Trendi kriminalitete v Nemčiji po letu 1990 : diplomsko delo

Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede. DIPLOMSKO DELO Trendi kriminalitete v Nemčiji po letu 1990. Danijela Veg September, 2009. Mentor: Dr. Miran Mitar.

Zahvala. Zahvaljujem se mentorju dr. Miranu Mitarju za spodbudo in pomoč. Prav tako se zahvaljujem vsem ostalim, ki so mi ob pisanju diplomske naloge stali ob strani..

Kazalo 1. Uvod ............................................................................................................................ 1 1.1 Viri podatkov............................................................................................................ 3. 2. 1.1.1. Bundeskriminalamt .......................................................................................... 3. 1.1.2. Viktimološke ankete ........................................................................................ 4. 1.1.3. Eurpean Sourcebook of Crime and Criminal Justice Statistics ....................... 5. Nemčija ....................................................................................................................... 6 2.1 Zgodovinski oris Nemčije v novejšem času .............................................................. 6 2.2 Razdelitev Nemčije na dežele ................................................................................... 7 2.2.1. Prebivalstvo v Nemčiji ..................................................................................... 9. 3. Značilnosti kriminalitete in načini soočanja z le-to v Nemčiji ............................. 10. 4. Oris trendov kriminalitete v Nemčiji ..................................................................... 12 4.1 Grafični prikaz trendov kriminalitete po posameznih kaznivih dejanjih .............. 13 4.1.1. Grafični prikaz za vsa kazniva dejanja .......................................................... 13. 4.1.2. Grafični prikaz za izbrana nasilna kazniva dejanja........................................ 15. 4.1.3. Grafični prikaz za kaznivo dejanje umora in uboja vključno s poskusom. umora 18. 5. 4.1.4. Grafični prikaz za kaznivo dejanje zlorabe prepovedanih drog..................... 20. 4.1.5. Grafični prikaz za izbrane spolne delikte....................................................... 21. Statistični podatki po deželah v Nemčiji ................................................................ 23 5.1 Slikovni prikaz kaznivih dejanj po deželah za leto 2007........................................ 24 5.2 Slikovni prikaz kaznivih dejanj po deželah za leto 2000........................................ 26 5.3 Trendi kriminalitete ............................................................................................... 28 5.3.1. Trendi kriminalitete vseh zabeleženih kaznivih dejanj za dežele nekdanje. vzhodne in zahodne Nemčije ..................................................................................... 29. 6. 5.3.2. Trendi umorov in ubojev za dežele vzhodne in zahodne Nemčije ................ 32. 5.3.3. Trendi nasilniške kriminalitete za dežele vzhodne in zahodne Nemčije ....... 33. Struktura in obseg osumljencev kaznivih dejanj v Nemčiji................................. 34.

6.1 Osumljenci kaznivih dejanj od leta 1990-2007 ...................................................... 34 6.1.1 Grafični prikaz osumljencev kaznivih dejanj ................................................ 35 6.2 Nemci ..................................................................................................................... 36 6.2.1 Grafični prikaz števila osumljencev............................................................... 36 6.3 Tujci ....................................................................................................................... 38 6.3.1 Grafični prikaz števila osumljencev............................................................... 38 6.3.2 Prikaz strukture tujih osumljencev kaznivih dejanj glede na razlog, zakaj se zadržujejo v državi ..................................................................................................... 41 Spoznanja viktimoloških anket............................................................................... 43. 7. 7.1 Obsojeni ................................................................................................................. 45 7.1.1 Grafični prikaz števila sojenj in števila obsojenih ......................................... 45 7.1.2 Grafični prikaz števila obsodb na zaporno kazen .......................................... 46 7.1.3 Grafični prikaz števila zapornikov in pripornikov glede načina kaznovanosti ………………………………………………………………………………46 Okvirna primerjava Nemčije in Slovenije ............................................................. 48. 8. 8.1 Statistika kriminalitete za Nemčijo in Slovenijo (po podatkih policije) ................. 50 8.1.1 Statistični podatki: umor ................................................................................ 50 8.1.2 Statistični podatki: napad ............................................................................... 50 8.1.3 Statistični podatki: posilstvo .......................................................................... 51 8.1.4 Statistični podatki: rop ................................................................................... 51 8.1.5 Statistični podatki: tatvina.............................................................................. 51 8.1.6 Statistični podatki: vlom ................................................................................ 52 8.1.7 Statistični podatki: kaznivo dejanje zlorabe prepovedanih drog ................... 52 8.1.8 Statistični podatki: kaznivo dejanje preprodaje drog ..................................... 52 Zaključek .................................................................................................................. 54. 9. 9.1 Verifikacija hipotez ................................................................................................ 54 9.2 Povzetek temeljnih ugotovitev ................................................................................ 55 10 Seznam virov ............................................................................................................... 57 11. Priloge ....................................................................................................................... 59.

Kazalo slik Slika 1: Nemčija - razdelitev na dežele………………………………………………….. 8 Slika 2: Število kaznivih dejanj od leta 1987 do 2007…………………………………... 13 Slika 3: Število izbranih nasilnih kaznivih dejanj od leta 1991-2007…………………… 15 Slika 4: Število umorov in ubojev od leta 1987-2007……………………………………18 Slika 5: Kazniva dejanja zlorabe prepovedanih drog……………………………………. 20 Slika 6: Število izbranih spolnih deliktov od leta 1987-2007…………………………… 21 Slika 7: Kriminalitetno število kaznivih dejanj za leto 2007…………………………… 24 Slika 8: Kriminalitetno število kaznivih dejanj za leto 2000……………………………. 26 Slika 9: Zabeležena kazniva dejanja vzhodnih in zahodnih dežel Nemčije 1997-2007… 29 Slika 10: Zabeleženi umori in uboji v vzhodnih in zahodnih deželah Nemčije od leta 1998-2007…………………………………………………………….……………..32 Slika 11: Dokončani umori in uboji v vzhodnih in zahodnih deželah Nemčije od leta 1998-2007……………………………………………………………………….…..32 Slika 12: Nasilniška kriminaliteta v vzhodnih in zahodnih deželah Nemčije od leta 19972007………………………………………………………………………………… 33 Slika 13: Število osumljencev od leta 1990-2007……………………………………….. 35 Slika 14: Število nemških osumljencev od 8-21 leta……………………………………. 36 Slika 15: Število nemških osumljencev od 21 leta dalje………………………………… 37 Slika 16: Število osumljencev kaznivih dejanj, ki so tujci od 1990-2007………………. 38 Slika 17: Struktura tujih osumljencev kaznivih dejanj……………………………….…..41 Slika 18: Število sojenj in število obsojenih od leta 1991-2006………………………… 45 Slika 19: Število obsodb na zaporno kazen od leta 1990-2006…………………………..46 Slika 20: Število zapornikov in pripornikov glede na način kaznovanosti od leta 19902007………………………………………………………………………………… 46 Slika 21: Število prebivalcev v Nemčiji in v Sloveniji………………………………….. 49 Slika 22: Število kaznivih dejanj (na 100.000 prebivalcev) v Nemčiji in v Sloveniji od leta 2000 do leta 2003……………………………………………………………… 49.

Kazalo tabel Tabela 1: Prikaz števila prebivalcev in zabeležena kriminaliteta ter mesta po št. prebivalcev za leto 2007 ................................................................................................ 25 Tabela 2: Prikaz števila prebivalcev in zabeležena kriminaliteta ter mesto po št. prebivalcev za leto 2000 ................................................................................................ 27 Tabela 3: Struktura osumljencev kaznivih dejanj, glede na države iz katerih prihajajo od leta 2004-2007 ............................................................................................................... 40 Tabela 4: Primerjava umorov za Nemčijo in Slovenijo ..................................................... 50 Tabela 5: Primerjava napadov za Nemčijo in Slovenijo .................................................... 50 Tabela 6: Primerjava posilstev za Nemčijo in Slovenijo ................................................... 51 Tabela 7: Primerjava ropov za Nemčijo in Slovenijo ........................................................ 51 Tabela 8: Primerjava tatvin za Nemčijo in Slovenijo ........................................................ 51 Tabela 9: Primerjava vlomov za Nemčijo in Slovenijo ..................................................... 52 Tabela 10: Primerjava zlorab prepovedanih drog za Nemčijo in Slovenijo ...................... 52 Tabela 11: Primerjava kaznivega dejanja preprodaje drog za Nemčijo in Slovenijo ........ 52.

Povzetek Trendi kriminalitete v Nemčiji po letu 1990 prikazujejo glede na obstoječe podatke, da je leta 1993 bilo zaznati oster dvig zabeleženih kaznivih dejanj, kar je posledica združitve Nemške države in posledično odpiranje mej vzhodnoevropskim državam. Nato so bile zabeležene stabilne razmere na visoki ravni z manjšimi porasti in upadi, na kar je število zabeleženih kaznivih dejanj po letu 2004 do leta 2007 začelo upadati. V zadnjih 15 letih je prihajalo do drastičnih sprememb v politiki in v socialno ekonomskih pogojih, ki so neposredno ali posredno vplivali na Nemčijo. Po padcu Berlinskega zidu je prišlo v zgodnjih devetdesetih letih do priseljevanj povezanih z razpadom komunističnih držav ipd. To so pomembni dejavniki, ki so vplivali tudi na kriminalitetno število in jih je potrebno upoštevati glede na gibanje trendov kriminalitete v zadnjem desetletju.. V diplomskem delu obravnavam spremembe in gibanja trendov kriminalitete v zadnjih desetih letih. Predstavila bom tudi gibanje kriminalitete po posameznih kaznivih dejanjih in ponazorila prostorsko porazdeljenost glede na kriminalitetno število po posameznih deželah Nemčije. Prav tako bom testirala obstoj trendov kriminalitete vseh zabeleženih kaznivih dejanj za obdobje od 2001 - 2007 za dežele nekdanje zahodne in vzhodne Nemčije in Nemčije kot celote. Z izračunom linearnega trenda bom izračunala napoved kriminalitete (vseh zabeleženih kaznivih dejanj) za leto 2008 za celotno Nemčijo in dežele nekdanje zahodne in vzhodne Nemčije. Ključne besede: Nemčija, statistični podatki, trendi kriminalitete, vzhodne in zahodne dežele Nemčije, okvirna primerjava Nemčije in Slovenije..

