal Web Server). (www.asp.com 2005). Slika: prikaz delovanja ASP Kot sem omenil že uvodoma, gre pri ASP za programsko okolje, ki omogoča kombiniranje HTML skriptov in komponent, kar omogoča ustvarjanje močnih internetnih aplikacij, ki so aktivne na strežniku.. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 21.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 4.4.2. Pisanje ASP Datoteka s končnico .asp je besedilna datoteka, ki lahko vsebuje naslednje elemente: - besedilo - html ukaze - skripte, ki se izvajajo na strani strežnika. Najhitrejša pot za kreiranje asp datotek je preimenovanje html datoteke v asp ( primet test.html – test.asp). Če datoteka ne vsebuje nobene funkcionalnosti asp datoteke, potem server pošlje datoteko kot navadno html datoteko. Za objavo asp datotek na spletu je potrebno novo stran shraniti v virtualno mapo na vašem strežniku, ki mora imeti lastnost izvajanja skriptov omogočeno (Script or Execute permision). Ko je stran objavljena na strežniku, odprete vaš spletni brskalnik in vanj vtipkate spletni URL naslov. Ko bo vaša asp stran obdelana in bo poslana vašemu spletnemu brskalniku, boste ugotovili, da vam je strežnik vrnil navadno spletno stran. To lahko sprva izgleda čudno vendar morate vedeti, da je server obdelal asp ukaze in jih nato spremenil v html obliko. Pomebno je, da uporabnik dobi vpogled v html dokument in ne v asp dokument, ki vsebuje ukaze.. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 22.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika: definiranje web strežnika 4.4.2.1. Ločila ASP strani so v bistvu HTML strani z dodanimi bloki kode, ki se izvršijo na strežniku, preden ta pošlje stran odejmalcu - brskalniku. Za pisanje ASP lahko uporabljamo Vbscript ali Jscript (JavaScript), vendar se bomo omejili na Vbscript. Kot sem že omenil so ASP v bistvu bloki kode, ki so vrinjeni v osnovni HTML dokument. In kako WEB strežnik ve kaj naj pošlje v nespremenjeni obliki brskalniku, kaj pa naj obravnava kot program? To mu povemo s parom oznak: <% za začetek bloka s kodo %> za konec bloka s kodo 4.4.2.2. Izrazi Če želimo v spletno stran vriniti vrednost spremenljivke lahko to storimo tako, da med HTML kodo vrinemo ASP blok in z operatorjem za izpis izpišemo npr. vrednost spremenljivke.. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 23.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Na primer: Ta stran je bila nazadnje obnovljena: <%= Now %> 4.4.2.3. Stavek Stavek predstavlja v Vbscriptu (in tudi drugih programskih jezikih) sintaktično kompletno enoto, ki predstavlja neko vrsto dejanja, deklaracijo ali definicijo. Odločitveni stavek If...Then...Else je tipičen primer stavka. Primer: <% If Hour(Time) < 12 Then Response.Write "Dobro jutro!" Else Response.Write "Pozdravljen!" End If %> 4.4.2.4. Prvi program v ASP Čisto na začetku definiramo skriptni jezik , tako da strežniku povemo v katerem jeziku je napisana koda, to je v mojem primeru Vbsccript, možno pa je tudi Jscript. Html – oznaka za klasičen html dokument, i pa je definirana spremenljivka. Primer: <% @ LANGUAGE ="VBSCRIPT" %> <html> <head> <title>Proces odločanja - Multimedija, vedno večje črke</title> </head> <body bgcolor=#ffffff> <% for i=1 to 7 %> <font size = <% =i%>>Proces odločanja - Multimedija</font><br> <% next %> <br> <br> </body> </html> Če programček zaženemo, dobimo rezultat katerega prikazuje slika:. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 24.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika: rezultat programa 4.4.2.5. Platforma ASP so dinamične strežniske strani, ki so nastale v razvojnih oddelkih Microsofta. Torej programerski gigant pogojuje uporabo aktivnih ASP strani na lastnih Microsoftovih operacijskih sistemih. Strežniki na katerih se izvajajo ASP strani, imajo tako zraven Microsoftovega strežniškega operacijskega sistema (ta je lahko tako Win NT, Win 2000, Win 2003, Win XP ali prihajajoči Dot.Net Web Server) v okviru katerega teče podpora za spletni strežnik. V okolju Win NT je bil to IIS (Internet Information Server) v vseh izdelanih različicah, ki ga je bilo potrebno dodatno namestiti. Pri Win 2000 in XP pa je IIS ze vključen v sam operacijski sistem. Obstajajo tudi rešitve, ki omogočajo uporabo ASP strežniskih strani na drugih operacijskih sistemih vendar pa se niso kaj prida obnesle in niso v množični uporabi. 