Pranje denarja - analiza primerov : diplomsko delo univerzitetnega študija

DIPLOMSKO DELO Pranje denarja – analiza primerov. Avgust, 2013. Blaž Ozimek.

DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Pranje denarja – analiza primerov. Avgust, 2013. Blaž Ozimek Mentor: izr. prof. dr. Bojan Dobovšek.



Kazalo 1. Uvod .......................................................................................... 7. 2. Opredelitev pojma pranja denarja ...................................................... 12 2.1 Zgodovinski pregled pojma pranja denarja ........................................14 2.2 Statistični podatki o pranju denarja ................................................15 2.3 Nakazila nad 5.000 EUR v države iz seznama, ki ga je oblikoval UPPD ........15 2.4 Statistični podatki zbrani iz poročila o delu Urada RS za preprečevanje pranja denarja za leto 2011 ...................................................................19 2.4.1 Gotovinske transakcije nad 10.000 EUR čez mejo Evropske unije .........19 2.4.2 Gotovinske transakcije nad 30.000 EUR čez mejo Evropske unije .........21 2.4.3 Statistika odprtih in zaključenih zadev na Uradu RS za preprečevanje pranja denarja .....................................................................22 2.4.4 Statistični podatki o postopkih v zvezi s podanimi kazenskimi ovadbami .23. 3. Mednarodne organizacije in preprečevanja pranja denarja ......................... 25 3.1 Organizacija združenih narodov......................................................25 3.2 Moneyval .................................................................................27 3.3 Druge organizacije .....................................................................27 3.3.1 Financial Action Task Force ......................................................28 3.3.2 Skupina Egmont ....................................................................28 3.3.3 Svet Evrope ter EU v boju proti pranju denarja ..............................29. 4. Slovenska zakonodaja na področju odkrivanja in preprečevanja pranja denarja 31. 5. Predstavitev in analiza primerov ........................................................ 34 5.1 Povzetki primerov ......................................................................35 5.1.1 Primer Dari Južna (pranje denarja, na škodo podjetja CGP) ...............35 5.1.2 Primer Stožice .....................................................................36 5.1.3 Primer Kordež......................................................................37 5.1.4 Primer Lončarić ....................................................................38 5.1.5 Primer Mariposa ...................................................................39 5.1.6 Primer Rajko Janša................................................................40 5.2 Analiza primerov .......................................................................41. 6. Zaključek .................................................................................... 46 6.1 Ugotovitve o hipotezah ................................................................47. 7. Uporabljeni viri............................................................................. 48. 3.

Kazalo tabel Tabela 1: Število in delež gotovinskih transakcij nad 30.000 EUR v obdobju 2010 2011 po skupinah zavezancev. .................................................. 21 Tabela 2: Faze postopkov, v katerih so se na dan 31. 12. 2011 nahajale zadeve povezane s storitvijo kaznivega dejanja pranja denarja. ................... 23. Kazalo grafov Graf 1: Število nakazil med 18.5.2011 in 17.3.2012 ....................................... 16 Graf 2: Število nakazil domačih, tujih podjetji ter drugih pravnih oseb, fizičnih oseb, samostojnih podjetnikov ali oseb, ki samostojno opravljajo dejavnost (18.5.2011-17.3.2012). ................................................................ 17 Graf 3: Znesek nakazil domačih in tujih pravnih oseb v EUR. ............................ 18 Graf 4: Neprijavljeni gotovinski prenosi nad 10.000 EUR čez mejo evropske skupnosti.20 Graf 5: Število in delež gotovinskih transakcij nad 30.000 EUR v obdobju 2010 - 2011 po skupinah zavezancev. ............................................................ 21 Graf 6: Pregled odprtih in zaključenih zadev v Uradu v obdobju 2006 – 2011. ........ 22 Graf 7: Skupna vsota opranega denarja. ..................................................... 43. 4.

Povzetek V diplomskem delu sem poskušal predstaviti pranje denarja kot pojem, opisal sem njegovo definicijo s pomočjo definicij različnih organizacij, poskušal sem ga umestiti, oziroma najti njegovo vlogo, kot kaznivo dejanje, v gospodarskem kriminalu. V začetku sem razložil izvor te besedne zveze in se nato osredotočil bolj na statistične podatke, ki sem jih pridobil s spletnih strani evropskih ter svetovnih organizacij, pa tudi s strani Urada za preprečevanje pranja denarja. Predstaviti sem poskušal, koliko opranega denarja se pravzaprav pretaka po svetu, koliko ga uhaja čez meje držav, ki nato trpijo posledice v obliki gospodarske in finančne krize, saj se denar, ki uhaja, porablja za kriminalne namene, namesto da bi se vlagal v razne projekte in s tem omogočal gospodarski razvoj. Opisal sem določene organizacije, ki v tesnem sodelovanju bijejo boj zoper pranje denarja. Predstavil sem nekaj predpisov, zakonov in priporočil, da bi prikazal njihovo medsebojno dopolnjevanje in njihov vpliv na zakonodajo v državah, ki so članice organizacij ali skupnosti (OZN, FATF, Moneyval, UNOCD, Europol, Interpol, EU, …) in so ta načela, vrednote in spremembe v zakonodaji sprejele, s tem pa bistveno prispevale v boju zoper finančni oziroma gospodarski kriminal. S primeri sem poskušal prikazati, kakšne vrste pranja denarja imamo pri nas in stopnjo raziskanost le teh. Primere sem med seboj primerjal in ugotavljal razlike ter podobnosti v višini zneska, ki so ga posamezniki ali skupine oprale, iskal sem podobnosti v metodah pranja tega »umazanega« denarja in prišel do zaključka, da so si primeri med seboj podobni. Razlog za to so luknje v zakonodaji, ki so jo pisale elite po svoji volji, s tem pa pripeljale nove vrednote, ki stremijo k hitremu in velikemu zaslužku, ne glede na to ali je poslovanje družb ali posameznikov legalno ali ne. Glede na svoje ugotovitve meni, da je pri nas še veliko za urediti, če želimo kontrirati tem nezakonitim poslom, to pa lahko le z suvereno in učinkovito zakonodajo, s sankcioniranje vodilnih, ki so se dokazano ukvarjali s pranjem denarja, korupcijo in drugimi kaznivimi dejanji ter z uvedbo novih vrednot in načel, ki stremijo k razvoju države, to pa omogočata finančna stabilnost države in njen gospodarski razvoj.. Ključne besede: pranje denarja, korupcija, gospodarski kriminal, zakonodaja, organizacije, nezakoniti posli. 5.

Summary - Money laundering – case analysis In my thesis I have tried to present money laundering as a concept, I described its definition by using the definitions of various organizations, I tried to install it and find its role as a criminal offense in economic crime. In the beginning I explained the origins of this phrase, and then focused more on the statistics that I have gained from the websites of European and world organizations, as well as from the Office for Money Laundering Prevention. I tried to present how much »dirty« money is actually flowing through the world, how it escapes across borders of countries, which then suffer the consequences in the form of economic and financial crisis since the money that is escaping, is used for criminal purposes, instead of being invested in various projects, thereby enabling economic development. I described some organizations that are waging a fight in close cooperation against money laundering. I introduced some regulations, laws and recommendations in order to demonstrate their complementarities and their impact on legislations in the countries which are members of the organization or communities (UN, FATF , MONEYVAL , UNODC , Europol , Interpol , EU, ... ), and these principles, values and changes are adopted their legislations, thereby significantly contributing to the fight against economic and financial crime. In the examples I have tried to show what kind of money laundering we are facing and the level of these researches. I than compared each other and identified the differences and similarities of the amount of money that has been laundered by certain individuals, I was looking for similarities in the methods of laundering "dirty" money and came to the conclusion that the cases are similar . This is due to the holes in the law, which were written by the elites and thus resulted in new values, aimed at rapid and substantial earnings, regardless of whether the operations of companies or individuals was legal or not. Trough my findings I am sure that, if we want to counter this illegal business, we have to make sovereign and effective legislations to punish leaders who have been proven to have dealt with money laundering, corruption and other offenses and with the introduction of new values and principles which are aimed at providing financial stability of the country and its economic development.. Key. words:. money. laundering,. corruption,. organizations, illegal business. 6. economic. crime,. legislation,.

1. Uvod. Ne potrebujemo biti strokovnjaki, da ugotovimo oziroma opazimo, da je tako naša osebna, kot lokalna, kot globalna varnost konstantno ogrožena. Lahko so to naravne katastrofe, vojne ali terorizem, sem pa spada tudi kriminal, ki je povsod prisoten vsak dan. Predvsem gospodarski kriminal, na področju katerega zakonodaja ni sledila razvoju kot pravi Dobovšek, kar pa smo z vstopom v Evropsko Unijo nekako popravili. Oblikovanje enotnega trga in odstranitev ovir ne predstavljajo le pripomočkov za izvajanje legitimnih poslov, s tem pride tudi več možnosti pranja denarja in uspeh finančnega kriminala, tako kot z vsako stvarjo. Tako je bila evropska zakonodaja sprejeta za zaščito finančnega sistema ter drugih ranljivih poklicev in dejavnosti, ki bi lahko bili zlorabljeni v smislu, da bi se preko njih pralo denar in financiralo terorizem. Prav ta nevarnost, ki jo pomeni pranje denarja za sodobno družbo, ker se največ denarja opere v državah v razvoju, je največji pritisk na ureditev zakonodaje, ki bi v teh državah preprečevala pranje denarja (Dobovšek, 2012).. Cilj kriminalnega podjetja je ustvarjanje dobička. Organiziranega kriminala se nikoli ne pojavlja, tako stanje širše ekonomije igra ključno vlogo pri usmerjanju dejavnosti organiziranih kriminalnih skupin. Gospodarska kriza ni povzročila porasti v dejavnostih organiziranega kriminala, ampak je prišlo do pomembnih premikov v kriminalnih trgih. Mnoge organizirane kriminalne skupine so prilagodljive v svojih nezakonite dejavnosti in sposobne hitrega prepoznavanja novih priložnosti, ki so se pojavile v času sedanje gospodarske krize. Na primer, kot odziv na zmanjšano moč porabe potrošnikov, so ponarejevalci razširili svoje proizvodne obsege. Poleg tradicionalnih ponarejenih luksuznih izdelkov, organizirane kriminalne skupine zdaj tudi ponarejeno blago, ki predstavlja dnevno potrošnjo (detergenti, hrana, kozmetični in farmacevtski izdelki (Europol Socta, 2013).. Tveganje ter malomarno upravljanje finančnih institucij in organiziranega kriminala za seboj prinese posledice, ki se čutijo kot destabilizacija nacionalnih ekonomij in globalne varnosti. Sodobno grožnjo finančni varnosti tako predstavljajo pohlepno vodenje, politična korupcija in vzporedna integracija kriminalnih združb v državne strukture. Žal pa je res, da tovrstna tveganja nastanejo, ko pride do spodbujanja gospodarskega razvoja. Koncepti, ki so pripomogli k razvoju držav (združevanje v mednarodne organizacije, razvoj sodobne tehnologije ter njena integracija v vsakdanjik, prosta pot prometu storitev, blaga, denarja, ljudi, izbris državnih meja),. 7.