Die Trends der Kriminalität in Deutschland nach dem Jahr 1990 Zusammenfassung Die Trends der Kriminalität in Deutschland nach dem Jahr 1990 weisen anhand der bestehenden Daten darauf hin, dass es im Jahr 1993 zu einem bedeutenden Anstieg der vermerkten Straftaten kam. Dies waren die Folge der Vereiningung des deutschen Staates und die anschließende Grenzeröffnung zu den osteuropäischen Staaten. Danach sind stabile Verhältnisse auf höheren Ebenen vermeldet worden, die kleinere Anstiege und Abnahmen beinhalteten, wonach sich die Anzahl der Straftaten nach dem Jahr 2004 und bis zum Jahr 2007 verringerte. In den letzten 15 Jahren kam es zu drastischen Veränderungen in der Politik, sowie bei den sozial-ökonomischen Bedingungen, die direkten oder indirekten Einfluss auf Deutschland ausübten. Nach dem Mauerfall ist es in den frühen Neunzigern zu Einwanderungen gekommen, die mit dem Zerfall der kommunistischen Staaten in Verbindung stehen, usw. Dies sind bedeutsame Faktoren, die auf die Kriminalitätsanzahl Einfluss hatten, und im Hinblick auf die Bewegungstrends der Kriminalität in dem letzten Jahrzehnt berücksichtigt werden müssen. In der Diplomarbeit werden die Veränderungen und die Bewegungstrends der Kriminalität. in. den. letzten. zehn. Jahren. bearbeitet.. Es. werden. auch. die. Kriminalitätsbewegungen nach den einzelnen Straftaten dargestellt, sowie die räumliche Verteilung in Hinsicht auf die Kriminalitätsanzahl in den einzelnen deutschen Ländern. Ich werde auch das Vorhandensein der Kriminalitätstrends aller vermerkten Straftaten in den Ländern von Ost- und Westdeutschland, sowie Deutschland als Ganzheit, in dem Zeitraum 2001-2007 testen. Durch die Ausrechnung des linearen Trends werde ich die Kriminalitätsansage (aller vermerkten Straftaten) für das Jahr 2008 ausrechnen, die ganz Deutschland und die Länder von ehemaligem Ost-und Westdeutschland betreffen..

Schlüsselwörter: Deutschland, statistische Daten, Trends und das Testen des Vorhandenseins der Kriminalitätstrends, Länder von Ost-und Westdeutschland, Rahmenvergleich zwischen Deutschland und Slowenien..



1 Uvod V diplomski nalogi sem iz obstoječe literature poskušala prikazati nekatera teoretična spoznanja o trendih kriminalitete v Nemčiji po letu 1990. Povzela sem rezultate zbranih podatkov in njihove interpretacije. Osnovne metode pri nastajanju dela so bili viri podatkov, vpogled v trende evidentiranih in obravnavanih kaznivih dejanj ter opora na teoretska spoznanja. Prav tako področja kriminologije in statistike ter področje metodologije. Poudarek je bil dan na primerjavo trendov za posamezne skupine kaznivih dejanj in na grafičnem prikazu za obdobje od 1990 do leta 2007. Ves čas je dana tudi pozornost obsegu števila kaznivih dejanj, kriminalitetno število in strukturi kriminalitete, ki se nanaša na osnovne vrste kaznivih dejanj.. Namen in cilj naloge je tako: -. predstaviti in opisati razvoj kriminalitete po letu 1990,. -. grafično predstaviti in opisati trende kriminalitete po posameznih kaznivih dejanjih,. -. testirati obstoj trendov kriminalitete za obdobje od 2001-2007 za dežele nekdanje zahodne in vzhodne Nemčije in Nemčije kot celote,. -. prikazati strukturo in obseg osumljencev kaznivih dejanj,. -. predstaviti spoznanja viktimoloških anket in. -. predstaviti okvirno primerjavo Nemčije z Slovenijo.. Pred začetkom proučevanja sem si zastavila dve hipotezi, ki se nanašata na upad oziroma porast kriminalitete v zadnjih desetih letih v Nemčiji.. 1.

Glavna hipoteza se navezuje na vsebinski del petega poglavja - trendi kriminalitete in se glasi: H1: V Nemčiji je v zadnjih desetih letih prišlo do porasta kriminalitete. Poleg glavne hipoteze sem si postavila tudi pomožno hipotezo, ki se prav tako navezuje na vsebinski del petega poglavja in na statistične podatke nekdanjih dežel vzhodne in zahodne Nemčije. Pomožna hipoteza se glasi: H2: Ali je trend višji v deželah zahodne Nemčije ali v deželah vzhodne Nemčije. Glede na temo diplomske naloge sem pri pisanju uporabljala poleg grafičnih in slikovnih prikazov tudi metode analize in interpretacije pisnih in ustreznih internetnih virov ter raznih strokovnih člankov, kakor tudi deskriptivno in primerjalno metodo. Začetek diplomskega dela je namenjen uvodu, ki predstavlja temo, ki jo bom obravnavala in pomen celotnega diplomskega dela. Nadaljnji prvi sklop naloge obsega predvsem sam uvod v raziskovanje, opredelitev pojmov in predstavitev splošnih geografskih, demografskih, političnih ter družbenih podatkih Nemčije. Sledi drugi sklop, ki predstavlja vsebinski del in je sestavljen iz več delov. Tukaj je v četrtem poglavju predstavljen osnovni prikaz trendov kriminalitete, za katerega sem uporabila podatke Bundeskriminalamta in za primerjavo podatke European sourcebook-a. Sledi poglavje, ki prikazuje statistične podatke kriminalitete po deželah in testiranje obstoja trendov kriminalitete. Šesto poglavje prikazuje strukture in obseg osumljencev kaznivih dejanj. V sedmem poglavju sem predstavila viktimološke ankete in prikaz obsojenih ter osmo poglavje, ki prikazuje okvirno primerjavo Nemčije in Slovenijo. Tretji sklop pa obsega sam zaključek naloge, temeljne ugotovitve in potrditev postavljenih hipotez (s pomočjo izračunov).. 2.

1.1 Viri podatkov. Pri znanstvenoraziskovalnem delu je mogoče uporabiti različne vrste že zbranih in obdelanih statističnih podatkov. Tako imamo podatke različnih gospodarskih in negospodarskih organizacij ter državnih organov, ki so nastali kot stranski rezultat njihove osnovne dejavnosti, potem podatke statističnih uradov, ki so nastali kot rezultat posebej opredeljenih družbenih potreb po zbiranju različnih vrst podatkov, ne nazadnje pa tudi množice različnih podatkov, ki so nastali v procesu znanstvenega raziskovanja ( Mitar, 2000: 113). Statistične podatke o kriminaliteti za Nemčijo ter podatke o posameznih kaznivih dejanjih ter podatke za posamezna leta in dežele je mogoče dobiti iz različnih virov. Uporabila sem podatke Bundeskriminalamt-a, kjer so predstavljeni statistični podatki od leta 1997 do leta 2007. Uporabila sem tudi podatke viktimoloških raziskav in podatke iz European sourcebook of Crime and Criminal Justice.. 1.1.1 Bundeskriminalamt Zvezni urad kriminalistične policije (Bundeskriminalamt) je zvezni organ ministrstva za notranje zadeve v Zvezni republiki Nemčiji z glavnim sedežem v Wiesbaden. Skupaj z zvezno policijo in policijo nemškega zveznega parlamenta je ena od treh policijskih oddelkov v zvezni vladi. Njena naloga je nacionalni boj proti kriminalu v Nemčiji, v tesnem sodelovanju z državnimi kriminalističnimi uradi ter medsebojno usklajevanje preiskav na določenih področjih s hudimi kaznivimi dejanji s sodelovanjem z drugimi državami. BKA torej ščiti državne ustavne institucije. BKA letno izdaja poročilo s statističnimi podatki o kriminaliteti. Dostopni so podatki od leta 1997 do leta 2007.. 3.

1.1.2 Viktimološke ankete Prikazujejo podatke o žrtvah kriminalitete, ki so razvidne tudi iz zgoraj omenjenih viktimoloških anket. Prikazujejo podatke o kaznovanosti, družbenem razvoju ter strah družbe pred kriminalom in o razvoju kaznovalne politike v pravu. Viktimološke ankete dajejo podatke ne samo o dejanjih, ki so prijavljena policiji, ampak tudi o drugih dejanjih, zato dajejo določeno informacijo o temnem polju kriminalitete. Prva večja viktimološka raziskava se je pojavila v poznih 60-tih letih 20. stoletja v ZDA, kasneje pa se je razširila izven ZDA v druge države. Čeprav te ankete zbirajo podatke od žrtev, so izpostavljene enakim problemom kot druge ankete. Običajno se izbere vzorec iz splošne javnosti, na kar se osebam zastavlja različna vprašanja za identifikacijo različnih vrst žrtev. ima viktimološka anketa v primerjavi z uradnimi podatki več. Nekateri menijo, da prednosti: -. daje bolj točne podatke o absolutnem obsegu kriminalitete in za nekatera resna kazniva dejanja,. -. da so bolj zanesljive kot uradni podatki,. -. daje podrobne podatke o situacijskih dejavnikih (fizična lokacija dogodka, vrsta uporabljenega orožja, število žrtev in storilcev),. -. poda tudi splošne značilnosti storilcev - rasa, spol, starost - je mogoče ugotoviti v dogodkih, kjer je prišlo do neposrednega stika med žrtvijo in storilci.. Viktimološke ankete imajo prednosti in slabosti, podobno kot druge metode. Šele primerjava teh metod lahko pokaže kriminaliteto, prostorsko porazdelitev le-te, itd. (http://www.fpvv.unimb.si/mojFaks/Files/Mismeasurepowerpoint3_20080509_53.ppt).. 4.