4.4.2.6. Druge aktivne strani PHP je skriptni jezik, na osnovi html-ja. Večino sintakse je sposojene iz C, Jave in Perla z nekaj vključenimi lastnimi PHP posebnostmi. Namen jezika je omogočiti spletnim razvijalcem enostavno gradnjo dinamičnih strani. PHP pomeni PHP: Hypertext Preprocessor. Izdelovalci jezika so si privoščili besedno igro, ker je na začetku kratice kratica. PHP ima vec oblik končnic oz. več različnih verzij. Od prve php so bile kasneje v uporabi php3 in sedaj php4. Vsaka verzija je po svoje napredek in nudi več možnosti razvijalcem in uporabnikom. Vse verzije se da pod določenimi pogoji uporabljati skupaj in se dopolnjujejo. (www.php.com 2005).. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 25.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 5. Prototip Prototipni pristop izgradnje računalniških aplikacij ponuja nove možnosti za premagovanje ovir, ki so značilne za življenjski ciklus razvoja sistema. Namen izdelave prototipa je prikazati eno možnih rešitev obravnavanega sistema. Z njim se želimo čimbolj približati uporabnikovim potrebam in željam ter v tesnem sodelovanju priti do čim boljšega razumevanja problema. Uporabnik razvijalcu poda pripombe na funkcionalnost same rešitve. Ta proces se lahko ponovi tolikokrat, da je uporabnik zadovoljen z rešitvijo. Zato s prototipno rešitvijo skušam prikazati idejo in zamisel delovanja, kar pomeni, da jo bo potrebno še izboljšati in izpopolniti. Moja zamisel delovanja je, kako strankam čim bolje pomagati pri njihovih odločitvah oziroma izbiri. Danes se utapljamo v podatkih, za katere večkrat sploh ne vemo kaj pomenijo. Zato sem se odločil pripraviti stran, katera omogoča lažji izbor, boljše odločitve. Uporabnik večkrat ve kakšne artikle potrebuje in kakšne so njegove želje in potrebe, programska rešitev pa mu omogoča izpis željenih artiklov v okviru definiranih. Da bo lažje razložiti kako je stran tehnično zgrajena, se bom malo zadržal pri vsebini. Vsebinsko se stran deli deli na dva dela: - uporabniškega: dostop imajo vsi uporabniki na spletu - administrativnega: dostop je mogoč le z uporabniškem imenom in geslom.. 5.1. Uporabniške strani Uporabniški strani so namenjene zgolj iskanju in izobraževanju o multimedijskih artiklih. Uporabniške strani se delijo na naslednje vsebine: • leva stran na izobraževanje • desna pa na iskanje in določanje kriterijev. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 26.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Ko vnesete v spletni brskalnik url naslov http://localhost/test/public - se vam odpre naslednje okno:. Slika: uporabniški vmesnik Stran je sestavljena iz dveh delov. Na levi strani so splošni podatki o projektorjih oziroma razlaga osnovnih pojmov: • tehnologija projiciranja • priključki • format slike • svetilnost • ločljivost • kontrast Vsi ti izrazi so opisani tako, da se lahko stranka takoj pouči o osnovnih karakteristikah, ki pomembni pri projektorjih. Na desni strani pa so podatki o projektorjih. Takoj se vam izpišejo vsi aktivni projektorji. Na eni strani se izpiše 20 zapisov. Stran podpira, dva ukaza: Prikaži vse in Najdi.. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 27.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. • •. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Prikaži vse - je ukaz, ki prikaže vse aktivne projektorje. Najdi – povezava na stran, kjer je možno definiranje željenih pogojev oziroma izbira karakteristik projektorjev.. 