so omogočili tudi razvoj in širjenje kriminalitete, saj nismo takoj predvideli varnostnih pomanjkljivosti, to pa so izkoristili razni bankirji, organizirane kriminalne združbe in politične skupine (Edelbacher v Dobovšek in Prislan, 2013: 53-55).. Stanje, ki ga lahko danes opazimo in v njem živimo, v primerjavi s prejšnjimi ogrožanji našega “obstoja”, če se lahko tako izrazim, pa si predstavljam kot nekakšen parazit, ki počasi, a vendar konstantno pije življenjske moči, ne samo Sloveniji, na katero se bom osredotočil v tem diplomskem delu, ampak tudi globalno gledano izčrpava voljo do poštenega dela, saj se da s kriminalom lažje, hitreje in na veliko zaslužiti. Zato pa mora biti vse kar se danes zgodi v kriminalnem svetu organizirano. Gre za gospodarski kriminal, kateremu je svojstveno, da je motiviran s pridobitvijo premoženjske koristi. Dvoršek in Selinšek (2005) menita, da je ta korist lahko neposredna, ko se storilec okoristi s pomočjo prevare, zlorabe zaupanja, ali pa je posredna, ko si s kršitvijo predpisov izbori ugodnejše pogoje na trgu, kar ima kasneje tudi za posledico pridobitev premoženjske koristi. Sama dejavnost, finančni kriminal, pa spodkopava gospodarstvo in seveda finančno stabilnost držav, tako pride do zloma borz, inflacije in podobo proti čimer je potreben konstanten boj. V angloameriškem prostoru se kot sinonim uporabljajo finančne goljufije, čeprav se tam bolj ukvarjajo s finančnimi preslepitvami, s katerimi se ogroža finančni in bančni sistem. V evropskem kontinentalnem prostoru pa so, v novejšem času, v ospredju zanimanja za finančne goljufije v škodo Evropske unije (v nadaljevanju EU). Tu lahko omenim Slovenijo in njen vstop v Evropsko unijo, ki je morala prilagoditi svoj pravni sistem oziroma red evropskemu. V tem se seveda zajame tudi boj proti pranju denarja, ki spodkopava temelje pravnega reda. Kriminalistična policija je pri nas obravnavala več primerov pranja denarja, kjer je šlo za umazan denar iz tujine, nekaj pa ga je bilo tudi iz kaznivih dejanj, storjenih na območju RS (Lamberger, 2009).. Preprosto povedano, pranje denarja pomeni, da se vzame dobiček pridobljen iz ilegalnih poslov in se ga premika na prepovedane načine. Natančneje, zločinci, ali osebe, ki delujejo v njihovem imenu ustvarijo prihodke v obliki denarja ali premoženja, kot posledica kaznivega dejanja, ki je tako označen pri določeni nezakoniti dejavnosti. Storilci nato ta denar premikajo, pogosto z namenom, da bi prikrili naravo, lokacijo, izvor, lastnike, ali nadzor nad sredstvi. Alternativno pa pranje denarja promovirajo z investicijo opranega denarja nazaj v svoje kriminalne posle (Federal Bureau of investigation [FBI], 2012). To je le ena izmed številnih. 8.

drugih posledic, zaradi katerih so bile države in mednarodne organizacije prisiljene iskati načine reševanja problemov v zvezi bojem proti pranju denarja. Najboljši način bojevanja zoper te ilegalne dejavnosti je trud za vzdrževanje učinkovitosti pravnega sistema ter trud ohraniti zdrav gospodarski in seveda tudi finančni sistem. Lamberger (2009) navaja, da naj bi, po nekaterih podatkih, po svetu krožilo od 500 do 700 milijard »umazanega denarja«. Kljub temu, da sem v dispoziciji pisal o okvirni tezi (pranje denarja predstavlja eno od poglavitnih panog organiziranega kriminala na našem ozemlju, ter, da kljub raziskanosti in dokazom, ki so jih preiskovalci pridobili in jih pridobivajo, krivci oziroma storilci teh kaznivih dejanj, ne ugledajo zaslužene kazni, če pa jo, pa je skorajda zanemarljiva), pa bi postavil hipotezo, da imamo lahko uspešen boj zoper pranja denarja le z ustrezno pravno zakonodajo, ki bi ta problem za vse države celovito in učinkovito reševala, s tem pa pridejo v poštev tudi ustrezne učinkovite taktike preprečevanja ter omejevanja tega ilegalnega posla.. Sama problematika gospodarskega kriminala, za katerega v zadnjih časih pogosteje slišimo izraz finančni kriminal, se začne že v sami zakonodaji. Dobovšek je v enem izmed intervjujev na RTV povedal, da je problem v primeru »state capture« ali ugrabitev države, kjer se elite ali ljudje z interesom vplivali na kreiranje ali pa kar kreirali zakonodajo po njihovem okusu. Zakonodaja je bila narejena tako, da nekaj ni bilo kaznivo ali pa se ni preganjalo. To kar se je dogodilo tudi za nazaj ne bo kaznivo, čeprav smo zakonodajo sicer popravili in z novo zakonodajo nekatere oblike postanejo kaznive, se pojavi problem implementacije tega v praksi, saj ne gre le za kaznivo dejanje, ki se preganja pred sodiščem, ampak imamo tu še polno drugih kršitev norm, pri katerih nadzorni mehanizmi niso bili uspešni oziroma niso odigrali svoje vloge v njihovem zatiranju oziroma preprečevanju. V zakonodaji je sicer zapisano, da bi morali nadzorni v tem primeru odgovarjati s svojim premoženjem, vendar ni vedno tako. Tako lahko ugotovimo, da moramo odgovore na to, zakaj je prihajalo in prihaja do gospodarske kriminalitete, iskati v mehanizmih, kjer je država ali lastnik ali solastniki, ali imenuje svoje ljudi v nadzorne svete (Tedenski aktualni mozaik, 2013).. Cilj tega diplomskega dela je razložiti kaj sploh je pranje denarja, zakaj se pojavlja in v kakšnih oblikah ter prikazati vedno večjo vpletenost finančnega kriminala tako v politiko kot v gospodarstvo. To bom poskušal prikazati skozi analizo primerov, katere sem pridobil iz javno dostopnih virov.. 9.

Na začetku diplomskega dela se bom osredotočil na opredelitev, oziroma definiranje kaj pranje denarja pravzaprav je. Za pojasnitev pojava bom predstavil pranje denarja, od začetka uporaba pa do takrat, ko se je z izrazom seznanila tudi širša javnost. Poskušal bom odgovoriti na vprašanja kaj je namen pranja denarja ter njegov cilj.. V sledečem poglavju bom naredil pregled statistike Urada RS za preprečevanje pranja denarja, za kar se bom uprl na analizo urada za obdobje 18.5.2011-17.3.2012 ter na poročilo o delu Urada za leto 2011. Poskušal bom predstaviti, oziroma ugotoviti, koliko »umazanega denarja« se pretaka v svetu, saj vemo, da posamezne organizirane združbe razpolagajo dostikrat z zneski, ki presegajo BDP manjših držav.. V naslednjem poglavju bom poskušal prikazati vpliv finančnega kriminala v svetu, Evropski uniji in seveda v Sloveniji, pri čemer si bom pomagal z raznimi evropskimi dokumenti, statistikami, informacijami s spletnih strani Organizacije združenih narodov (v nadaljevanju OZN ali ZN) ter EU.. Poglavje predstavitev primerov bo sestavljeno iz predstavitve primerov pranja denarja v Sloveniji, kjer bo šlo za preprost opis dogajanja z bistvenimi podatki o osebah ter količini opranih sredstev, vse pa javno dostopno na internetu.. V poglavju z naslovom »Analiza primerov« pa se bom poglobil v same primeri, jih analiziral in poskušal ugotoviti kako je vse skupaj potekalo (tu mislim na potek raziskave), kaj so preiskovalci dobro in kaj slabo opravili, ter kje in zakaj so se pojavljale napake. Poskušal bom najti podobnosti in razlike med primeri glede na tipologijo pranja denarja, na vsoto ter časovno dobo izvajanja tega kaznivega dejanja. Ker živimo v moderni dobi in je tehnološki napredek na višku in še raste, mislim, da bi prav zato lahko prihajalo do neučinkovitosti preiskav, saj so vse novosti na voljo tako preiskovalce kot tudi storilce, ki nimajo nobenih zadržkov in omejitev pri kršenju zakona, kar pa se lahko pokaže kot omejevalna okoliščina za preiskovalce.. Predzadnje poglavje pa bo prikaz in analiza statističnih podatkov o pranju denarja, kjer bom poskušal ugotoviti najpogostejše oblike pranja denarja pri nas.. V zaključku kot zadnjem poglavju bom združil ugotovitve, na podlagi katerih bom v podpoglavju o hipotezah le-te sprejel ali ovrgel, ter jih argumentiral s podatki prikazanimi v diplomskem delu (statistike, analize ali teorije). 10.