1.1.3 Eurpean Sourcebook of Crime and Criminal Justice Statistics Je projekt, ki je bil v devetdesetih letih dvajsetega stoletja spodbujen s strani Sveta Evrope. Ta projekt se je začel izvajati leta 1996, leta 1999 pa je bilo objavljeno prvo poročilo. To poročilo je zajemalo podatke za obdobje od leta 1990 do leta 1996 za 36 evropskih držav. Leta 2003 je bilo objavljeno drugo poročilo, obsegalo pa je podatke za obdobje od leta 1995 do leta 2000, za 40 evropskih držav. Junija 2006 pa je bilo objavljeno tretje poročilo, obsegalo pa je podatke za obdobje od leta od 2000 do leta 2003, za 37 evropskih držav. V pripravi je četrta izdaja in obsega časovno obdobje od leta 2003 do leta 2007 in bo objavljena v letu 2009. Na začetku je Eurpoean Sourcebook vseboval podatke tožilstev, sodišč, policije in organizacij za izvajanje kazenskih sankcij. Vseboval je tudi podatke iz ICVS (International Crime Victimization Survey) oz. iz mednarodnih viktimoloških anket, katerim se je kasneje odpovedal (www.europeansourcebook.org ).. 5.

2 Nemčija Zvezna republika Nemčija je ena vodilnih svetovnih industrijskih držav umeščena na sredo Evrope. Na severu meji na severno morje, Dansko in Baltsko morje, na vzhodu na Poljsko in Češko, na jugu na Avstrijo in Švico, ter na zahodu na Francijo, Luksemburg, Belgijo in Nizozemsko. Skupna kopenska meja s sosednjimi državami meri 3.621 km. Nemčija je ena izmed ustanovnih članic Evropske unije (http://sl.wikipedia.org ).. 2.1 Zgodovinski oris Nemčije v novejšem času Nemčija, kakršno poznamo danes, je nastala oktobra 1990 z združitvijo Zvezne republike Nemčije in Nemške demokratične republike v novo državo z uradnim imenom Zvezna republika Nemčija (v nadaljevanju ZRN). Čeprav se za dogodek pogosto uporablja izraz združitev, je dejansko šlo za priključitev, saj ni nastala nova država. S tem se je po 45 letih uredilo, tako imenovano nemško vprašanje, začeto s popolno kapitulacijo Nemčije v drugi svetovni vojni. Po vojni so njen teritorij zasedle sovjetske, ameriške, britanske in francoske sile: - Zvezno republiko Nemčijo (proglašeno leta 1949, pogovorno imenovano Zahodna Nemčija) so zasedle britanske, ameriške in francoske zasedbene enote. Tu je bilo glavno mesto Bonn. - Nemško demokratično republiko ( proglašeno leta 1949, znano kot Vzhodna Nemčija) pa so socialistično uredile sovjetske vojaške enote. Tu je bilo glavno mesto Berlin, ki pa je bil razdeljen na večji Vzhodni Berlin in na manjši Zahodni, ki je bil enklava Zahodne Nemčije. V času hladne vojne so z vzhodne strani leta 1961 zgradili Berlinski zid, ki so ga porušili leta 1989 in tako neposredno začeli proces združevanja obeh delov Nemčije, katere je nova prestolnica Berlin. Več kot 40-letni razvoj je ZRN v okviru kapitalističnega tržnega gospodarstva prinesel velik gospodarski napredek, medtem ko je NDR zelo zaostajala, čeprav je bila v socialističnem bloku najbolj razvita. Velike razvojne razlike med bivšima deloma Nemčije si prizadevajo čim prej ublažiti z vlaganji v obnovo zastarele in okolju škodljive 6.

industrije v nekdanji NDR, z novo organizacijo njenega kmetijstva, z gradnjo prometnic, še zlasti tistih, ki jo povezujejo z zahodnimi deželami, za gradnjo infrastrukture, s preobrazbo izobraževalnega sistema itd. (http://sl.wikipedia.org/wiki/Nem%C4%8Dija). Nemčija ni le ena večjih držav sredi Evrope, ampak glede na svojo lego pokriva območje, kjer se poraja veliko vprašanj glede kriminala in kriminalistične politike, ki vznemirjajo državo skozi zadnja leta. To vpliva na obseg in na resnost težav povezanih z zločinskim obnašanjem in na to, kako je kriminaliteta dojemljiva za javnost in za državo samo. Nemčija je srednje razredna družba z dobro razvitim socialnim varstvom in tako so problemi povezani z revščino razmeroma relativno omejeni. Vendar pa nedavni gospodarski razvoj ni bil dinamičen in Nemčija je postala ena od počasi rastočih držav v gospodarstvu v celotnem območju Evrope. V zadnjih 15 letih so vidne drastične politične spremembe in socialno - ekonomski izzivi, ki so neposredno in posredno vplivali na Nemčijo. V zgodnjih 90-tih je prišlo do priseljevanj povezanih z razpadanjem komunističnih držav in državljanske vojne v nekdanji Jugoslaviji (Oberwittler, Hofer, 2005: 466-467).. 2.2 Razdelitev Nemčije na dežele. Zvezna republika Nemčija je nastala z združitvijo poprej ustavno utemeljenih zveznih dežel. Upravno je razdeljena na 16 zveznih dežel in ima sledeče št. prebivalcev ter površino: 1.) Baden - Württemberg (Površina 35.752 km², 10.756.434 prebivalcev) 2.) Bavarska (Bayern) (Površina 70.549 km², 12.519.312 prebivalcev) 3.) Berlin (Površina 892 km², 3.431.675 prebivalcev) 4.) Brandenburg (Površina 29.479 km², 2.531.700 prebivalcev) 5.) Bremen (Površina 404 km², 662.244 prebivalcev) 6.) Hamburg (Površina 755 km², 1.777.373 prebivalcev) 7.) Hessen (Površina 21.100 km², 6.069.333 prebivalcev) 8.) Mecklenburg-Predpomorjanska (Mecklenburg -Vorpommern ) (Površina 23.180,14 km², 1.679.682 prebivalcev) 7.

9.) Spodnja Saška (Niedersachen) (Površina 47.624 km², 7.973.800 prebivalcev) 10.) Severno Porenje -Vestfalija (Nordhrein-Westfalen ) (Površina 34.088,31 km², 17.933.064 prebivalcev) 11.) Porenje - Pfalška ( Rheinland-Pfalz ) (Površina 19.853,36 km², 4.046.860 prebivalcev) 12.) Posarje (Saarland ) (Površina 2.569 km², 1.036.598 prebivalcev) 13.) Saška ( Sachsen ) (Površina 18.415,51 km², 4.192.700 prebivalcev) 14.) Saška - Anhalt ( Sachsen-Anhalt ) (Površina 20.446,31 km², 2.414.917 prebivalcev) 15.) Schleswig – Holstein (Površina 15.799 km², 2.837.810 prebivalcev) 16.) Turingija (Thüringen ) (Površina 16.172,10 km², 2.278.136 prebivalcev) ( www.sl.wikipedia.org/wiki/Nemčija ).. Slika 1: Nemčija - razdelitev na dežele. Vir: (www.maps-of-germany.co.uk). 8.

2.2.1 Prebivalstvo v Nemčiji Nemčija ima 82.046.000 (na dan 30.11.2008) prebivalcev. Večina prebivalcev v Nemčiji je etničnih Nemcev kar 91,1%. Vendar pa je kljub temu več kot 7 milijonov prebivalcev brez nemškega državljanstva. Glavno etnično manjšino predstavljajo Turki (2,4%), Italijani (0,7%), priseljenci nekdanje Jugoslavije (0,6%), Grki (0,4%) in Poljaki (0,3%) (Oberwittler, Hofer, 2005: 467). Nemško prebivalstvo vključuje 7,3 milijonov tujcev, vključno z 2 milijonoma Turkov in veliko beguncev iz držav v razvoju. Mnogi Turki so prišli v državo kot sezonski delavci v gospodarskem razcvetu od leta 1950 do konca leta 1973. Od leta 1970 je približno 3,2 milijona tujcev dobilo Nemško državljanstvo. Z uvedbo novega zakona glede državljanstva v letu 2000 je veliko otrok teh staršev postalo upravičenih do Nemškega državljanstva. Med letoma 1988 in 1993, je več kot 1,4 milijona. beguncev, mnogi iz nekdanje. Sovjetske zveze, poiskala azil v Nemčiji. Nova zakonodaja o priseljevanju, ki je začela veljati 1. januarja 2005, spodbuja bolj odprto politiko priseljevanja ( www.germanculture.com.ua ).. 9.