5.2. Razlaga pojmov 5.2.1. Tehnologija projiciranja Ločimo tri tehnologije projektorjev in sicer: LCD projektorji delujejo načeloma podobno kakor zasloni LCD, le da so zasloni v projektorjih veliko manjši, veliki približno kakor pisemske znamke. LCD je okrajšava za zaslone s tekočimi kristali (liquid crystal display). Tekoči kristali imajo tako molekularno strukturo, da se jim spreminja svetlobna prepustnost, ko se vrtijo v električnem polju. Tekoči kristali so med dvema polarizacijskima plastema in delujejo kakor nekakšen svetlobni ventil. Električno napetost nadzorujemo s tranzistorji, pri sodobnih zaslonih LCD je to tanek nanos (TFT ali thin film transistor). Različna električna napetost povzroči različno prepustnost in s tem gre skozi zaslon različna količina svetlobe. Za ustvarjanje barv imamo v projektorju tri delno prepustna zrcala, ki iz bele svetlobe žarnice ločijo rdeči, zeleni in modri del. Ti se potem preusmerijo na tri ločene zaslone LCD, ki glede na sliko prepustijo ustrezno količino svetlobe za vsako od treh osnovnih barv. Te tri »enobarvne« slike potem spet združi v enotno sliko prizma in jih skozi objektiv pošlje na zaslon kot končno sliko. Tehnologija DLP, ki so jo razvili v podjetju Texas Instruments. Osnova je mikro zrcalna enota (čip DMD), pravzaprav majhen čip z zrcali (teh je toliko, kolikor je ločljivost projektorja), ki jih lahko z električno napetostjo postavljamo v dva položaja. V enem primeru se svetloba odbije naprej na objektiv, v drugem ne. Barve dobimo tako, da je pred mikro zrcalno enoto vrtljivo kolo, ki ima tri barvne filtre (ti kolo razdelijo na tri enake kose). V bistvu se na zaslon projicirajo tri slike (za vsako osnovno barvo posebej), vendar se to dogaja tako hitro, da sliko zaznavamo kot enotno barvno sliko. Na trgu so tudi (zelo dragi) modeli s tremi mikro zrcalnimi enotami (tehnologija DLP s tremi čipi), ki se ponašajo predvsem z odlično kakovostjo slike. Ti imajo tri mikro zrcalne enote in nimajo vrtljivega kolesca, temveč vsaka mikro zrcalna enota, podobno kakor zasloni na tekoče kristale pri tehnologiji LCD, skrbi le za eno od osnovnih barv. Danes imajo številni projektorji (z eno mikro zrcalno enoto) na vrtljivem kolescu še en del, ki je obarvan belo, namenjen pa je ojačenju svetlosti slike, ki jo projektor projicira. LCoS ali Liquid Crystal on Silicon tehnologija, kot pove že samo ime, gre za tekoče kristale na silicijevi rezini. Prednost take zasnove je v tem, da je lahko vsa elektronika pod samim tekočim kristalom (mreže zaslonov LCD ali razmika med zrcali na čipu DMD praktično ni), to pa omogoča zelo veliko gostoto pik in s tem višje ločljivosti. Sama tehnologija projiciranja je zelo kompleksna in obsega veliko zrcal, leč in podobno, v osnovi pa razlikujemo pred vsem med takimi projektorji, ki uporabljajo tri čipe LcoS, in. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 28.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. takimi, ki uporabljajo zgolj enega v kombinaciji z vrtljivim barvnim kolescem, podobnim tistemu pri tehnologiji DLP. 5.2.2. Priključki V tej rubriki so opisani in nazorno razloženi vsi priključki, katere vsebujejo projektorji ter možne povezave. Priključki so podani v tabeli in prikazani slikovno in opisno.. Slika: prikaz priključkov 5.2.3. Format slike Je razmerje med višino in širino projicirane slike. Najbolj pogosto uporabljana sta 4:3 (tv, računalniški monitorji) in 16:9 (filmski posnetek, ''widescreen'') 5.2.4. Svetilnost Svetilnost merimo v vatih na steradian (W/sr). Steradian je enota za prostorski kot. Fiziološko merilo za svetilnost je kandela (cd). Določena je s svetilom, ki v določeni smeri seva enobarvno svetlobo s frekvenco 540 10 12 Hz s svetilnostjo 1/683 vata na steradian v fizikalnem merilu. Svetlobni tok: fizikalno gledano je svetilnost izsevani energijski tok, oziroma izsevana moč, ki jo merimo v vatih (W). Ker pa je človeško oko različno občutljivo za različno svetlobo, se uporablja tudi fiziološko merilo, ki to upošteva. Fiziološka enota se imenuje lumen (lm) in se uporablja tudi pri projektorjih. 