Hipotezi, ki jih bom na koncu potrdil ali ovrgel pa se glasita:. •. Hipoteza 1: pranje denarja svetovne organizacije dobro definirajo, kar pomeni, da s tem zajemajo vsa kazniva dejanja v povezavi s pranjem denarja.. •. Hipoteza 2: tipologije pranja denarja v Republiki Sloveniji so si podobne.. 11.

2. Opredelitev pojma pranja denarja. Avstralska vlada pranje denarja razume kot naziv ali ime procesa, s katerim se da ilegalno pridobljena sredstva navidezno prikazati kot sredstva, ki so bila pridobljena na zakonit način (Australian Transaction Reports and Analysis Centre, 2008).. Evropska Unija kot definicijo navaja namerno storjeno dejanje: - ki s konverzijo ali prenosom premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem, z namenom prikritja ali zakritja njegovega nezakonitega izvora:. •. ki prikrije ali zakrije pravo naravo, izvor, lokacijo, razpolaganje, gibanje ali lastništvo premoženja, za katerega je znano, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem,. •. ki pomeni sodelovanje ali pomoč pri kateri od prej navedenih dejavnostih.. Kot pranje denarja pa se mora smatrati vsaka dejavnost kot taka, tudi če je bila storjeni v drugi državi EU ali državi, ki ni članica EU (Money laundering: prevention of the use of the financial system, 2011).. Cilj večjega števila kaznivih dejanj za ustvarjanje dobička za posameznika ali skupine, ki to dejanje opravljajo. Zato Financial Action Task Force (v nadaljevanju FATF) opredeljuje pranje denarja z naslednjo definicijo: pranje denarja je proces prikrivanja teh nezakonitih prihodkov z namenom, da bi prikrili njegov nezakonit izvor. Ta proces je ključnega pomena, saj storilcem kaznivih dejanj omogoča, da uživajo te dobičke, ne da bi ogrozili njihov izvor (Financial Action Task Force [FATF], 2012).. Ameriški Internal Revenue Service (v nadaljevanju IRS) kot pranje denarja navaja proces prikrivanja nezakonitih prihodkov, ki pa lahko vključujejo gibanje čistega denarja prek Združenih državah Amerike z namenom, da se v prihodnosti stori kaznivo dejanje (npr. terorizem). Pogoste metode vključujejo prikrivanje vira prihodkov, spreminjanje oblike premoženjske koristi, ali premik nezakonitih prihodkov na kraj, kjer je manj verjetno, da bi pritegnili pozornost. Namen pranja denarja je na koncu dobiti izkupiček nazaj do posameznika, ki ga je ustvaril (IRS, n. d.).. 12.

Interpolova opredelitev pranja denarja pa pravi, da je vsako dejanje ali poskus dejanje prikrivanja ali zakritja identitete nezakonito pridobljene premoženjske koristi, tako da se zdi, da izvira iz zakonitih virov (Interpol, 2013).. Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju Urad ali UPPD) definicijo pranja denarja razlaga s 245. členom KZ-1, ki pravi, da kaznivo dejanje pranja denarja stori oseba, ki denar ali premoženje, za katerega ve, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem, sprejme, zamenja, hrani, z njim razpolaga, ga uporabi pri gospodarski dejavnosti, ali na drug način, določen z zakonom o preprečevanju pranja denarja, s pranjem zakrije ali poskusi zakriti njegov izvor (UPPD, 2013c).. Kot pranje denarja se smatra vsaka tehnika pretvarjanja nepošteno in nezakonito pridobljenega bogastva v pošten in zakonit prihodek. Poteka pa namreč v treh fazah. Prva je faza »plasmaja«, tu se nezakonito pridobljen denar spremeni v negotovinske vrednote. Drug je faza »stratifikacije«, v kateri se opravijo številne finančne transakcije, kot na primer vlaganja v podjetja, najemanje kreditov, ipd., namen te faze pa je, da se prikrije lastnika denarja. Zadnja pa je faza »integracije«, ko se prej oprani denar naloži v legalne posle in uporabi pa korupcijo. Glede na cilj pa želijo storilci s procesom pranja denarja prikriti nezakonito pridobljen dohodek in izmakniti se odkrivanju kriminalnih finančnih malverzacij ter se s tem izogniti plačevanja davščin (Dobovšek, 2012).. Opazimo lahko, da pojem »pranje denarja« ne zajema le sredstev v smislu denarja, pač pa vse premoženje, ki si ga storilci prilastijo skozi nezakonito poslovanje kot je trgovina z orožjem, drogo, belim blagom, s kriminalom belih ovratnikov in drugimi nezakonitimi dejavnostmi. Po informacijah Urada združenih narodov, kjer se ukvarjajo z drogo in kriminalom, se po svetu pretaka vse od 800 milijard pa do dveh ameriških trilijonov dolarjev (v nadaljevanju USD), ali drugače, ta vsota predstavlja vse od dveh pa do petih odstotkov globalnega GDP (United NAtion Office of Drugs and Crime [UNODC], 2013). Problem je tudi v tem, da z rastjo ilegalne ekonomije pridemo do vpada legalne ekonomije, ker se sredstva namenjena za naložbe uporabljajo za ilegalne namene. S tem pa seveda trpi gospodarska rast in posledično finančno stanje same države.. 13.

Če bi na hitro povzel bi lahko rekel, da se kot pranje denarja razume kaznivo dejanje osebe, ki na kakršen koli način upravlja z denarjem, za katerega ve, da je bil pridobljen na ilegalen način. Definicija, s katero se strinjam ali bolje, jo uporabljam oziroma jo bom uporabljal, je tako definicija Urada. Razlog za moj izbor ni to, da je ta definicija člen zakona, s katerim naj bi se strinjali ali pa se po njem vedli, ampak je zgolj le mišljenje, da pravzaprav dobro povzame ali zajema ostale definicije.. 2.1. Zgodovinski pregled pojma pranja denarja. »Pojem izvira iz dvajsetih let, ko so v času prohibicije kriminalci, kot je Al Capone, denar, ki so ga pridobili s preprodajo alkohola, prikazovali kot dobiček pralnic perila, ki so jih imeli v lasti.« (Dobovšek, 2012: 57)To se mi pravzaprav zdi dober približek oziroma ocena prve omembe pranja denarja v širši javnosti. To je bil čas, ko bilo v Ameriki z zakonom urejeno, da se ne sme trgovati in točiti alkohol. Omejena je bila tudi igralniška storitev. Uradno naj bi bil izraz sicer prvič uporabljen v sedemdesetih letih 20. stoletja, v aferi Watergate, bolj natančno leta 1973, ko so v časopisu objavili članek o 200.000 USD, ki so bili oprani v Mehiki in bili uporabljeni za financiranje republikanske predsedniške volilne kampanje. Vendar ne smemo misliti, da se je pranje denarja takrat prvič pojavilo. Kot sem omenil že prej, je to bilo takrat le prvič zasledena uporaba izraza »pranje denarja«. Sama ilegalna dejavnost pa je seveda prisotna že precej dlje (Dobovšek, 2012).. Bolj kot ne je bila trgovina z mamili ena izmed prvih dejavnosti, ki je prinašala velike izkupičke denarja, kateremu je bilo potrebno prikriti izvor. Zavedati se moramo, da je trgovina z drogo druga največja dejavnost na svetu ter da za sam nakup droge (po raziskavah Europola) v Evropi izhaja 90% denarja iz kriminalne dejavnosti, kar po drugi strani predstavlja polovico vsega s kriminalom pridobljenega denarja (Dobovšek, 2012). Seveda pa trgovina z drogo ni edina ilegalna dobičkonosna panoga, k kateri stremijo posamezniki, ki bi si radi lagodno življenje pridobili ali, če hočete, prisvojili z nezakonitimi posli. Tu je omembe vredno tudi tihotapljenje ljudi ter trgovina z belim blagom, trgovina z orožjem, prostitucija, izsiljevanje, kraje in tihotapljenje avtomobilov in še bi lahko naštevali.. 14.

2.2. Statistični podatki o pranju denarja. Predstavil bom analizo nakazil nad 5.000 EUR, ki so povezana z državami, v zvezi s katerimi obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma ter letno poročilo Urada RS za preprečevanje pranja denarja, za leto 2012, kjer so predstavljeni podatki o vseh temeljnih področjih delovanja Urada v letu 2011, in sicer o delu na področju sumljivih transakcij, preventive in nadzora, mednarodnega sodelovanja, poslovanju Urada na finančnem in kadrovskem področju ter informatiki. V poročilu so prikazani tudi nekateri statistični podatki o delovanju ostalih državnih organov, ki so prejemniki Uradovih izdelkov in analiza stanja v zvezi s postopki preprečevanja, odkrivanja, toženja in sojenja na področju pranja denarja v Sloveniji (Urad RS za preprečevanje pranja denarja, 2013).. Da v nekaj besedah povzamem s čim se Urad ukvarja lahko rečem, da UPPD v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT), opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter druge naloge določene z zakonom. Urad je »finančna obveščevalna enota« (Financial Intelligence Unit – FIU), kar pomeni, da je ena od njegovih glavnih nalog pošiljanje finančnih in drugih obveščevalnih podatkov pristojnim organom (UPPD, 2013c).. 2.3 Nakazila nad 5.000 EUR v države iz seznama, ki ga je oblikoval UPPD Menim, da je za boljše razumevanje problematike pranja denarja v naši državi pomemben prikaz statistik, saj je dobro razvidno, koliko denarja se pravzaprav opere in kam potuje.. UPPD je seznam držav oblikoval s pomočjo informacij, ki so jih dobili od različnih mednarodnih organizacij (FATF, OECD in IMF), pri katerih so menili, da v zvezi z njimi obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma (PD/FT). Te države so: Ciper, Turčija, Lihtenštajn, Panama, Švica, Avstrija, Latvija, Nizozemska, Šrilanka, Malezija, Britanski Deviški otoki, Nizozemski Antili, Sejšeli, Nemčija in Srbija.. 15.