3 Značilnosti kriminalitete in načini soočanja z le-to v Nemčiji Povečanje kriminalne obremenjenosti urbanih in ostalih bolj naseljenih območij povzroča splošno povečanje števila kaznivih dejanj, zato se sodobne policije sistematično in dosledno ukvarjajo s proučevanjem te problematike. Večji del kriminalitete se dogaja v manjših območjih, zato jo je s proaktivnim, organiziranim, fleksibilnim in usmerjenim delom policije možno zmanjšati. Policije in zlasti kriminalistične policije v svetu se zadnja desetletja zelo organizirano in sistematično ukvarjajo z identifikacijo, spremljanjem, nadzorovanjem, obvladanjem in zmanjševanjem kriminalnih žarišč. Organizacijske oblike dela, strategije, taktike in metode delovanja policij v svetu so različne in se morajo nenehno prilagajati novim zahtevam na področju zatiranja, preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. V kolikor temu ni tako, policija, pravosodni organi in celotna družba izgubljajo boj za zmanjševanje kriminalitete in omejevanje delovanja storilcev kaznivih dejanj. V Nemčiji so se z operativnim pokrivanjem kriminalnih žarišč začeli sistematično ukvarjat v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Zaradi izjemno hitrega razvoja kriminalnih združb so bili prisiljeni razviti številne ciljno usmerjene strategije. Pri razvoju si ves čas pomagajo z bogatimi izkušnjami ZDA, zlasti iz FBI, DEA ter večjih mestnih policijskih enot. Ob širjenju dejavnosti organiziranih kriminalnih združb in povečanju kriminalitete zaradi družbeni sprememb v novi Evropi, so od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja stare strategije dela na tem področju dodelali, posodobili in sistematično zagotavljali sredstva za nabavo nove sodobne tehnike. Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, predvsem pa v začetku tega stoletja, so intenzivno uporabljajo ameriške izkušnje, zlasti CompStat modela. Ta je še posebej razvit v mestih München, Hamburg, Berlin, Stuttgart, Dortmund, Essen, Düsseldorf in številnih drugih. V vsakem večjem mestu, v katerem zaznajo povečano kriminalno aktivnost, takoj začnejo s sistematičnimi preprečevalnimi aktivnostmi v kriminalnih žariščih. Pri obvladovanju večje problematike na kriminalnih območjih v aktivnosti vključujejo specializirane enote drugih policijskih predsedstev. Te so lahko z deželnega nivoja, kot so: mobilne enote. 10.

kriminalistične policije, enote uniformirane pripravnostne policije ter enote SEK ( specialne enote ). Te, s proaktivnimi, prekritimi in z različnimi ofenzivnimi oblikami policijskega dela sistematično, pokrivajo večja kriminalna žarišča v posameznih zveznih deželah. Pri tem je potrebno dodati, da je vodenje in koordinacija med enotami izjemno dodelana in vsaka najmanjša enota deluje po podrobno pripravljenem načrtu. V razvoj teh novih metod dela so vložili velika finančna sredstva, ki so bila namenjena za razvoj usposabljanja, taktike in predvsem za zelo kvalitetno tehnično opremljanje enot (www.fvv.uni-mb.si/dv2008/zbornik/clanki/Kregar.pdf ).. Najnovejše študije o organiziranem kriminalu kažejo, da ni presenečanje, da prihaja z odprtimi mejami na vzhodu do pogostejšega pojavljanja tujih kriminalnih združb, ki se ukvarjajo z trgovino z ljudmi, ukradenimi motornimi vozili, prostitucijo in nezakonitimi igrami na srečo itd. Ugotovili so, da na vseh teh področjih prevladujejo » strogo hierarhično strukturirane organizacije«. Glede na ugotovitve, avtonomne skupine tujcev danes igrajo pomembno vlogo v mnogih področjih kriminala. Te skupine so etnično homogene in niso pripravljene sodelovati z drugimi kriminalci (www.organized-crime.de/IALEtnr1.htm ).. 11.

4 Oris trendov kriminalitete v Nemčiji Podatke,. ki. jih. navajam,. sem. povzela. s. spletne. strani. nemške. policije. (Bundeskriminalamt) in sicer iz letnih poročil od leta 1997 do leta 2007, v katerih so zabeleženi trendi kriminalitete v Nemčiji. V letna poročila od leta 1991 naprej so vključeni tudi podatki za vzhodni Berlin, zaradi česar je primerjava z predhodnimi leti nekoliko oslabljena. Zaradi precejšnjih začetnih težav so bili podatki za nove dežele za letna poročila 1991 in 1992 prenizki, tako da ni bilo možno oblikovati primerljive podlage za primerjavo skozi čas. Od poročila za leto 1993 naprej se je zajetje podatkov za nove dežele ponovno vrnilo v normalno stanje, tako da so bile primerjave z naslednjimi leti spet mogoče (www.bka.de). V tem delu naloge bom grafično prikazala trende kriminalitete v Nemčiji po letu 1990 do leta 2007. Prikazala bom trende za vsa kazniva dejanja skupaj, nato pa posebej po posameznih kaznivih dejanjih in sicer: - izbrana nasilna kazniva dejanja (ki vključujejo namerni uboj, posilstvo, rop, hude in nevarne telesne poškodbe), - umor/uboj, - zlorabe prepovedanih drog, - spolni delikti. Tovrstna kazniva dejanja so le del t.i. klasične kriminalitete. Obstajajo pa podatki tudi o nekaterih drugih vrstah kriminalitete, kot so npr. gospodarska kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, računalniška kriminaliteta, itd., vendar sem se zaradi preobsežnosti teh podatkov osredotočila na prej omenjene skupine kaznivih dejanj. Podatke, ki sem jih pridobila iz letnih poročil nemške policije na spletu, bom primerjala s podatki, ki sem jih pridobila na spletnih straneh European sourcebook-a. Zaradi dostopnosti podatkov se bom osredotočila le na leta 2000 - 2003.. 12.

4.1 Grafični prikaz trendov kriminalitete po posameznih kaznivih dejanjih. 4.1.1 Grafični prikaz za vsa kazniva dejanja. Slika 2: Število kaznivih dejanj od leta 1987 do 2007 Vir: www.bka.de. pojasnjeni primeri zabeleženi primeri osumljenci kaznivih dejanj Trendi kriminalitete za Nemčijo prikazujejo, da je leta 1993 bilo možno zaznati oster dvig zabeleženih primerov, kar je mogoče pojasniti z nemško združitvijo države in posledično z odpiranjem mej vzhodnoevropskim državam. Med letoma 1993 in 2000 je mogoče opaziti stabilne razmere na visoki ravni z rahlim padcem. Po kratkem obdobju je možno zaznati majhno povečanje. do leta 2004, na kar so se številke ponovno nekoliko. zmanjšale. Gibanja, ki so tukaj opisana, je treba obravnavati kot relativne številke (kazniva dejanja na 100.000 prebivalcev). V nadaljevanju bom podrobneje in bolj nazorno opisno analizirala časovno obdobje od leta 1997 do leta 2007. 13.

Leto 1997: Na celotnem ozemlju Zvezne republike Nemčije je bilo registriranih 6.586.165 kršitev v zvezni register. Teh je za 0,9% manj kot prejšnje leto. Kriminalitetno število znaša 8.031. Leto 1998: Skupno so zabeležili 6.456.996 kršitev v zvezni register. Teh je bilo za 2,0% manj kot prejšnje leto. Kriminalitetno število je znašalo 7.869. Leto 1999: Na celotnem ozemlju je bilo skupaj registriranih 6.302.316 kršitev v zvezni register. Teh je bilo za 2,4% manj kot prejšnje leto. Kriminalitetno število znaša 7.682. Leto 2000: Na celotnem ozemlju je bilo skupno zabeleženih 6.264.723 kršitev v zvezni register. Teh je bilo za 0,6% manj kot prejšnje leto. Kriminalitetno število je znašalo 7.625. Leto 2001: Za celotno ozemlje so skupno zabeležili 6.363.865 kazenskih kršitev. Teh je za 1,6% več kot prejšnje leto. Kriminalitetno število je znašalo 7.736. Leto 2002: Skupno so zabeležili 6.507.394 kazenskih kršitev v zvezni register, to je za 2,3% več kot prejšnje leto. Kriminalitetno število je znašalo 7.893. Leto 2003: Za celotno ozemlje Zvezne republike Nemčije so leta 2003 zabeležili 6.572.135 kazenskih kršitev. Teh je bilo za 1% več kot prejšnje leto. Kriminalitetno število je znašalo 7.963. Leto 2004: Na celotnem ozemlju Zvezne republike Nemčije je bilo v letu 2004 zabeleženih skupno 6.633.156 kazenskih kršitev v zveznem registru. Teh je bilo za 0,9% več kot v prejšnjem letu. Kriminalitetno število za leto 2004 je znašalo 8.037. Leto 2005: Na celotnem ozemlju Zvezne republike Nemčije so leta 2005 skupno zabeležili 6.391.715 kazenskih kršitev. Teh je bilo za 3,6% manj kot prejšnje leto. Kriminalitetno število za leto 2005 znaša 7.747.. 14.

Leto 2006: Na celotnem ozemlju Zvezne republike Nemčije leta 2006, je bilo skupno registriranih 6.304.223 kazenskih kršitev v zvezni register. To je 1,4% manj kot prejšnje leto (2005). Kriminalitetno število znaša 7.647. Leto 2007: Na celotnem ozemlju Zvezne republike Nemčije leta 2007, je bilo registriranih skupaj 6.284.661 kazenskih kršitev v zvezni register. To je za 0,3% manj kot leto prej (2006). Kriminalitetno število za leto 2007 je 7.635 (www.bka.de). Na spletnih straneh European sourcebook-a je bilo za Nemčijo za leto 2000 zabeleženih 7.622 kaznivih dejanj (na 100.000 prebivalcev). Ti podatki so zabeleženi s strani policije.Leta 2001 je bilo zabeleženih 7.734 kaznivih dejanj, leta 2002 pa že 7.902 kaznivih dejanj. Leta 2003 so se kazniva dejanja še povečala in sicer so jih zabeležili 7.976 (na 100.000 prebivalcev). Tako je opazno, da se je število kaznivih dejanj povečalo v letih 2001 in 2002/03.. 4.1.2 Grafični prikaz za izbrana nasilna kazniva dejanja Nasilna kazniva dejanja vključujejo naslednje kategorije kaznivih dejanj: namerni uboj, posilstva, spolno nasilje, rop, izsiljevanje, ki ga spremlja nasilje, telesne poškodbe s smrtnim izidom, hude in nevarne telesne poškodbe, ugrabitev z izsiljevanjem, zajetje talcev, napad na zračni promet itd. (Jehle, 2009).. 160000 140000 120000 100000 število. Namerni uboj. 80000. Posilstvo. 60000. Ropi. 40000. Huda in nevarna telesna poškodba. 20000 0 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 leto. Slika 3: Število izbranih nasilnih kaznivih dejanj od leta 1991-2007 Slika Vir: Tabela 1 v prilogi. 15.