1 vat ustreza 683 lumnom, vendar le pri frekvenci 540 10 12 Hz, sicer je pri preračunavanju treba upoštevati tudi relativno občutljivost človeškega očesa. 5.2.5. Ločljivost Ločljivost v računalniško-grafični terminolgiji pomeni število pixlov-pik horizontalno in vertikalno. Ločljivost 640 x 480 pomeni 640 pik horizontalno in 480 pik vertikalno. Pri projektorjih se največkart omenjajo izrazi VGA, SVGA, XGA namesto numeričnega prikaza velikosti ločljivosti. 5.2.6 Kontrast Razmerje med najbolj svetlim in najbolj temnim, ki ga zmore prikazati projektor, je kontrastno razmerje.. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 29.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 5.3. Izpis in pregled podatkov v uporabniškem meniju Na desni strani so podatki o projektorjih. Takoj se vam izpišejo vsi aktivni projektorji. Na eni strani se izpiše 20 zapisov. Stran podpira, dva ukaza: Prikaži vse in Najdi. • Prikaži vse - je ukaz, ki prikaže vse aktivne projektorje. • Najdi – povezava na stran, kjer je možno definiranje željenih pogojev oziroma izbira karakteristik projektorjev. Pregled podatkov sem ločil na enostavni – prikažejo se samo glavni podatki (naziv, tehnologija, ločljivost, svetilnost itd...) ter zahtevnejši pregled podatkov, kjer se prikažejo vse podrobne tehnične karakteristike željenega projektorja . 5.3.1. Enostavni izpis – Enostavni pregled podatkov Pri izpisovanju podatkov se izpišejo le najpomembnejši podatki o projektorjih in sicer: • Naziv: ime projektorja • Ident. Avtera: Avterina številka artikla • Tehnologija: tehnologija projiciranja • Izvorna ločljivost: prava ločljivost, ki jo podpira projektor • Svetilnost: svetilnost podana v ansi lumnih • Kontrast • Diagonala slike v INCH: diagonala slike v inčih • Glasnost: glasnost podana v decibelih • Teža: teža projektorja • Artikel link: povezava do spletne strani artikla: www.avtera.si • Podrob: povezava na celoten prikaz artikla.. Slika: enostavni izpis 5.1.2. Pregled podatkov podrobni Pri podrobnem pregledu imate možnost pregledovanja celotnih karakteristik artikla. Od zgoraj naštetih nastopajo še spremenljivke: • Osnovni zaslon: velikost osnovnega zaslona – čipa • Interpolirana ločljivost: največja ločljivost katero je projektor zmožen prikazati • Žarnica: podatki o žarnici (moč, življenjska doba v urah) • Optika: velikost leče ter lečne razdalje • Zoom: velikost zooma ter njegov način • Diagonala slike: v merski enoti • Projicirna razdalja: razdalja odmaknjenosti projektorja od projekcijskega zaslona • Mere: velikost projektorja. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 30.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. • • • • • • • • • • • • • •. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Upravljanje: možnost daljinskega upravljanja Funkcije: lastnosti projektorja in opis Priključki: možnost povezave z drugimi napravami Barvna globina: barvna globina prikazana v bitih Video standardi: standard prikazovanja Osveževanje: frekvenčno osveževanje slike Audio: moč vgrajenih zvočnikov Oprema: oprema, ki je v paketu Garancija: deklarirana garancijska doba Opis: opis projektorja – namen Aktiven: aktiven projektor, torej v prodaji Demo artikel: možnost izposoje Prospekt link: link do prospekta Povezava: dodatna povezava do proizvajalca ali drugih spletnih strani. Slika: podrobni pregled. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 31.