Namen analize, ki so jo opravili na Uradu pa je bil, da:. ugotovijo ali obstajajo večji odlivi denarja iz Slovenije in katere vrste strank. •. izvajajo te transakcije pri slovenskih bankah, podrobno analizirati nakazila, povezana z državo (oz. državami), s katero je. •. povezano največje število oz. največja vrednost nakazil (največja prejemnica nakazil), ugotoviti, kako je uveljavitev ZPPDFT-B, ki je z dnem 18. 10. 2011 uvedel. •. obveznost sporočanja podatkov o nakazilih nad 30.000 EUR v države s seznama Uradu, vplivala na ravnanje strank, ki so pri slovenskih bankah izvajale plačila v te države (UPPD, 2013a). Analizo je Urad opravil med 18.5.2011 ter 17.3.2013 kar je pet mesecev pred in pet mesecev po uveljavitvi ZPPDFT-B (v veljavo je prišel 18.10.2011). Zaznali so namreč 7.183 nakazil v najmanjši vrednosti 5.000 EUR, ki v skupni vrednosti znašajo 727.925.000 EUR (zneski so bili zaokroženi na 1.000 EUR). S temi državami je povezane več kot 90 % skupne vrednosti vseh nakazil oz. več kot 83 % skupnega števila v analizo zajetih nakazil (UPPD, 2013a). Graf 1: Število nakazil med 18.5.2011 in 17.3.2012 (Vir: Urad RS za preprečevanje pranja denarja, 2012). Nakazila med 18.5.2011 in 17.3.2012 8000 7000 6000 5000 vsa nakazila. 4000. nakazila v banke v Švici nakazila v banke v Avstriji. 3000 2000 1000 0. 16.

Iz navedenega grafa je razvidno koliko je nakazil je bilo izvršenih v času od 18.2.2011 do 17.3.2012. Razvidno je tudi število oddanih nakazil v Švicarske banke, okoli 2370, kar je 236.818.000 EUR. Če pogledamo od celotnega zneska nakazil (727.925.000 EUR), potem nakazila namenjena v Švico predstavljajo 33 odstotkov skupne vrednosti vseh nakazil in znesejo 236.818.000 EUR. V Avstrijo pa je bilo namenjenih približno 1724 nakazil, kar v evrih predstavlja 175.059.000 EUR ali 24 odstotkov skupne vrednosti vseh nakazil (UPPD, 2013a).. Graf 2: Število nakazil domačih, tujih podjetji ter drugih pravnih oseb, fizičnih oseb, samostojnih podjetnikov ali oseb, ki samostojno opravljajo dejavnost (18.5.2011-17.3.2012) (Vir: Urad RS za preprečevanje pranja denarja, 2013a). Število nakazil 7000 6000 5000 4000. domače pravne osebe tuje pravne osebe. 3000 2000 1000 0. Graf 2 prikazuje število nakazil opravljenih s strani domačih in tujih pravnih oseb v času trajanja analize Urada. V poročilu analize so na Uradu navedli, da je približno 987 domačih pravnih oseb izvršilo 6.117 nakazil, med tem pa so tuje izvršile 753 nakazil (UPPD, 2013a).. 17.

Graf 3: Znesek nakazil domačih in tujih pravnih oseb v EUR (Vir: Urad RS za preprečevanje pranja denarja, 2013). Znesek nakazil v EUR 800.000.000 700.000.000 600.000.000 500.000.000 domače pravne osebe. 400.000.000. tuje pravne osebe. 300.000.000 200.000.000 100.000.000 0. Če gledamo v evrih so domače pravne osebe nakazale 672.470.000 EUR, tuje pa 49.429.000 EUR (razvidno iz grafa 3) (UPPD, 2013a).. Davčne oaze so države, ki ponujajo tujim posameznikom in podjetjem, malo ali nič davčnih obveznosti v političnem in gospodarsko stabilnem okolju. Prav tako pa davčne oaze ponujajo malo ali nič finančnih informacij tujim davčnim organom. Posamezniki in podjetja, ki nimajo prebivališča v davčnih oazah, lahko uporabijo te države davčne režime, da se izognejo plačilu davkov v njihovih domovinah. Seveda pa njihova zakonodaja (zakonodaja davčnih oaz) ne zahteva, da posameznik živi v tej državi ali pa, da podjetje svoje posle izvaja iz davčne oaze, da bi imeli koristi od njihove davčne politike (Aijaz, 2013).. Če definiramo davčno zatočišče kot kraj, ki poskuša privabiti nerezidentna sredstva na podlagi blagih predpisov, nizko (ali nič) davščino ter tajnost, potem ima svet 5060 takšnih oaz. Te služijo kot dom več kot dvema milijonoma podjetij in tisočim bankam, skladom in zavarovalnicam. Nihče zares ne ve, koliko denarja je skritega: ocene se gibljejo tudi visoko nad ter nizko pod 21000000000000 USD. Nekatere izmed glavnih držav, davčnih oazah, so Andora, Bahami, Belize, Bermudi, Britanski Deviški otoki, Kajmanski otoki, Kanalski otoki, Cookovi otoki, Hongkong, Isle of Man, Mauritius, Liechtenstein, Monako, Panama, Švica in St Kitts in Nevis itd (Aijaz, 2013). 18.

Davčne oaze so navadno nastanejo iz držav, ki želijo nakopičiti velike količine deviznih rezerv, kar bi pomagal pri njihovem gospodarskem razvoju. Te države imajo menijo, da če bodo zaračunale manjši oziroma nižji davek, potem bi lahko pospešile investiranje v njihovo kopičenje. Te države z zmanjševanjem davčne stopnje in prikrivanjem informacij o transakciji, spodbujajo druge države in podjetja, da »parkirajo« svoj sklad v teh državah s tem pa spodbujajo gospodarsko rast teh oaz. Države davčnih oazah so na splošno majhne države z dobro politično strukturo (Aijaz, 2013).. Ena izmed takšnih držav je tudi Ciper in ni nič kaj presenetljivo, da je z njo povezanih največ nakazil, kar 1.630 kar v evrih pomeni 531.678.000 EUR. Seveda pa ni šlo vse direktno na to otoško državo. 1.316 nakazil, ali 92.408.000 EUR je šlo na račune na Ciper, ostalih 314 nakazil, kar se pretvori v 439.270.000 EUR pa je potovalo do pravnih ali fizičnih oseb, ki imajo sedež ali prebivališče na Cipru, račune pa odprte pri drugih bankah, v drugih državah. Od teh 314 je 75,3 odstotkov vseh sredstev povezanih s Ciprom pristalo v Švici in Avstriji. Urad dodaja tudi, da je od skupnih 1.630 nakazil ena slovenska delniška družba izvršila 61 nakazil v skupni vsoti 422.121.000 EUR ali 79 odstotkov skupne vrednosti nakazil povezanih s Ciprom. UPPD dodaja tudi, da so v vseh primerih nakazil povezanih s Ciprom tuje družbe in tuji državljani. Povzetek analize nam razkrije, da samo sprejetje ZPPDFT-B v letu 2011 ni zmanjšalo števila nakazil iz Slovenije v države s seznama tveganih držav (UPPD, 2013a).. 2.4 Statistični podatki zbrani iz poročila o delu Urada RS za preprečevanje pranja denarja za leto 2011 ZPPDFT v s 72. členu daje nalogo Uradu, da najmanj enkrat letno poroča vladi o svojem delu. V Letnem poročilu o delu Urada, za leto 2011, so predstavljeni vsi statistični podatki, relevantni glede problematike pranja denarja v Sloveniji.. 2.4.1 Gotovinske transakcije nad 10.000 EUR čez mejo Evropske unije Urad od carinskih organov prejema podatke o prenosih gotovine v vrednosti nad 10.000 EUR čez slovenski del meje Evropske Skupnosti na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje.. 19.

Carinski organi so po dolžnosti, ki jim jo nalaga ZPPDFT, Uradu v letu 2011 sporočili 267 neprijavljenih prenosov gotovine, čez mejo Evropske Skupnosti, ki so jih zaznali na slovenskem delu meje. Število se je od leta 2010 dvignilo za 9, ali kar za 3,5 odstotkov. Odkrili so 177 vnosov gotovine kar je za 6,8 odstotkov manj kot leto prej, ter 90 iznosov gotovine, kar pomeni 34,3 odstotke več kot leta 2010 (UPPD, 2012). Razvidno je, da je ne samo stanje ekonomije v svetu in seveda tudi posledično v Evropski uniji in Sloveniji kot članici unije, ampak tudi spreminjajoča se zakonodaja, bolj specifično, prirejanje zakonov za boj zoper pranja denarja in financiranja terorizma vplivalo na sam prenos gotovine čez meje Evropske Skupnosti. Graf 4: Neprijavljeni gotovinski prenosi nad 10.000 EUR čez mejo evropske skupnosti (Vir: Urad RS za preprečevanje pranja denarja, 2012) 100,00% 90,00% 80,00% 70,00% 60,00% 50,00%. vnos gotovine. 40,00%. iznos gotovine. 30,00% 20,00% 10,00% 0,00% fizične osebe. domača podjetja. tuja podjetja. Graf 4 predstavlja delež prenosov čez mejo Evropske Skupnosti s strani fizičnih oseb, domačih ter tujih podjetji, glede na število vseh prenosov v letu 2011. Fizične osebe so opravile 94,4 odstotkov vseh prenosov če mejo Skupnosti, domača podjetja so opravila 3,4 odstotke vseh vnosov in 2,2 odstotka vseh vnosov, tuja podjetja pa 2,3 odstotke vseh vnosov in 3,3 odstotke vseh gotovinskih iznosov. Carinski organi so, v primerjavi z letom 2010, leta 2011 zaznali 8 več kršitev neprijavljenih prenosov gotovine čez mejo Skupnosti, kar pomeni 73% več kot leto prej. Skupno jih je bilo 19, od tega 10 vnosov in 9 iznosov. Vsi neprijavljeni prenosi razen enega vnosa so bili opravljeni za fizične osebe. Zdi se mi, da je krivec za to razvoj v tehnologiji, ki seveda omogoča preprost in hiter pretok denarja po elektronskih poteh. Takemu načinu prenosa gotovine se zelo težko sledi zato ni nič čudnega, da je uporaba elektronskih sredstev za prenos denarja v velikem porastu.. 20.