Od 1991 je opaziti strmi dvig števila nasilnih kaznivih dejanj. Upoštevati je pa potrebno, da se po letu 1993 številke nanašajo na celotno območje Nemčije in so zato višje. Poleg tega ni opaziti enotnega trenda, med tem ko se je, med najpomembnejšimi skupinami, število hudih in nevarnih telesnih poškodb vztrajno dvigalo, se je število ropov zmanjševalo (od leta 1997). Obstaja več možnih razlogov za dolgoročni dvig v kriminalu, zlasti spremembe v strukturi prebivalstva. Dejstvo je, da je padec Berlinskega zidu leta 1989, združitev Nemčije in odpiranje meja, za vzhodnoevropske države povzročilo obsežno povečanje števila ljudi, ki so prihajali v Nemčijo in tako je povečan selitveni tok vplival na številke (www.bka.de ). Leta 2007 je bilo zabeleženih skupno 217.923 tovrstnih kaznivih dejanja. Število je v primerjavi z letom 2005 naraslo in sicer je bilo zabeleženih 212.832 tovrstnih dejanj.. Posebej bom interpretirala prikazane podatke in sicer: a) Namerni uboj - Zabeleženih je bilo 2.641 namernih ubojev leta 2001, to predstavlja zmanjšanje za 210 primerov v primerjavi s prejšnjim letom oziroma 3,8%. Od leta 2000 - 2003 je zaznati upad namernih ubojev in sicer za 11%. Tako je število padalo, zlasti med leti 2005 in leta 2007, ko je bilo 2.347 namernih ubojev. Leta 2001 je bilo zabeleženih 2.641 teh kaznivih dejanj, kar je približno 3,2 teh kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev. Za leto 2003 je bilo zabeleženih teh kaznivih dejanj 2.514, kar so približno trije namerni uboji na 100 000 prebivalcev. European sourcebook pa razpolaga z naslednjimi podatki: leta 2000 je bilo v Nemčiji zabeleženih 3,8 namernih ubojev na 100.000 prebivalcev. Leta 2001 je bilo zabeleženih 3,5 namernih ubojev, tudi leta 2002 je bilo zabeleženih 3,5 namernih ubojev. Leta 2003 je bilo v Nemčiji zabeleženih 3,4 namernih ubojev. b) Posilstvo - Število kaznivega dejanja posilstva narašča že od leta 1991 dalje. Leta 2001 je bilo 7.891 posilstev in sicer se je povečalo za 326 primerov. Leta 2005 je bilo zabeleženih 8.133 posilstev, kar je za 633 primerov manj kot leta 2003. Leta 2007 pa so zabeležili 7.511 posilstev. Razvidno je, da je število posilstev od leta 1991 do leta 2003 naraščalo, nato pa je zaznati rahel upad do leta 2007.. 16.

V European sourcebook-u pa je bilo leta 2000 zabeleženih 9 posilstev na 100.000 prebivalcev, leta 2001 pa 10 na 100.000 prebivalcev. V letu 2002 je ponovno zabeleženih 10 posilstev na 100.000 prebivalcev. V letu 2003 pa je zabeleženih (podatki policije) 11 posilstev na 100.000 prebivalcev. c) Rop - Iz zabeleženih podatkov je razvidno, da je število ropov od leta 1993 pa do leta 1997 nenehno naraščalo. Od leta 1999 naprej je zaznati upad teh kaznivih dejanj, leta 2005 je bilo zabeleženih 54.841 ropov, kar je 4.941 primerov manj kot leta 2003. Leta 2007 pa so zabeležili 52.949 teh kaznivih dejanj. Leta 2001 je bilo zabeleženih 57.108 ropov, kar je 69,2 ropov na 100.000 prebivalcev. Za leto 2003 so zabeležili povečanje ropov na 59.782, kar predstavlja 72,4 ropov na 100.000 prebivalcev. Za kaznivo dejanje ropa je bilo v European sourcebook-u za leto 2000 zabeleženih 72 teh kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev. Za leto 2001 je bilo zabeleženih 69 ropov, leta 2002 pa 71 na 100.000 prebivalcev. Leta 2003 pa se število nekoliko poviša in sicer na 73 zabeleženih ropov na 100.000 prebivalcev. d) Huda in nevarna telesna poškodba - Za to skupino kaznivih dejanj je opaziti močan dvig od leta 1993 pa do leta 2007. Leta 1997 je bilo zabeleženih 106.222 teh kaznivih dejanj, kar je 10.463 primerov več kot leta 1995. Nato se je število teh kaznivih dejanj neprestano povečevalo in je leta 2007 znašalo 154.849, kar je 7.727 primerov več kot je bilo zabeleženih leta 2005. V letu 2001 so zabeležili 120.345 teh kaznivih dejanj, kar je 145,8 teh kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev. V letu 2003 pa se ta kazniva dejanja povečajo na 132.615, kar je 160,7 primerov na 100.000 prebivalcev. V European sourcebook-u so leta 2000 zabeležili 465 teh kaznivih dejanj, leta 2001 pa 486 teh kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev. V letu 2002 se ta kazniva dejanja povečajo in sicer na 517 zabeleženih primerov, letu 2003 pa se še povečajo na 546 zabeleženih primerov teh kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev. Število kaznivih dejanj za hudo in nevarno telesno poškodbo se ne ujema s številom, ki je bilo zabeleženo na spletni strani European sourcebook-a. Predvsem iz tega razloga je. 17.

metodologija. zajemanja. podatkov. drugačna. (http://www.europeansourcebook. .org/esb3_Full.pdf).. 4.1.3 Grafični prikaz za kaznivo dejanje umora in uboja vključno s poskusom umora. Slika 4: Število umorov in ubojev od leta 1987-2007 Vir: www.bka.de vsi umori dokončani umori Posebej bom interpretirala statistične podatke policije, ki sem jih pridobila iz letnega poročila nemške policije za leto 2007. Posebej bom razčlenila: - zabeležene primere kaznivega dejanja umora in uboja, -. zaključene primere kaznivega dejanja umora in uboja ter. -. kazniva dejanja poskusa umora in uboja.. Pri zabeleženih primerih kaznivega dejanja umora in uboja je opaziti strmi upad od leta 1993 pa vse do leta 1998, postopno upadanje vse do leta 2007, kjer je bilo 734 pojasnjenih primerov kaznivega dejanja umora. To je 84 primerov manj kot leto prej. Pojasnjenih primerov kaznivega dejanja uboja je bilo leta 2007 zabeleženih 1.613 primerov, kar je 37 primerov manj kot leto prej. Zaključeni primeri kaznivega dejanja umora so upadli za 6%, to je 314 primerov (2007). Zaključeni primeri kaznivega dejanja uboja so upadli za 3,8%, to je 378 primerov (2007).. 18.

Pri kaznivih dejanjih poskusa umora je opaziti upad za 15,2%, kar je 420 teh primerov v letu 2007. Pri poskusu kaznivega dejanja umora je opaziti več kot polovico teh primerov (57,2%), pri poskusu nenamernega uboja in uboja je zaznati več kot tri četrtine teh primerov, leta 2007 je bilo zabeleženih 76,6% takih primerov. Pogosto so kot mesto zločina zabeležena velika mesta z več kot 500.000 prebivalci. Leta 2000 je bilo zabeleženih 930 teh kaznivih dejanj, kar je približno 1,1 na 100.000 prebivalcev, leta 2001 je bilo 860 teh kaznivih dejanj, kar je približno 1,0 teh kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev. Leta 2002 so zabeležili 873 teh kaznivih dejanj, kar je približno 1.0 na 100.000 prebivalcev. Leta 2003 se je zmanjšalo število na 829, kar je približno 2,9 na 100.000 prebivalcev. V European sourcebook-u so leta 2000 zabeležili 1,6 teh kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev, leta 2001 pa 1,4 teh kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev. Prav tako v letu 2002. V letu 2003 so zabeležili 1,3 teh kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev.. 19.

4.1.4 Grafični prikaz za kaznivo dejanje zlorabe prepovedanih drog. Slika 5: Kazniva dejanja zlorabe prepovedanih drog Vir: www.bka.de. kazniva dejanja zlorabe prepovedanih drog marihuana heroin V sliki 5 je prikazano skupno število kaznivih dejanj zlorabe prepovedanih drog od leta 1987 do leta 2007. Posebej prikazuje število pojasnjenih kaznivih dejanj zlorabe marihuane od leta 1987 do leta 2007 in posebej število pojasnjenih kaznivih dejanj zlorabe heroina od leta 1987 pa do 2007. Najvišji delež nazadujočih primerov prepovedanih drog je opaziti pri registriranih primerih za marihuano (cannabis). Leta 2007 je bilo pojasnjenih 141.391 primerov, kar je 7.276 (-4,9%) primerov manj kot prejšnje leto. Ta tip droge predstavlja v letu 2007 kar 60% vseh kaznivih dejanj zlorabe prepovedanih drog. V letu 2006 pa 61%.. Leta 2007 so pojasnili 29.738 kaznivih dejanj zlorabe heroina, kar je 611 primerov (-2%) manj kot prejšnje leto. To je 12,6% od skupaj zabeleženih kaznivih dejanj zlorabe prepovedanih drog v letu 2007.. 20.