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 5.1.3. Napredno iskanje. Aplikacija vam nudi možnost naprednega iskanja. Željeni projektor lahko najdete z definiranjem željenih pogojev. Pogoji se lahko med seboj prepletajo. Primer: iščemo projektor z DLP tehnologijo, ki ima 1500 lum svetilnosti, njegova ločljivost pa naj bo 800 x 600. Tako smo definirali tri zahtevke. Zahteve vnesemo ter ukaz izvršimo, izpišejo se nam rezultati. Če noben od pogojev ni zagotovljen potem nas aplikacija opozori, da ne ustreza nobenemu pogoju. Iščemo lahko po naslednjih spremenljivkah: • Naziv: točno določen naziv projektorja, njegovo komercialno ime • Ident. Avtera: številka artikla po ceniku • Tehnologija: iskanje po tehnologiji projiciranja • Izvorna ločljivost: • Iterpolirana ločljivost: največja možna prikazana ločljivost • Svetilnost: • Kontrast: • Življ. doba žarnice: tu gre za definiranje pogojne verjetnosti. Možno je izbrati večje, manjše ali enako število ur, kot zahteva za izpis. • Zoom način: pogojna verjetnost • Diagonala slike m: diagonala slike v metrih, definirate lahko zahtevo • Diagonala slike INCH: diagonala slike v incih, definirate lahko zahtevo • Glasnost: • Teža: • Najdi: potrditev ukaza. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 32.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika: napredno iskanje Po izvedem ukazu se vam izpišejo ustrezni projektorji v enostavnem izpisu, če želite podrobni izpis kliknite na meni Podr. podrobnosti.. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 33.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika: izpis zahtev. 5.4. Administratorske strani Administratorske strani so namenjene dodajanju in organizaciji podatkov. 5.4.1 Prijavni meni Uporabnik – administrator vtipka naslov, ki je namenjen za dodajanje in definiranje podatkov. Uporabniško ime in geslo sta administratorju znana, v kolikor uporabnik vnese napačno ime ali geslo se prikaže obvestilo o napačni prijavi in napotek, kaj v tem primeru storiti. Uporabnik ima na voljo ponovno prijavo ali pa zaključek dela. Po uspešni prijavi lahko uporabnik začne s vnosom željenih podatkov, kreiranjem in definiranjem artiklov.. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 34.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika: prijavni meni 5.4.2 Vnos podatkov Vnos podatkov je možen v naslednjih tabelah: • barva globina • glasnost • proizvajalec • tehnologija V vseh teh tabelah je možno vnašanje, brisanje in popravljanje podatkov.. Slika: vnos podatkov. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 35.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 5.4.2.1 Primer vnosa Pogledali si bomo vnos v tabelo proizvajalec. Kliknite na menijsko tipko ''dodaj zapis''.. Slika: vnos podatkov v tabeli proizvajalec 5.4.2.2 Kreiranje povezav Po vnosu vseh potrebnih podatkov o barvni globini, glasnosti, proizvajalcu in tehnologiji, se lahko lotimo vnosa še drugih pomebnih podatkov. Ko začnemo s kreiranjem novega projektorja, se nam ID številka projektorja generira samo. To je zaporedna številka v tabeli. Vnesemo naslednje podatke: • naziv : ime projektorja • ident Avtera : številka artikla v šifrantu Avtere • tehnologija id: izberemo podatek iz povezljive tabele, izberemo med DLP, LCD • osnovni zaslon: velikost zaslona oz. čipa (DLP tehnologija) • izvorna ločljivost : prava ločljivost • interpol ločljivost : ločljivost, ki jo lahko projektor prikaže • svetilnost ANSI: svetilnost podana v ansi lumnih • kontrast id: izbiramo med že definiranimi podatki ( 300:1, 400:1, 500:1, 600:1, 700:1, 800:1, 900:1, 1000:1, 1500:1, 2000:1, 2100:1, 2200:1) • žarnica : moč žarnice • življ. doba žarnice: življ. doba žarnice podana v urah • optika F: velikost fokusa • optika F leča: velikost leče, premer leče v mm. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 36.