2.4.2 Gotovinske transakcije nad 30.000 EUR čez mejo Evropske unije Urad je v letu 2011 od zavezancev prejel podatke o 16.793 gotovinskih transakcijah nad 30.000 EUR, kar je 9,4 % več kot leta 2010. Skupna vrednost teh transakcij je znašala 1.310.187.305 EUR (več kot v letu 2010 ko je skupna vrednost je znašala 1.197.785.163 EUR). Med vsemi sporočenimi gotovinskimi transakcijami za leto 2011 je bilo 64,5 % transakcij izvršenih za fizične osebe, 34,5 % transakcij za domače pravne osebe in osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost in 2,0 % transakcij za tuje pravne osebe (Urad RS za preprečevanje pranja denarja, 2012).. Tabela 1: Število in delež gotovinskih transakcij nad 30.000 EUR v obdobju 2010 - 2011 po skupinah zavezancev (Vir: Urad RS za preprečevanje pranja denarja, 2012). Organizacije. 2010. 2011. Indeks. Število. Delež. Število. Delež. Banke. 13.494. 87,6%. 14.745. 87,8%. 109. Pošta. 811. 5,3%. 877. 5,2%. 108. Igralnice. 726. 4,7%. 805. 4,8%. 111. Hranilnice. 247. 1,6%. 276. 1,6%. 112. Igralni saloni. 130. 0,8%. 87. 0,5%. 67. HKS. 3. 0,019%. 3. 0,02%. 100. Menjalnice. 1. 0,006%. 0. 0%. 0. Skupaj gotovinske transakcije. 15.412. 100,0%. 16.793. 100,0%. 109. Iz tabele lahko razberemo, da je v razmahu enega leta prišlo do kar nekaj sprememb. Pri večini se je število transakcij dvignilo, razen pri igralnih salonih in menjalnicah je prišlo do vpada deleža transakcij saj je pri prvih delež padel za 0,3% pri slednjih pa je iz že tako nizkega deleža (0,006%) število transakcij padlo na nič. Mislim, da je lahko pri prvih posledica zavedanja ljudi, da po eni strani kriza še ni minila in je vsak cent pomemben, po drugi strani pa se moramo zavedati, da te številke predstavljajo le zaznane transakcije, kar pa pomeni, da so lahko lastniki menjalnic za prenos denarja uporabili kurirje in ne tehnološko naprednejših elektronskih načinov za izvajanje transakcij. Slednji je sicer bolj verjeten scenarij, saj so menjalnice dostikrat krinke za pralnice denarja.. 21.

2.4.3 Statistika. odprtih. in. zaključenih. zadev. na. Uradu. RS. za. preprečevanje pranja denarja Naslednji graf, ki sem jo oblikoval s pomočjo podatkov razbranih iz poročila Urada za obdobje 2006 - 2011, prikazuje porast in vpad v številu tako prejetih kot zaključenih primerov.. Graf 5: Pregled odprtih in zaključenih zadev v Uradu v obdobju 2006 – 2011 (Vir: Urad RS za preprečevanje pranja denarja, 2012). Pregled odprtih in zaključenih zadev v Uradu v obdobju 2006 – 2011 1600 1400 1200 prejeto. 1000. zaključeno-obsetila. 800. zaključeno-informacije. 600. zaključeno-v uradu. 400. zaključeno-skupaj. 200 0 2006. 2007. 2008. 2009. 2010. 2011 Skupaj. Iz zgornjega grafa lahko razberemo, da je Urad v letu 2011 odprl 327 novih zadev, zaključil pa jih je 256. 157 od vseh zaključenih zadev je Urad zaradi razlogov za sum pranja denarja (99) ter informacij o drugih kaznivih dejanjih (58) posredoval pristojnim organom , ki pa so policija, tožilstvo ali Davčna uprava RS (v nadaljevanju DURS). Glede na prejšnja leta pa lahko ugotovimo, da se je število prejetih zadev od leta 2006 do leta 2008 vseskozi povečevalo. Po treh letih naraščanja (2006 - 2008) je leta 2009 število prejetih zadev iz 248, ki so jih odprli v letu 2008, zmanjšalo na 199, je pa zato v letih 2010 in 2011 ta številka spet narasla iz 233 na 327 kar je 40% dvig prirastka novih zadev v enem letu. Vendar ne smemo pozabiti, da je delež zaključenih zadev tudi narasel v obdobju 2010 – 2011 in sicer za dobrih 23%.. 22.

2.4.4 Statistični podatki o postopkih v zvezi s podanimi kazenskimi ovadbami V poročilu sem zasledil tudi statistiko o postopkih v zvezi s podanimi kazenskimi ovadbami, kar se mi zdi, da je izredno pomembna informacija, saj menim, da je pomembno vedeti koliko primerov v zvezi s pranjem denarja sploh dočaka sodbo ali pa na primer sploh pride na sodišče.. Tabela 2: Faze postopkov, v katerih so se na dan 31. 12. 2011 nahajale zadeve povezane s storitvijo kaznivega dejanja pranja denarja (Vir: Urad RS za preprečevanje pranja denarja, 2012). FAZA POSTOPKA. ŠTEVILO ZADEV. ŠTEVILO OSEB. % ZADEV. DT1: ovadba ovržena. 17. 38. 8,09%. DT: še ni odločitve. 75. 195. 35,71%. DT: zahteva za preiskavo. 30. 71. 14,28%. PS : uvedena preiskava. 25. 73. 11,90%. DT/SODIŠČE: obtožnica. 27. 57. 12,85%. SODIŠČE: nepravnomočno. 2. 5. 0,95%. 10. 20. 4,76%. 5. 8. 2,38%. 15. 50. 7,14%. 4. 6. 1,90%. 210. 523. 100%. 2. obsodilne sodbe SODIŠČE: pravnomočno oprostilne sodbe SODIŠČE: pravnomočno obsodilne sodbe DT/SODIŠČE: odstop od pregona, zastaranje, zaustavitve SODIŠČE: odstop kazenskih spisov v tujino SODIŠČE: odstop kazenskih spisov v tujino Skupaj:. 1 2. Državno tožilstvo Preiskovalni sodnik. 23.

Na Uradu ugotavljalo, »da se že drugo leto zapored močno povečuje skupno število zadev, v katerih potekajo postopki v zvezi s kaznivim dejanjem pranja denarja. Konec leta 2009 je bilo takih zadev 101, konec leta 2010 158 in konec leta 2011 210, kar pomeni, da se je število zadev, v katerih je bil ugotovljen vsaj utemeljen sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja v zadnjih dveh letih več kot podvojilo«. (UPPD, 2012). Razvidno je, da veliko preveč denarja uhaja čez meje Evropske Unije, čez meje držav, kjer se je ta denar zaslužil in bi lahko (teoretično) predstavljal kapital, ki bi spodbudil gospodarski razvoj in stabiliziral ekonomski sistem držav. Samo v letu 2011 je iz raziskav, ki sem jih predstavil odteklo več kot 2.040.000.000 evrov. Žal točnih podatkov za transakcije nad 10.000 evrov ni, sklepam pa, da bi se potem skupna vsota lahko dokaj približala trem milijardam evrov. Iz tega lahko sklepamo, da kljub krizi in recesiji nekdo na veliko služi, saj se je dobiček oziroma izkopiček denarja iz leta 2010 na leto 2011 znatno povečal. Sklepamo lahko, da se to sicer ne bo ustavilo, lahko pa, da z zakonodajami, ki se jih v svetu sprejema zadnje čase, proces migracije denarja čez meje Evropske skupnosti znižamo, tako pa nekaj denarja zadržimo znotraj držav, katere so omogočile, s svojo dosedanjo zakonodajo, take zaslužke. Glede na to, da imamo vsaj približen vpogled v to, koliko denarja zapušča območje njegovega zaslužka, menim, da službe, pristojne za evidentiranje prijavljenih in neprijavljenih nakazil opravljajo svoje delo. Ne moremo pričakovati, da ga bodo opravile sto odstotno, saj so strokovnjaki beloovratniške kriminalitete odlično usposobljeni za prikrivanje sledi tako nastanka oziroma izvoru denarja, kot tudi njegove poti iz in tudi nazaj v državo. Zdi se mi, da bi lahko več ugotovitev navedel s pomočjo poročila o delu Urada za leto 2012, saj tako ne bi le špekuliral in bi dejansko lahko videl, če moje teze glede povečanja števila nakazil in ob enem vpliva novih zakonov oziroma predpisov držijo ali ne. Moti me sicer, da nisem imel dostopa do uradnih statistik večine svetovnih organizacij, ki se ukvarjajo s pranjem denarja, da bi jih lahko primerjal s statistikami, ki so na voljo preko Urada.. 24.