V letu 2000 so zabeležili 240.135 teh kaznivih dejanj, kar je približno 291 teh kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev, v letu 2001 se je število povečalo na 242.527, kar je približno 293,9 teh kaznivi dejanj na 100.000 prebivalcev. V letu 2002 se število teh kaznivih dejanj poveča na 246.667, kar je približno 298,9 teh kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev. V letu 2003 se ta kazniva dejanja še povečajo na 250.869, kar je približno 304 primerov na 100.000 prebivalcev. V European sourcebook-u pa so zabeleženi naslednji podatki za leta 2000 do 2003. Za leto 2000 je 297 teh kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev, za leto 2001 je bilo 300 teh kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev ter leta 2002, ko je bilo 305 teh kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev. Za leto 2003 je bilo 310 teh kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev.. 4.1.5 Grafični prikaz za izbrane spolne delikte. Slika 6: Število izbranih spolnih deliktov od leta 1987-2007 Vir: www.bka.de spolna zloraba otrok ekshibicionistična dejanja in povzročanje javnega pohujšanja posilstvo. Slika 6 prikazuje izbrana kazniva dejanja spolnih deliktov in sicer prikazuje spolne zlorabe otrok od leta 1987 do leta 2007, kazniva dejanja ekshibicionističnih dejanj in 21.

povzročanje javnega pohujšanja od leta 1987 do leta 2007. Nato še kazniva dejanja posilstva od leta 1987 do leta 2007.. Leta 2007 je bilo skupaj pojasnjenih 56.281 primerov spolnih deliktov, kar je 4.050 (7,8%) več kot leto pred tem. Pojasnjenih je bilo (2007) 12.772 kaznivih dejanj zoper spolno zlorabo otrok, kar je samo 7 primerov več kot prejšnje leto. Za kaznivo dejanje posilstva je bilo pojasnjenih 7.511 primerov v letu 2007, kar je 607 primerov manj kot prejšnje leto. Pri policiji prijavljena kazniva dejanja zoper spolne delikte so v letu 2007 narasla. Najvišji delež poskusov kaznivega dejanja spolnega nasilja predstavlja kaznivo dejanja posilstva in sicer 14,9%, kar je 7.511 primerov v letu 2007. Pri kaznivih dejanjih spolnih deliktov, so bili preiskovani večinoma odrasli moški (nad 21 let) (www.bka.de). Primerjava podatkov iz European sourcebooka-a je možna samo z zabeleženimi kaznivimi dejanji posilstva. To sem naredila v primerjavi med izbranimi nasilnimi kaznivimi dejanji, kjer je vključeno tudi posilstvo.. 22.

5 Statistični podatki po deželah v Nemčiji Slikovno bom ponazorila prostorsko porazdeljenost glede na pogostost kriminalitete po posameznih deželah v Nemčiji. Posebej bom slikovno prikazala in interpretirala podatke za leto 2007 in posebej za leto 2000. Tako bom lažje prikazala, koliko se je pogostost kriminalitet. v posameznih deželah povečala oziroma zmanjšala.. Na koncu bom. primerjala razlike v teh dveh letih in opisno analizirala odstopanja, ki jih bom opazila. To se mi zdi zanimivo, saj bo slikovno razvidno, koliko se je pogostost kaznivih dejanj v teh sedmih letih v posameznih deželah zmanjšala oziroma povečala. Pri primerjanju dežel moramo upoštevati, da znaten delež storilcev kaznivih dejanj in tudi žrtev, niso rezidenti dežele v kateri je bil zločin storjen. Na primer samo v Hessn-u živi 10% delavcev, ki so zaposleni v drugih deželah Nemčije. Zajeti so turisti, brezdomci in preostale skupine, ki ne spadajo k prebivalstvu dežel, kjer se dogajajo kazniva dejanja, vendar pa so zabeležena v statistiki teh dežel. Podatke sem pridobila iz letnega poročila nemške policije za leto 2000 in 2007. Prav tako bom testirala obstoj trendov kriminalitete (s pomočjo Spearmanovega koeficienta korelacije rangov in t-testa) za obdobje od 2001-2007, za vsa zabeležena kazniva dejanja za dežele nekdanje zahodne in vzhodne Nemčije in Nemčije kot celote. Trende umorov in ubojev (zabeleženi in dokončani) ter trende nasilniške kriminalitete bom prikazala z grafi ter jih interpretirala. Z izračunom linearnega trenda s pomočjo metode najmanjših kvadratov za obdobje 20012007 bom izračunala napoved kriminalitete za vsa zabeležena kazniva dejanja za leto 2008 za celotno Nemčijo in dežele nekdanje zahodne in vzhodne Nemčije.. 23.

5.1 Slikovni prikaz kaznivih dejanj po deželah za leto 2007. Slika 7: Kriminalitetno število kaznivih dejanj za leto 2007 Vir: www.bka.de Legenda:. Slika 7 prikazuje na katerih območjih v Nemčiji je kriminalitetno število največje oziroma katere dežele imajo največ oziroma najmanj zabeleženih kaznivih dejanj v letu 2007. V legendi lahko vidimo, da najsvetlejša barva pomeni od 5.300 do 7000 kaznivih dejanj, potem sledi od 7.000 do 7.300 kaznivih dejanj, nato od 7.300 do 8.600 kaznivih dejanj, kot zadnje pa od 8.600 pa do 9.000 kaznivih dejanj. Najtemnejša barva prikazuje od 9.000 pa do 14.600 kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev. Opazna je razlika med posameznimi pokrajinami, kjer je potrebno upoštevati naslednje različne dejavnike kot so npr. razlike v priložnostnih dejanjih, razlike v socialnoekonomskih razmerah itd. 24.

Iz slike 7 za leto 2007 so odstopanja opazna med »severnim« in »južnim« delom države. In sicer je v deželah Bayern, Thüringen, Hessen, Baden- Württemberg opaziti najnižjo pogostost kaznivih dejanj. Največjo pogostost kaznivih dejanj pa je opaziti v Berlinu, Hamburgu in Bremnu. Tabela 1: Prikaz števila prebivalcev in zabeležena kriminaliteta ter mesta po št. prebivalcev za leto 2007 Št. prebivalcev na 01.01.2007. %. Zabeleženi primeri. Mesta z več kot 500.000 Mesta od 100.000 do pod 500.000 Mesta od 20.000 do pod 100.000. 13.013.958. 15,8. 1.720.488. 12.435.864. 15,1. 12.173.11. 22.511.862. 27,3. 1.777.405. Skupnosti pod 20.000. 34.353.222. 1.547.399. Neznano Skupaj. Ni podatka 82.314.906. 41,7 Ni podatka 100. % 27, 4 19, 4 28, 3 24, 6. 22.058 6.284.661. 0,4 100. Št. prebivalcev. Vir: www.bka.de V tabeli 1 sem za boljšo predstavo prikazala mesta, ki so razdeljena na skupine glede na število prebivalcev v mestih, potem prikaz števila prebivalstva na dan 01.01.2007 in prikaz v procentih, ter koliko je bilo zabeleženih primerov v teh mestih in prikaz tega v odstotkih.. 25.

5.2 Slikovni prikaz kaznivih dejanj po deželah za leto 2000. Slika 8: Kriminalitetno število kaznivih dejanj za leto 2000 Vir: www.bka.de Legenda:. V sliki 8 je prikazano kriminalitetno število za leto 2000. Opaziti je največjo pogostost kaznivih dejanj v Berlinu in sicer od 13.000 do 16.900 na 100.000 prebivalcev, potem sledita Bremen in Hamburg. Najnižjo pogostost kaznivih dejanj v letu 2000 pa so zabeležili v naslednjih deželah: Bayern, Baden - Württemberg in Thüringen.. 26.

Tabela 2: Prikaz števila prebivalcev in zabeležena kriminaliteta ter mesto po št. prebivalcev za leto 2000. %. Zabeleženi primeri. Mesta z več kot 500.000 11.808.157 Mesta od 100.000 do pod 500.0000 13.495.784 Mesta od 20.000 do pod 100.000 21.987.414. 14,4. 1.632.981. 16,4. 1.348.195. 26,8. 1.661.060. Skupnosti pod 20.000. 34.872.120. Neznano Skupaj. Ni podatka 82.163.475. 42,4 1.580.724 Ni podatka 41.763 100 6.264.723. Prebivalci. Št. prebivalcev na dan 01.01.2000. % 26, 1 21, 5 26, 5 25, 2 0,7 100. Vir: www.bka.de. Za boljšo predstavo sem naredila tabelo 2, iz katere je razvidno, koliko je bilo prebivalcev v posameznih mestih, koliko je bilo teh v odstotkih ter koliko je bilo zabeleženih kaznivih dejanj s strani policije gleda na mesta porazdeljena na število prebivalcev. Kakor že prej omenjeno, bom opisno analizirala predstavljene slikovne podatke za leti 2007 in 2000. Ugotovila sem, da je tako v letu 2007 kakor tudi v letu 2000 opaziti najnižjo pogostost kaznivih dejanja v deželah: Bayern, Baden - Württemberg in Thüringen.. V deželah Niedersachsen, Nordrhein-Westfahlen in Hessen je zabeležena večja pogostost kaznivih dejanj v letu 2007 v primerjavi z letom 2000. Tako je zabeležena pogostost kaznivih dejanj v teh deželah v letu 2007 od 7.300 do 8.600 primerov na 100.000 prebivalcev. Za primerjavo, v letu 2000 je bila pogostost kaznivih dejanj za te dežele od 6.600 do 7.400. Za Berlin, Hamburg, Bremen je pogostost kaznivih dejanj manjša v letu 2007 in sicer je znašala od 9.000 do 14.600. Za primerjavo v letu 2000 je pogostost kaznivih dejanj za te dežele znašala od 13.000 do 16.900 na 100.000 prebivalcev. Torej je opaziti upad pogostosti kaznivih dejanj v letih od 2000 - 2007 za te omenjene dežele.. 27.