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •. Diplomsko delo univerzitetnega študija. zoom: podano v razmerju povečave zoom način : način uporabe zoom ročni ali strojni diagonala slike m: velikost slike po diagonali v metrih diagonala slike INCH : velikost slike po diagonali v inčih projekc. razdalja m: projekcijska razdalja v metrih projekc. razdalja INCH: projekcijska razdalja v inčih glasnost id: izberemo glasnost projektorja (32, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 45) podano v decibelih mere: velikost produkta teža : teža produkta upravljanje: krmiljenje projektorja na daljavo (daljinski upravljalec) funkcije : kratke lastnosti o produktu priključki: povezljivost barvna globina id: izbiramo med definiranimi podatki: 24, 36, 48 video standardi: standardi prikazovanja (pal, ntsc, secam ....) osveževanje: frekvenca osveževanja horizontalno in vertikalno audio: zvočnik in njegova moč oprema: dodatna oprema ( torba, kovček ....) garancija: podano v mesecih opis: opis projektorja, komu je namenjen ... aktiven: izbiramo med DA/NE, pomeni ali je artikel še v prodaji ali ne demo artikel: izbiramo med DA/NE, pomeni ali je možno artikel preiskusiti prospekt link: povezava do spletne strani, kjer se nahaja prospekt artikel link: povezava do Avterine spletne strani, kjer se nahaja opis projektorja poizvajalec id: podatek o proizvajalcu, izbiramo med že definiranimi podatki. Vpisane podatke lahko naknadno spreminjamo, urejamo ali brišemo.. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 37.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika: dodajanje, kreiranje novege artikla.. Slika: pregledovanje, brisanje in urejanje že kreiranih podatkov. Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 38.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 6. Kritična analiza rešitve Uporaba prototipne rešitve temelji na več kritičnih dejavnikih. Prototipno rešitev je potrebno še dodelati in dopolniti. Potrebno je skrbeti za sprotni vpis podatkov. Vpisi podatkov morajo biti kakovostni in natančni. Dostop do baze podatkov potrebuje več uporabnikov. V to multimedijsko rešitev je potrebno vključiti več blagovnih skupin. Ker gre za dvojno opisovanje podatkov je potrebno stran – celotno stran Avtere optimizirati, tako da bo vpis podatkov narejen samo enkrat ter za vse blagovne skupine enak. V to rešitev bi bilo potrebno vključiti celoten informacijski sistem podjetja Avtera. Tako bo potrebno aplikacijo optimizirati, prilagoditi Navision-u in SQL-u. Podatki o artiklih bodo tako shranjeni na centralnem računalniku.. 6.1. Prednosti Zavedati se moramo, da je stran komercialne narave ter igra veliko vlogo pri pridobivanju strankin jim omogoča dostop do podatkov o katerih povprašujejo. Stran je namenjena vsem partnerjem in končnim strankam, kateri se odločajo za nakup, pa ne vedo natančno kaj potrebujejo, oziroma jim je to v pomoč pri procesu odločanja. Vsekakor stran pripomore, da se vsak uporabnik pouči o multimedijskih artiklih, da lažje najde željene podatke, da ima točno določene podatke ter, da hitreje pride do željene rešitve. Stran pripomore tudi k temu, da je vsak partner-stranka samostojen ter, da ne potrebuje za vsako povpraševanje produktnega vodje ali tehnika, ki bi odgovarjal na željena vprašanja. Kot zadnje tukaj našteto, ne kot zadnji razlog zakaj sem se odločil stran narediti, pa so nove izkušnje. Ogromno izkušenj in znanja sem si pridobil tako na tehničnem, kot vsebinskem in uredniškem področju. Prednost pa je tudi v tem, da zaposleni v podjetju vidijo kaj jim prototipna aplikacija nudi ter nato na širšem področju gradi rešitve, katere podjetju in zaposlenim nudijo bolj kakovostno, kvalitetno ter časovno boljše poslovanje.. 6.2. Slabosti Vsak projekt ima svoje dobre in slabe stvari. Tudi sam se se srečeval z ogromnimi težavami in problemi. Prvi problem je vsebina. Multimedijski artikli imajo tako različne podatke, vsak proizvajalec jih tolmači po svoje, zato je zelo težko podatke definirati po nekem standardnem pravilu. Pač marketing dela svoje najboljše. Najbolje bi bilo dobiti tehnične priročnike in iz njih prepisati podatke, vendar jih proizvajalci večkrat nočejo dati, torej ostajamo pri marketinških podatkih. Drugi problem je, da ena oseba ne more izpeljati takega projekta, niti ažuriranje strani ni mogoče samo preko ene osebe. Za tako delo bi bilo potrebno zbrati ekipo, ki bi se lotila celotnega dela. Tretji problem so Bojan Vene: SPLETNA POMOČ PRI NAKUPU MULTIMEDIJSKIH NAPRAV. 39.