3. Mednarodne organizacije in preprečevanja pranja denarja. Kriminalci se s pranjem denarja vedno bolj poredko ukvarjajo sami. Za to najamejo strokovnjake s področja beloovratniške kriminalitete (white collar crime), saj imajo več izkušenj iz tega posla, saj ga izvajajo v okviru njihove temeljne dejavnosti, njihovo delovanje pa tako ni sumljivo. Iz tega je razvidno, da se pranje denarja prepleta s trgovanje z drogo, trgovanjem z belim blagom ter drugimi ilegalnimi posli, kjer se nezakonita sredstva pridobi, nato pa se jih s pomočjo strokovnjakov s področja kriminala belega ovratnika opere in takšna sredstva postanejo legalna (Dobovšek, 2012). Moramo se zavedati, da je globalizacija, ki se je začela sredi tega stoletja in katero vedno bolj pospešujeta revolucija komunikacije in informacij, omogočila rast mednarodne skupnosti v nekakšno vas globalne skupnosti, v okviru katere se znajdejo transnacionalni subjekti, ki funkcionirajo z ustrezno ekonomijo, financami, politiko ter naravo prava (Taseva, 2007). Pranje denarja je v zadnjem času en izmed večjih problemov, ki pestijo svet, saj je zelo pomemben oziroma skoraj bistven del vedno bolj intenzivnejših oblik organiziranega kriminala in terorizma, ki je od napada na Združene države Amerike (v nadaljevanju, ZDA) 2001 prerasel v zelo resno grožnjo svetovnemu miru in varnosti vseh ljudi na svetu (Taseva, 2007). Financiranje terorističnih skupin in raznih drugih organizacij, ki so povezane z globalno teroristično mrežo kriminalnih prihodkov, ki prihajajo iz trgovino z mamili in trgovine z orožjem, je v nekem smislu kriminalnemu podzemlju direktno predstavilo sferi visoke politike, ki se za človekove pravice bori z reorganizacijo državnega prava s pomočjo nasilja in terorizma. Seveda pa je k temu, kot sem že prej omenil, pripomoglo ohlapno pravo in brezbrižnost držav, ki so centri finančnega kapitala, do pretoka umazanega denarja. Zato se mi zdi relevantno, da se v diplomskem delu poglobim v organizacije, ki se s svojimi predpisi globalno ukvarjajo s preprečevanjem pranja denarja in financiranje terorizma.. 3.1. Organizacija združenih narodov. Kot mednarodna organizacija, OZN vključuje skoraj vse države tega sveta, katerih skupni cilj je globalno delovanje, učinkovito reševanje, preprečevanje in ustavljanje svetovnih problemov, na področju človekovih pravic in njihove varnosti ter. 25.

ohranjanje miru, posega pa tudi v globalni ekonomski razvoj in razvoj mednarodnega prava. Zato je OZN na področju boja proti pranju denarja sestavila in sprejela več konvencij izmed katerih bom opisal najpomembnejše. Lahko bi rekli, da začetek razvoja predmetnih pravil, na področju pranja denarja, predstavljata dve konvenciji, ki sicer segata v čas pred nastankom OZN. To sta Mednarodna konvencija o opiju iz leta 1912 ter Mednarodna konvencija o omejitvi proizvodnje in kontroli razpečevanja narkotikov iz leta 1931 (Šeme Hočevar, 2007). OZN je sicer delala na nadgradnji teh dve, lahko bi rekli temeljnih aktih ali predpisih. V Evropi so začeli umazanemu denarju slediti šele z dokumentom Sveta Evrope, s Priporočilom št. (80) 10 o ukrepih proti hrambi in prenosu sredstev kriminalnega izvora, ki je nastal kot odgovor na iskanje ugrabiteljev in denarja, ki so ga ugrabitelji zahtevali kot odkupnino. Do leta 1988 prišlo še do nekaj sprememb in uved novih aktov, vendar mislim, da najpomembnejši dokument v zvezi z bojem zoper pranja denarja Konvencija zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi ravno iz leta 1988, ki se je drugače imenovala Dunajska konvencija. Dunajska konvencija je temeljni pravni vir, ki prvič mednarodno inkriminira pranje denarja in seveda posledično tudi zaplembo, ob enem pa je vsem državam podpisnicam konvencije naložila obveznost, da inkriminirajo seznam kaznivih dejanj, ki se kakorkoli nanašajo na trgovino z drogo. Sem se šteje proizvodnja in pridelava mamil, organizacija, upravljanje in financiranje trgovine z mamili ter dejanje, ki predstavljajo predhodna kazniva dejanja za kaznivo dejanje pranje denarja. Države podpisnice pa si morajo seveda nuditi vzajemno pomoč, saj lahko ne na ta način globalno poskušajo preprečiti pranje denarja in s tem dejanje povezane dejavnosti. Konvencija pa poskuša poseči višje kot predpisi pred njo, inkriminirati je namreč želela najvišji sloj v trgovini z mamili, zato je morala poseči širše kot samo po klasičnih institutih kot so pomoč, napeljevanje in sostorilstvo, saj so se vodilni posamezniki vedno skrivali za nekim slojem delavcev in si svojih rok niso mazali z umazanim delom. Prav zaradi svoje širine želene inkriminacije je bila naprednejša od ostalih aktov v tem obdobju. V veliko pomoč pri boju je konvencija opredelila, da imajo pristojni organi posameznih držav možnost vpogleda v dokumentacijo raznih finančnih in poslovnih inštitucij, za kar bančna skrivnost, na podlagi te odločbe, ni mogla biti razlog za zavrnitev sodelovanja (Šeme Hočevar, 2007). 15.12.2000 je bila, s strani Generalne skupščine OZN, v Palermu sprejeta Konvencija proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in pranju denarja (tudi Palermska konvencija), katere namen je krepitev sodelovanja za učinkovitejše preprečevanje 26.

in zatiranje mednarodnega organiziranega kriminala. Ureja tudi preprečevanje, preiskavo in kazenski pregon kaznivega dejanja pranja denarja, kadar ima le-to mednarodni značaj in je storjeno s strani organizirane kriminalne združbe (3. člen). Je prvi pravni predpis, ki ureja pranje denarja v povezavi z organiziranim kriminalom. Določbe, ki urejajo pranje denarja, so zajete v 6. členu, drugi odstavek istega člena pa vsebuje priporočilo, ki nadgrajuje Dunajsko konvencijo, po kateri je povzeta večina besedila Palermske konvencije (Šeme Hočevar, 2007).. Še prej je leta 1999 Generalna skupščina OZN sprejela Mednarodno konvencijo o zatiranju terorizma, katere poglavitni namen je pomoč državam podpisnicam v boju proti financiranju terorizma. Temeljni cilj konvencije pa je poenotiti preventivne ukrepe na področju boja zoper terorizem (Šeme Hočevar, 2007).. 3.2. Moneyval. Moneyval je naziv odbora strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma, je neke vrste nadzorno telo Sveta Evrope. Njihov cilje je, da zagotavljajo, da imajo članice njihove skupnosti postavljene efektivne sisteme za nasprotovanje pranju denarja in financiranju terorizma ter, da so v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi na tem področju (Council of Europe, 2012).. Moneyval tako ocenjuje skladnost članic z vsemi ustreznimi mednarodnimi standardi na področju prava, financ oziroma ekonomije in organov pregona preko strokovnih procesov sestavljenih iz medsebojnih pregledov in ocenjevanj. Njihova poročila zagotavljajo podrobna priporočila o učinkovitem izpopolnjevanju domačih režimov za boj proti pranju denarja in financiranja terorizma ter zmogljivost sodelovanja članic na teh mednarodnih področjih. Izvajajo pa tudi študije tipologij pranja denarja in financiranja terorizma, njihovih metodah, tehnikah in trendih (Council of Europe, 2012).. 3.3. Druge organizacije. Navedel bom nekaj organizacij, ki prav tako kot OZN delujejo globalno, medsebojno sodelujejo in pomagajo posameznim državam v boju proti pranju denarja in posledično proti organiziranemu kriminalu.. 27.

3.3.1 Financial Action Task Force FATF ali Projektna skupina za finančno ukrepanje je najpomembnejše mednarodno telo, specializirano v boju proti pranju denarja, vlogo ima pri oblikovanju ter razvoju politike boja proti pranju denarja. Ocenjuje sprejete ukrepe za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, specializirana je za raziskovanje najnovejših trendov in tipologij pranja denarja. Leta 1990 je skupina oblikovala 40 priporočil FATF, katere so urejala tri osnovna področja:. •. izboljšanje nacionalnih pravnih ureditev,. •. povečanje vloge in pomena finančnega sistema,. •. okrepitev mednarodnega sodelovanje.. Slovenija ni članica FATF, vendar od leta 2004 posredno sodeluje s to skupino kot članica EU, vendar sem iz informacij najdenih na uradni strani FATF (Countries, 2012) ugotovil, da je Slovenija članica Moneyval-a, ki sem ga opisal že prej. (FATF, 2013). Šeme Hočevar navaja tri temeljne cilje, ki jih je FATF opredelila po sprejemu 40 priporočil:. •. nadzor nad izvrševanje 40 priporočil v državah članicah,. •. redno spremljanje razvoja novih trendov in tipologij pranja denarja in s tem tudi redno preverjanje ustreznosti obstoječih predpisov za boj proti pranju denarja,. •. izvajanje programa pomoči v boju proti pranju denarja za druge države ter promoviranje načel in priporočil na mednarodnem področju, kar bi tudi redno zagotovilo geografsko širitev članstva v skupini in s tem boljše mednarodno sodelovanje in harmonizacijo predpisov (Šeme Hočevar, 2007).. 3.3.2 Skupina Egmont Leta 1995 je bila, v palači Egmont Arenberg v Bruslju, s strani Financial Intellingence Units (v nadaljevanju FIU) ali enot za finančni nadzor, ustanovljena skupina Egmont, katere namen je zagotavljat hiter dostop do informacij ključnega pomena. Pravzaprav pa je skupina Egmont neformalno združenje 14 uradov, preko katerega poteka neposredno sodelovanje določene osebe v uradih za boj proti pranju denarja, kar omogoča tekoče delo in sodelovanje med njimi (Egmont Group of Financial Intelligence Units, 2013).. 28.