Prav tako je upad pogostosti kaznivih dejanj mogoče opaziti v letu 2007 za dežele: Macklenburg-Vorpommern, Brandenburg in Sachsen-Anhalt, kjer je znašala pogostost od 8.600 do 9.000 na 100.000 prebivalcev. Za primerjavo v letu 2000 je bila zabeležena pogostost v teh deželah od 9.700 do 13.000 na 100.000 prebivalcev.. Torej iz te opisne analize je razvidno, da je pogostost kaznivih dejanj od leta 2000 do 2007 upadla, gledano za celotno državo Nemčijo. Glede na to, da je število prebivalstva ostalo dokaj nespremenjeno oziroma z manjšim odstopanjem. V letu 2000 je bilo registriranih 82.163.475 prebivalcev, za primerjavo v letu 2007 pa 82.314.906 prebivalcev.. 5.3 Trendi kriminalitete Tukaj bom testirala obstoj trendov kriminalitete za obdobje od 2001-2007. Odločila sem se, da bom testirala obstoj trendov kriminalitete samo za vsa zabeležena kazniva dejanja dežel nekdanje zahodne in vzhodne Nemčije in Nemčije kot celote. Z grafi bom prikazala trende umorov in ubojev (zabeleženi in dokončani) ter nasilniške kriminalitete posamezno za dežele nekdanje vzhodne in zahodne Nemčije. Z izračunom linearnega trenda s pomočjo metode najmanjših kvadratov bom izračunala napoved kriminalitete (vseh zabeleženih kaznivih dejanj) za leto 2008 za celotno Nemčijo in dežele nekdanje zahodne in vzhodne Nemčije. Zahodne dežele nekdanje zahodne Nemčije : - Schleswig - Holstein, Hamburg, Bremen, Spodnja Saška, Severno Porenje -Vestfalija, Hessen, Porenje - Pfalška, Posarje in Baden-Wurttemberg, Turingija in Bavarska. Vzhodne dežele nekdanje vzhodne Nemčije : - Macklenburg- Predpomorjanska, Brandenburg, Berlin, Saška- Anhalt, Saška. Pomembno je poudariti tudi razliko v številu prebivalstva med deželami nekdanje zahodne in vzhodne Nemčije. In sicer je v nekdanji zahodni Nemčiji 65.840.641 prebivalcev, medtem, ko je v nekdanji vzhodni Nemčiji samo 14.250.674 prebivalcev.. 28.

5.3.1 Trendi kriminalitete vseh zabeleženih kaznivih dejanj za dežele nekdanje vzhodne in zahodne Nemčije 6000000. Št. kaznivih dejanj. 5000000 4000000 ZAHOD. 3000000. VZHOD. 2000000 1000000 0 1997 1998. 1999. 2000 2001. 2002. 2003 2004. 2005. 2006 2007. Leto. Slika 9: Zabeležena kazniva dejanja vzhodnih in zahodnih dežel Nemčije 1997-2007 Vir: Tabela 2 v prilogi 1) Testiranje obstoja trendov za čas 2001 do 2007 S pomočjo korelacije rangov lahko testiramo ali v neki časovni vrsti obstaja trend. Med časom (prva spremenljivka) in spremenljivko izračunamo razliko med rangoma in izračunamo ustrezen ρ po enačbi za Spearmanov koeficient korelacije rangov (Brvar, 2007). Testiranje trendov (s pomočjo Spearmanovega koeficienta korelacije rangov in t-testa) je pokazalo naslednje (po knjigi Brvar B., Ali je v časovni vrsti trend?): Za izračun sem uporabila naslednjo enačbo (enačba za Spearmanov koeficient korelacije rangov ρ: n.   1. 6. di 2 i 1. n(n 2  1). 29.

a) Za celotno Nemčijo (skupaj nekdanje vzhodne in zahodne dežele Nemčije) za vsa zabeležena kazniva dejanja: Ničelne hipoteze ne morem ovreči, ker ni povezave med časom in številom kaznivih dejanj. To lahko utemeljim s tem, da je ρ=–0,52 (t empirični je 1,6, t teoretični je 2,571 (alfa je 0,05)) in iz tega lahko sklepam, da ni trenda. b) Nekdanje zahodne dežele Nemčije za vsa zabeležena kazniva dejanja: Za dežele nekdanje zahodne Nemčije je izračun naslednji: ρ =0,83 (t empirični je 3,34, t teoretični pa 2,571 (alfa je 0,05)) tako zavrnemo ničelno hipotezo. Obstaja pa pozitiven trend. c) Nekdanje vzhodne dežele Nemčije za vsa zabeležena kazniva dejanja: Za dežele nekdanje vzhodne Nemčije je izračun naslednji: ρ=–0,45 ( t empirični je 0,12, t teoretični pa 2,571 (alfa je 0,05)) in tako ni trenda. 2) Izračun linearnega trenda s pomočjo metode najmanjših kvadratov (po knjigi Brvar B., Metode določanja trenda) za obdobje 2001 do 2007 Za izračun sem uporabila naslednjo enačbo (iz Brvar B., Metode določanja trenda):. n.  ( x  x).t i. xT  x . i 1. .t. n. t. i. 2 i. i 1. a) Celotna Nemčija. (skupaj nekdanje vzhodne in zahodne dežele Nemčije) za vsa. zabeležena kazniva dejanja: Napoved izračuna za leto 2008 je 6.318.967 b) Nekdanje zahodne dežele Nemčije za vsa zabeležena kazniva dejanja: Napoved izračuna za leto 2008 je 4.975.288 c) Nekdanje vzhodne dežele Nemčije za vsa zabeležena kazniva dejanja: Napoved izračuna za leto 2008 je 1.343.679 30.

3) Hipoteze Postavila sem dve hipotezi, ki se nanašata na ta vsebinski del in se glasita: H1: V Nemčiji je v zadnjih desetih letih prišlo do porasta kriminalitete. Nekdanje zahodne dežele Nemčije: Iz slike 9 je razvidno, da je po letu 1997 do leta 2000 zaznati upad števila kaznivih dejanj, nato do leta 2004 porast in potem spet upad števila kaznivih dejanj do leta 2007. Leta 1999 je glede na leto 1997 prišlo do 3,62% upada, nato je leta 2004 glede na leto 1999 prišlo do 9,73% porasta. Leta 2007 je glede na leto 2004 prišlo do 4,4% upada v številu zabeleženih kaznivih dejanj v deželah nekdanje zahodne Nemčije. Torej v deželah nekdanje zahodne Nemčije je prišlo do porasta kaznivih dejanj. Nekdanje vzhodne dežele Nemčije: Število kaznivih dejanj je od leta 1997 do leta 2007 neprestano upadalo v deželah nekdanje vzhodne Nemčije. Leta 1999 je glede na leto 1997 prišlo do 6,09% upada, nato je leta 2004 glede na leto 1999 prišlo do 7,45% upada. Leta 2007 je glede na leto 2004 prišlo do 8,15% upada v številu zabeleženih kaznivih dejanj v deželah nekdanje vzhodne Nemčije. V Nemčiji ni porasta kaznivih dejanj v obdobju 2001-2007. Tako lahko prvo hipotezo H1 zavržem. Do porasta kaznivih dejanj je prišlo samo v deželah nekdanje zahodne Nemčije in tako trend ne obstaja za Nemčijo kot celoto. H2: Ali je trend višji v deželah zahodne Nemčije ali v deželah vzhodne Nemčije. H2: V deželah nekdanje zahodne Nemčije imajo trend porasta vseh zabeleženih kaznivih dejanj. Na območju nekdanje vzhodne Nemčije pa trend ne obstaja (Spearmanov koeficient korelacije rangov je celo negativen). Ti rezultati nastanejo zaradi porasta premoženjske kriminalitete v zahodnem delu Nemčije, medtem ko je na vzhodnem delu bolj problematična ti. klasična kriminaliteta.. 31.

5.3.2 Trendi umorov in ubojev za dežele vzhodne in zahodne Nemčije. 3000. Št. kaznivih dejanj. 2500 2000 ZAHOD. 1500. VZHOD. 1000 500 0 1997. 1998. 1999. 2000. 2001. 2002. 2003. 2004. 2005. 2006. 2007. Leto. Slika 10: Zabeleženi umori in uboji v vzhodnih in zahodnih deželah Nemčije od leta 1998-2007 Vir: Tabela 3 v prilogi Iz slike 10 je razviden upad zabeleženih umorov in ubojev tako v deželah nekdanje zahodne kot vzhodne Nemčije. Število umorov in ubojev v letu 2007 upada v deželah nekdanje zahodne in vzhodne Nemčije.. 900 Št. kaznivih dejanj. 800 700 600 500. ZAHOD. 400. VZHOD. 300 200 100 0 1997. 1998. 1999. 2000. 2001. 2002. 2003. 2004. 2005. 2006. 2007. Leto. Slika 11: Dokončani umori in uboji v vzhodnih in zahodnih deželah Nemčije od leta 1998-2007 Vir: Tabela 4 v prologi Iz slike 11 je razvidno, da je tako v vzhodnih kot zahodni deželah nekdanje Nemčije prihajalo do upada in porasta v številu dokončanih umorov in ubojev. Vendar je iz obeh krivulj razvidno, da število kaznivega dejanja umorov in ubojev upada, tako v deželah nekdanje vzhodne in zahodne Nemčije. 32.

5.3.3 Trendi nasilniške kriminalitete za dežele vzhodne in zahodne Nemčije. 3500. Št. kaznivih dejanj. 3000 2500 2000. ZAHOD. 1500. VZHOD. 1000 500 0 1997. 1998. 1999. 2000. 2001. 2002. 2003. 2004. 2005. 2006. 2007. Leto. Slika 12: Nasilniška kriminaliteta v vzhodnih in zahodnih deželah Nemčije od leta 19972007 Vir: Tabela 5 v prilogi Iz slike je razvidno, da v nekdanjih deželah vzhodne Nemčije ni prihajalo skozi leta do nekega večjega upada oz. porasta v številu kaznivih dejanj. Leta 2007 je bi porast 3,57% glede na leto 2006. V nekdanji deželah zahodne Nemčije je razvidno, da od leta 1997 do leta 2001 ni bilo nekega večjega porasta oz. upada v številu kaznivih dejanj. Leta 2002 je opaziti porast števila kaznivih dejanj do leta 2007. Leta 2007 je bil porast 1,21% glede na leto 2006.. 33.