Cilj skupine Egmont je zagotoviti forum za FIU po vsem svetu za izboljšanje sodelovanja v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma ter pospeševati izvajanje domačih programov na tem področju. Ta podpora vključuje:. •. širjenje in sistematizacijo mednarodnega sodelovanja z vzajemno izmenjavo informacij,. •. povečanje učinkovitosti FIU z zagotavljanjem usposabljanja in spodbujanja izmenjave osebja za izboljšanje strokovnega znanja in sposobnosti osebja, zaposlenega FIU,. •. spodbujanju boljše in varnejše komunikacije med FIU z uporabo tehnologije, kot so Egmont Secure Web (ESW),. •. spodbujanjem boljše koordinacije in podpore med operativnih enot držav FIU,. •. spodbujanje operativno avtonomijo FIU,. •. spodbujanju vzpostavitve enote za finančni nadzor v povezavi z jurisdikcijah z programu preprečevanja pranja denarja / financiranja terorizma, v mestu ali na območjih s programom v zgodnjih fazah razvoja (Egmont Group of Financial Intelligence Units , 2013).. 3.3.3 Svet Evrope ter EU v boju proti pranju denarja Že od same ustanovitve leta 1949 v Strasbourgu Svet Evrope stremi k uveljavitvi evropske skupnosti in enotnosti, v državah članicah spodbuja socialni in gospodarski napredek ter ščiti človekove pravice in je kot mednarodna organizacija namenila veliko pozornost pranju denarja. Kot rezultat dela posebnega odbora strokovnjakov, ki se je ukvarjal z nezakonitim transferjem denarja, ki izhaja iz kaznivih dejanj, je bilo sprejetje Priporočila Sveta Evrope št. (80) 10 o ukrepih proti hrambi in prenosu sredstev kriminalnega izvora, ki ga je odbor ministrov sprejel 27. junija 1980, kot dokument pa je bolj kot priporočilo pogosteje omenjen zgodovinsko (Šeme Hočevar, 2007). Vseeno pa pomeni začetek razvoja zakonodaje o preprečevanju pranja denarja, zato ga je vredno omeniti.. Na ravni EU so bili sprejeti različni pravni instrumenti za zagotavljanje učinkovitega okvira za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma.. 29.

Najpomembnejši med njimi so:. •. tretja direktiva o pranju denarja, ki zajema večino od 40 priporočil FATF in nekatera od 9 posebnih priporočil FATF,. •. Uredba (ES) št. 1781/2006 z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev, ki določa izvajanje posebnega priporočila VII FATF o elektronskih transakcijah,. •. Uredba (ES) št. 1889/2005 z dne 26. oktobra 2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje, ki določa izvajanje posebnega priporočila IX FATF o prevoznikih gotovine,. •. Direktiva 2007/64/ES z dne 13. decembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu (direktiva o plačilnih storitvah), ki skupaj s tretjo direktivo o pranju denarja določa izvajanje posebnega priporočila VI FATF o alternativnih nakazilih,. •. Uredba (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu, ki skupaj z Uredbo (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002[8] o izvajanju sankcij ZN proti Al-Kaidi in talibanom določa izvajanje dela posebnega priporočila III FATF o zamrznitvi sredstev teroristov (EUR-Lex, 2013).. Menim, da je organizacija, ki največ naredi na področju boja proti pranju praf Finacial Action Task Force (FATF), saj s svojim širokim spektrom izkušenj in znanja ukrepa tako na področju zakonodaje (razvidno iz številnih predpisov v prejšnjem odstavku) s svojimi priporočili ter forsiranju njihove implementacije in izkoriščanja znotraj zakonodaje držav članic. Zaslužna je tudi za sklepanje mednarodnih sodelovanj, s tem pa se seveda »oglašuje« boj proti pranju denarja in posledično pridobiva več novih držav članic, ki omogočajo geografsko širitev članstva. Kot organizacija zagotavlja mednarodno podporo v boju zoper pranju denarja, redno poroča o vladah, ki sodelujejo in tudi o tistih, ki se sodelovanju FATF odrekajo, saj se lahko tako postavlja in predpostavlja nove ukrepe za boj zoper to kaznivo dejanje, na področju kjer ne prihaja so kooperacije med državnimi organi in zakonodajo ter skupino FATF.. 30.

4. Slovenska zakonodaja na področju odkrivanja in preprečevanja pranja denarja. Z vstopom v EU, kot sem že prej dejal, je morala Republika Slovenija upoštevati vse mednarodne pravne akte, saj je bilo treba zakonodajo prilagoditi evropskimi direktivami ter mednarodnimi priporočilom. Tako sta po sedanji zakonodaji pranje denarja ter financiranje terorizma obe dejanji kaznivi. Prvi zakon smo sprejeli leta 1994, imenoval pa se je Zakon o preprečevanju pranja denarja (Ur. l. RS, št. 36/1994) in je predstavljal temelj za preprečevanje in odkrivanje dejanj. Bil je ponovno sprejet in dopolnjen leta 2002, ob pripravah na vstop v Unijo. Leta 2007 ga je nadomestil nov zakon in sicer Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, s tem pa smo v zakonodajo, oziroma v pravni red, prenesli Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES (Tretja direktiva) in Direktivo Komisije 2006/70/ES o določitvi izvedbenih ukrepov za direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta. S tem smo zakonodajo uskladili s priporočili FATF ter drugimi mednarodnimi predpisi, vključili smo ukrepe za preprečevanje in odkrivanje terorizma (prej tega v zakonodaji ni bilo), glavni cilj pa je postal izboljšati učinkovitost sistema boja proti pranju denarja in financiranju terorizma v RS, s tem pa doseči globalni pristop v boju proti (svetovnemu) finančnemu kriminalu z uporabo mednarodnih standardov.. Iz neuradnega prečiščenega besedila je možno razbrati številne spremembe v zakonu:. •. uvedeni so bili ukrepi za preprečevanje in odkrivanje financiranja terorizma,. •. uveden je bil pristop, ki temelji na oceni tveganosti ter dolžnost izdelave analize tveganosti, ki mora odražati specifičnost zavezanca in njenega poslovanja,. •. vpeljana je bila zahteva po pregledu vseh obstoječih strank ter razvrstitev teh v eno od kategorij tveganosti v skladu s kriteriji iz analize tveganosti,. •. dobili smo prepovedi kot na primer prepoved odpiranja in vodenja anonimnih računov, prepoved poslovanja z navideznimi bankami,. •. gotovinsko poslovanje je postalo omejeno v primerih plačila blaga v vrednosti nad 15.000,00 EUR,. •. nastala je možnost prepustitve izvajanja nekaterih ukrepov pregleda stranke ustreznim tretjim osebam,. 31.

•. izvajanje enakih ukrepov preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma se razširi na podružnice in hčerinske družbe iz tretjih držav, ki so v večinski lasti zavezanca,. •. sistemska ureditev izvajanja nadzora nad zavezanci, itd (Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma-NPB2, 2011).. Vedeti moramo, da v Sloveniji ni zakona, ki bi v celoti urejal področje gospodarskega, oziroma bolj natančno, finančnega kazenskega. Zato moramo vire iskati v drugih zakonih, v samih virih kazenskega prava. Nekaj je zapisano že v Ustavi Republike Slovenije, iz nje pa so potem izhajali drugi zakonski akti in podzakonski predpisi. To so na primer: Zakon o odgovornosti pravnih oseb, zakonodaja s področja gospodarskega prava, mednarodni zakoni, Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, mednarodne pogodbe in pravo Evropske unije, ki smo ga z vstopom v Unijo tudi mi sprejeli in integrirali v svojo zakonodajo, iskati moramo tudi v stranski kazenski zakonodaji. Med novejšimi zakoni se mi zdi, da veliko pripomore Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/2011, nadaljevanju: ZOPNI), ki se je začel uporabljati 30. Maja 2012. V skladu z ZOPNI pa je tako prišlo do integracije že enega organa v boj zoper finančni kriminal in sicer Carinska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: CURS). Z uvedbo zakona je postala pristojna za izvajanje:. •. hrambe in upravljanja premičnin, ki so začasno zavarovane, začasno odvzete ali odvzete,. •. vodenja evidenc o premičninah in centralne evidence vsega odvzetega premoženja (premičnin, nepremičnin, kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov, lastniški vrednostnih papirjev in deležev v družbah ter ostalega finančnega premoženja) (Carinska uprava RS, n. d.).. Zdi se mi, da Slovenija, kot pravna država, na področju finančnega kriminala, ne mlada država pa to ni opravičilo, da se ne udejstvujemo dovolj v boju zoper pranja denarja na področju zakonodaje. Seveda je razlog za to v skupinah ljudi, elitah ali vplivnih posameznikih, ki so nam državo, kmalu po njeni osamosvojitvi, ukradli, s tem pa si pisali zakonodajo po svoje. Tu si bomo pomagali le tako, če sprejmemo nove vrednote s pomočjo novih elit, saj nam vrednote, ki sedaj veljajo, govorijo le o tem, kako čim hitreje obogateti na legalen ali pa ilegalen način. Postaviti bi morali nove, zdrave in močne nadzorne institucije, ki bodo svoje delo opravljale suvereno in korektno. Kaznovati je potrebno skorumpirane politike, vendar ne s pomočjo 32.

kazenske zakonodaje, saj so si jo oni napisali tako, da se njim ne more nič zgoditi, kazen lahko mogoče doleti tiste, ki so kazniva dejanja opravljali namesto njih. Dobovšek v tem primeru, v enem izmed svojih intervjujev, vidi le to, da se takih politikov ne izvoli oziroma. Tako je edina sankcija, ki bi kakorkoli pomagala v boju za vzpostavitev. gospodarsko,. pravno. in. ekonomsko. močne. države. je,. da. se. skorumpiranih politikov ne postavlja več na iste podobne ali sorodne položaje na politični sceni, s tem pa se jih javno deskriditira. Problematika že samega preiskovanja pranja denarja se pojavlja v tem, da je potrebno dokazati vsaj objektivne znake, predhodnega kaznivega dejanja ter zvezo med tem in pranjem denarja. Kakorkoli, če želimo uspešno preiskavo je potrebno slediti poti umazanega denarja. Zato tu največkrat nastane problem, saj večina držav, kamor se je umazan denar stekel, ne izdaja davčnih informacij ter drugih tajnosti o transakcijah, zato pa so tako vabljive in uporabljene destinacije pralcev denarja (Stroligo v Dvoršek,Selinšek, 2005). Drugi problem je že sama zakonodaja, katero so si, kot sem že prej opisoval, po svoji volji pisali »kriminalci«. Kot tretji problem menim da je to, da pranje denarja spodkopava gospodarsko rast države, ker so finančne institucije (banke, finančni trgi ter nebančne finančne institucije) bistvenega pomena za gospodarski razvoj. Vendar, ker s pranje denarja sredstva potujejo izven države in ne v sklade teh finančnih institucij, gospodarski razvoj ni mogoč, saj ne pride do zbiranja domačega ter tujega kapitala, ki bi ga nato razporedili v različne projektne, ki so potrebni investicij. Tako s pranjem denarja pride do zaviranja razvoja finančnih institucij, posledično pa ne prihaja do razvoja gospodarstva. Problem pa se po mojem mnenju pokaže tudi v tem, da se za pranje denarja pogosto uporablja podjetja, ki se ne ukvarjajo z ilegalnimi posli, vendar pa služijo kot maska ali krinka za kasnejše ilegalne posle. Pralci denarja pogosto uporabljajo povsem legalna podjetja. Tu pa nastopi problematika konkurenčnosti, saj ta podjetja, ki so po večini financirana z denarjem pridobljenim iz nezakonitih aktivnosti, ponujajo izdelke po izredno nižjih cenah kako njihovi konkurenti. S to konkurenčno prednostjo pa lahko druga podjetja (tista, ki svoj kapital dobijo iz legalnih finančnih trgov) izrinejo iz privatnega sektorja. Tako lahko ugotovimo, da ta podjetja, ki predstavljajo krinke takšnim in drugačnim kriminalnim aktivnostim, ne poslujejo po enakih načelih, takih, ki veljajo za splošna načela v gospodarstvu na prostem trgu. Prav tako pa se njihove vrednote popolnoma razlikujejo od vrednot drugih, zakonitih poslov, saj jim gre le za hiter dobiček, kar pa seveda pušča posledice, ki so negativne za državno ekonomijo.. 33.

5. Predstavitev in analiza primerov. Predstavil bom odmevnejše primere pranja denarja v Sloveniji, na kakšen način so posamezniki denar prali in kako je prišlo, če je, do zaključka primera na sodišču. Opredeliti se bom poskušal do zakonov, ki so jih kršili in na podlagi katerih so storilcem kaznivega dejanja pranja denarja nato sodili oziroma jih obdolžili. Prvo podpoglavje bo sestavljeno iz kratkih predstavitev oziroma povzetkov primerov, drugo pa bo analitično, saj bom posamezne primere med seboj primerjal, skušal ugotoviti, kje so bile napake (v predkazenskem postopku ali že v zakonu), ter na koncu podal svojo mnenje oziroma predloge, temelječe na mojih ugotovitvah.. Za iskanje sem uporabil svetovni splet, kjer sem si pomagal s spletnimi stranmi časopisov in revij, za katere sem domneval, da največ omenjajo problematiko gospodarskega kriminala in pranje denarja. Sprva sem iskal preko spletne strani Times.si, ker so uredniki zbrali največ člankov iz drugih spletnih povezav, na katerih sem kasneje tudi iskal podatke za izdelavo diplomskega dela.. Primere sem zbiral od junija do avgusta 2013, saj sem želel prikazati najnovejše in najbolj zanimive primer, čeprav me je v nekaj primerih raziskava pripeljala tudi do pet ali več let nazaj, se pravi, da so se primeri začeli raziskovati pred letom 2013. Iskal pa sem s uporabo preprostega iskalnega ključa, z uporabo ključnih besed. Tako sem v iskalnik pisal besede kot so: afera, pranje denarja, primer, gospodarski kriminal, preprečevanje itd.. Največji problem, pri iskanju odmevnejših primerov, so mi predstavljali neuporabni viri, na katere sem naletel med brskanjem po medmerežju. Opisali so nekaj o glavnih osebah v primerih, ki sem jih želel obravnavati, vendar dostikrat same informacije niso bile relevantne za samo predstavitev in kasnejšo analizo. Problem je bil tudi, da en primer ni bil opisan samo v enem viru ampak več virih, ki pa so navajali različne podatke, ali glede časa, ali pa glede vsote opranih in nezakonito pridobljenih sredstev. Tako sem se največkrat, za navajanje natančnih informacij oprl na obtožnice in razloge za izdane odredbe o hišnih preiskavah, ki pa so bile opisane z enakimi podatki pri vseh najdenih virih.. 34.

5.1. Povzetki primerov. Na kratko bom povzel primere in pojasnil kako so storilci prišli do »umazanega denarja«, kako so ta denar oprali, koliko se ga je opralo, kaj se je dogajalo v predkazenskem postopku, itd. Vse informacije, na podlagi katerih bom predstavljal posamezne primere sem dobil iz internetnih virov raznih revij in časopisov, ki so javno dostopni preko spleta.. 5.1.1 Primer Dari Južna (pranje denarja, na škodo podjetja CGP) Dari Južna je leta 1994 postal direktor borzne hiše Perspektiva, ki se je ukvarjala predvsem z obveznicami, in ne z zbiranjem lastniških certifikatov, kot druge firme. To je bilo že zaradi same zakonodaje takrat zelo aktualno, saj je določala, da morajo imeti finančne družbe, sprva le zavarovalnice, delež naložb v obveznicah (Gerovac, 2010). To podjetje je ključno za ta primer, saj je gospod Južna preko Perspektive FT obvladoval novomeško družbo CGP. 4.3.2010 je bila opravljena hišna preiskava na sedežu podjetja Perspektiva ter tudi pri nekaterih članih uprave podjetja, osnova za preiskavo pa je bil davčni pregled opravljen v letu 2007, ugotovili so namreč utajo davkov v višini več milijonov evrov (Peršič, Matejčič in Tratnik, 2010). Naslednji mesec je tako Okrožno sodišče, na predlog okrožnega državnega tožilstva, v Ljubljani 1.4.2010 prepovedalo odtujitev ali obremenitev polovičnega lastniškega deleža v Perspektivi FT, prek katere je Južna obvladoval holdinga Vizija in Vizija Ena, ki imata v (ne)posredni lasti gradbeno podjetje CGP, tiskarno Novo mesto, Lisco in IGM Strešnik (Perčič, Matejčič in Tratnik, 2010). Preiskava proti Južni je temeljila na sledenju vplačilom, ki jih je CGP med letoma 2004 in 2006 v več obrokih v skupnem znesku 4,5 milijona evrov nakazal na račun liechtensteinskega podjetja Confinvest, ki naj bi nudil storitve reorganizacije podjetja. Kriminalisti so ugotovili, da Confinvest računov sploh ni izdajal, študije, ki pa jih je CGP prejel od njih pa so bile spisane v slovenščini, prepisane s spleta in bile le sestavljene z namenom, da prikrijejo nakazila v Liechtenstein. Uradni lastnik podjetja naj bi bil liechtensteinski državljan Erich Sprenger, pravi lastnik pa prav Dari Južna, ki je s pridobljenim denarjem kupoval delnice Telekoma (leta 2006 kupil za več milijonov delnic). 2007 je s prodajo delnic IGM Strešnika podjetju Admark Trusk, katerega pravi lastnik naj bi bil prav tako Južna, zaslužil nekaj manj kot 35.

milijon evrov. Tako je tožilstvo 2012 vložilo obtožnico zoper Darija Južne in še treh, ki jim očita zlorabo položaja in pranje denarja, zaradi fiktivnih svetovalnih storitev od leta 2004 do 2006 s strani Confinvest, ki so jih nudili podjetju CGP in ga tako oškodovali za 4,5 milijonov evrov (Predanič, 2013). 30.5.2013 je Južna priznal zlorabo položaja in pranje denarja, s tem pa se je pogodil, da mu ni treba v zapor, CGP mora vrniti obrestovano vstoto za fiktivni posel s Confinvest, poleg tega mora plačati še 1.313.000 evrov denarne kazni, 187.000 evrov mora podariti v dobrodelne namene ter opraviti 1260 ur v splošno korist. To je prvi primer sporazuma med obdolžencem in tožilstvom (Žerdin, 2013).. 5.1.2 Primer Stožice Primer predstavlja afero Stožice, kjer kriminalisti v preiskavi ugotavljajo zakonitost finančnih tokov v višini več 10 milijonov evrov, ter sume pri nepravilnosti gradnje športnega objekta. Kriminalisti sumijo več kaznivih dejanj in sicer: zloraba položaja, pranje denarja, goljufije, ponarejanje, … V preiskavi septembra 2012 je bilo pridržanih 6 oseb (J. in D. Janković, lastnik Grepa U. Ogrin, lastnik Energoplana Z. Sraka, …), povezana pa naj bi bila s projektom Stožice in odkupi zemljišč. Podjetje Grep naj bi novembra 2010 od MOL prejelo dobrih 11 milijonov evrov, avgusta 2011 pa še skoraj 4 milijone. Pol milijona od zadnjih 4-ih milijonov je Grep naslednji teden nakazal podjetju Baza Dante, ki je še isti dan okoli 400.000 evrov nakazalo županovemu zasebnemu podjetju KLM, vmes pa je je bil s tem denarjem sklenjen še en sumljiv nepremičninski posel (nakup nepremičnin v Bohinju). 100.000 evrov naj bi Grep nakazal še na rokometni klub Krim (Zoran Jankovič sedaj tam častni predsednik) (T.K.B., 2010). Grep je z MOL 2008 sklenil javno-zasebno partnerstvo, s tem pa se je obvezal, da bo v zameno za možnost gradnje trgovskega centra v Stožicah brezplačno zgradil športno dvorano in nogometni stadion. Objekta je zgradil in nato zaračunal 47 milijonov evrov, zapletlo pa se je pri trgovskem centru kjer ni pomagala niti 100 milijonska dokapitalizacija slovenskih bank. Z dokapitalizacijo sta pomagala tudi avstrijska MTK in Supernova, s posojili slovenskih mikropodjetij (Jamide in EP Investa), ki so v lasti Gradisa G ter Energoplana. Zaradi velikih zneskov posojil je nastal sum fiktivnih posojil (T.K.B., 2010).. 36.