6 Struktura in obseg osumljencev kaznivih dejanj v Nemčiji V nadaljevanju naloge bom predstavila gibanje in spremembe števila osumljencev kaznivih dejanj, ki so posebej prikazani oz. razdeljeni in sicer na populacijo, ki zajema posebej tujce, posebej Nemce ter oboje skupaj. Podrobneje in bolj nazorno bom analizirala časovno obdobje od leta 1990 do leta 2007. Posebej bom prikazala osumljence kaznivih dejanj, ki so Nemci posebej po starostnih skupinah. Prav tako tudi pregled števila kaznivih dejanj, ki so jih storili tujci od leta 1990 do leta 2007, kakor tudi število osumljencev zabeleženih kaznivih dejanj, ki so tujci in prikaz teh po državah iz katerih izvirajo. Vse zbrane podatke sem pridobila na spletni strani nemške policije in so razvidni iz tabel v prilogi.. 6.1. Osumljenci kaznivih dejanj od leta 1990-2007. V letih od 1990 do leta 2007 je v Nemčiji bilo povprečno 2.127.089 osumljencev kaznivih dejanj. Med tujci je bilo povprečno 557.313 osumljencev kaznivih dejanj in med Nemci 1.569.776. Konec leta 2007 predstavljajo tujci kar 21,4% delež vseh osumljencev storjenih kaznivih dejanj in 78,6% Nemci (www.bka.de ). V letu 2007 je bilo 21,4% oseb, ki so bili preiskovani s strani policije, brez Nemškega državljanstva. Primerjava dejanskega kriminala med ne-nemškim prebivalstvom z nemškim je zaradi temnega polja o neznanih storilcih in zaradi nenatančnega števila ljudi, ki so v državi nezakonito, je statistika kriminala nepopolna. Poleg tega ne vključuje statistika prebivalstva določene skupine prebivalstva, kot so nezakoniti priseljenci, turisti, ljudje, ki samo potujejo skozi državo, obmejne nameščene oborožene sile in obiskovalci, vendar se bodo v statistiki kriminala tudi šteli kot storilci kaznivih dejanj.. 34.

Popisi prebivalstva kažejo, da so. podatki o registriranih tujih državljanih zelo. nezanesljivi. Problematika kriminalitete med Nemci in tujci tudi zaradi različnih strukturnih sestav ni primerljiva. Osebe, ki prebivajo v Nemčiji brez državljanstva so v primerjavi z nemškimi prebivalci v povprečju mlajši in pogosteje moškega spola. Ti pogosteje živijo v večjih mestih, v večini imajo nižje dohodke in nižjo raven izobrazbe in so pogosto brezposelni (www.bka.de).. 6.1.1 Grafični prikaz osumljencev kaznivih dejanj. 3000000 2500000. število. 2000000. Skupaj. 1500000. Nemci Tujci. 1000000 500000. 2007. 2006. 2005. 2004. 2003. 2002. 2001. 2000. 1999. 1998. 1997. 1996. 1995. 1994. 1993. 1992. 1991. 1990. 0. leto. Slika 13: Število osumljencev od leta 1990-2007 Vir: Tabela 6 v prilogi. Slika 13 prikazuje število osumljencev po posameznih letih, ki jih je policija preiskovala zaradi storitev kaznivih dejanj. Pri prikazani populaciji tujcev je opaziti, da se število osumljencev kaznivih dejanj od leta 1990 do leta 1993 povečuje. Povečanje osumljencev kaznivih dejanj je opaziti koncem leta 1993, ko število osumljencev znaša 689.920 oseb. Medtem je v letu 1994 opaziti rahel upad in sicer za 11,2%, kakor tudi v letu za tem, do leta 1995. Na kar se število osumljencev kaznivih dejanj v letu 1996 dvigne in sicer za 3,7%, v naslednjem letu za 1,3 %, nato pa od leta 1998 pa do leta 2007 postopoma upada. Leta 2007 je zabeleženih 490.278 oseb, ki so storili kaznivo dejanje. Torej lahko povzamem, da število osumljencev kaznivih dejanj od leta 1993 do leta 2007 upada.. 35.

Pri prikazu populacije, katero predstavljajo Nemci, je opaziti, da je bilo število osumljencev kaznivih dejanja od leta 1990 do leta 1993 stabilno, medtem ko je po letu 1993 opaziti porast,. Število osumljencev se poveča, kar predstavlja 1.361.855 oseb in se nadaljuje v letih od 1994-1998, medtem je v letu 1999 opaziti manjši upad in sicer za 1,7% glede na leto pred tem. Nato sledi od leta 2000 do leta 2004 postopno naraščanje, nato spet manjši upad v letih 2005 in 2006, in sicer za 2,4% za leto 2005 glede na leto pred tem. Leta 2007 so zabeležili 1.804.605 osumljencev kaznivih dejanj, iz česar lahko povzamem, da število osumljencev skozi leta narašča.. 6.2 Nemci Tukaj bom predstavila posebej zabeležena kazniva dejanja, glede na število osumljencev kaznivih dejanj, ki so jih storili Nemci. Naj že v naprej povem, da bom opisovala in analizirala po demografskih značilnostih. Najbolj očitna demografska znaka sta spol in starost. V nekaterih grafih bom prikazovala tudi statistične podatke, ki so razčlenjeni glede na starost.. 9000 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0. Osumljenci od 8-14 leta Osumljenci od 14-18 leta Osumljenci od 18-21 leta. 19 90 19 95 19 96 19 97 19 98 19 99 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07. število. 6.2.1 Grafični prikaz števila osumljencev. leto. Slika 14: Število nemških osumljencev od 8-21 leta Vir: Tabela 7 v prilogi Slika 14 prikazuje število nemških osumljencev starih od 8 do 21 let.. 36.

Podatki kažejo, da je veliko kaznivih dejanj z visoko udeležbo otrok in mladostnikov, vendar je treba poudariti, da so to kazniva dejanja, ki vključujejo kraje v trgovinah, kraje koles, škode na lastnini ipd. in so po navadi manj resne narave. Upoštevati je potrebno tudi nenehno spreminjanje narave otrok in mladostniškega prestopništva. Opaziti je, da je število osumljencev, ki so stari od 8-14 let, zelo nizko v primerjavi z ostalima prikazanima starostnima skupinama. Leta 1990 je bilo osumljenih kaznivih dejanj 1.241 oseb, leta 1995 pa je številko naraslo in sicer za 18,1%. Na kar se je število osumljencev do leta 2004 dvigovalo, potem pa je sledil upad in sicer za 6,9% in v letu 2005 za 9,3%. Do leta 2007 je bilo zabeleženih 1.861 osumljencev, ki so storili kaznivo dejanje. Pri številu osumljencev kaznivih dejanj od 14-18 let, pa je opaziti od leta 1990 do leta 1995 oster dvig in sicer za kar 13,2% glede na leto 1990. Nato je do leta 2005 število osumljencev upadalo, za kar 4,9% glede na leto pred tem. Leta 2007 je bilo zabeleženih 7.029 osumljencev kaznivih dajanj.. V starostni skupini. od 18-21 leta je opaziti. za 10,2% dvig števila zabeleženih. osumljencev kaznivih dejanj, glede na leto pred tem. Do leta 2007 je naraščalo in je bilo konec leta zabeleženih 7.519 osumljencev kaznivih dejanj.. 7000 6000. Število. 5000 4000. Od 21-25 leta. 3000. Od 21 leta dalje. 2000 1000. 19 90 19 95 19 96 19 97 19 98 19 99 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07. 0. Leto. Slika 15: Število nemških osumljencev od 21 leta dalje Vir: Tabela 8 v prilogi. V sliki 15 je prikazana populacija od 21 leta dalje in osumljenci kaznivih od 21-25 leta. V starostni skupini od 21-25 leta, je bilo leta 1990 zabeleženih 3.443 osumljencev kaznivega dejanja, do leta 1995 pa je opaziti porast in sicer za 8,6%.. 37.

Do leta 2007 je število osumljencev kaznivih dejanja naraščalo in je konec leta 2007 znašalo 6.197 oseb. Od 21 leta naprej, pa je bilo leta 1990 zabeleženih 1.791 osumljencev kaznivih dejanj in se je do leta 1995 dvignilo za 3,1%. Na kar je do leta 2007 naraščalo in znašlo 2.173 oseb. Iz te slike je razvidno, da je največ osumljencev kaznivih dejanj starih od 21 do 25 let. 76% vseh osumljencev kaznivih dejanj je moškega spola, ženske pa predstavljajo četrtino vseh zabeleženih kaznivih dejanjih. Primerjava starostnih skupin kaže, da največji delež predstavljajo mladoletni osumljenci. Približno vsaki osmi mladostnik in eden od desetih mladoletnikov je zabeležen v policijski evidenci.. 6.3 Tujci Vpletenost etničnih manjšin v kriminal je že nekaj let zelo popularna tema v Nemčiji. O tem se je razpisal tudi Hans-Jörg Albrecht, ki pravi da je potrebno razlikovati med tistimi priseljenci (v glavnem sezonski delavci), ki se razmeroma lahko vključijo v trg dela in med tistimi, ki iščejo azil in begunci, ki so zgoščeni v velikih mestih. Prav tako je treba ločiti med stalnimi prebivalci manjšinske populacije in začasnimi, kateri deloma predstavljajo ilegalne priseljence, ki pridejo večinoma iz vzhodno evropskih držav in so med drugim razlog za dvig populacije v zaporih (Oberwittler, Hofer, 2005: 488-489).. 6.3.1 Grafični prikaz števila osumljencev. 2500000 2000000 1500000 število. Osumljenci skupno. 1000000. Tujci 500000 0 1990. 1994. 1996. 1998. 2000. 2002. 2004. 2006. leto. Slika 16: Število osumljencev kaznivih dejanj, ki so tujci od 1990-2007 Vir: Tabela 9 v prilogi. 38.

Kot je razvidno iz slike 16 je leta 1990 bilo zabeleženo število osumljencev kaznivih dejanj 1.437.923 oseb, od tega je bilo 383.583 tujcev, ki so bili osumljeni kaznivega dejanja. V letu 1993 pa že 689.920 oseb kar predstavlja 33,6% od skupnega števila tujih osumljencev kaznivih dejanj. Razloge za oster dvig zabeleženega števila tujih osumljencev je možno pojasniti, kot sem že omenila s tem, da je prišlo do združitve Nemške države in posledično z odpiranjem mej za vzhodnoevropske države. V sledečih letih do leta 2007 je število upadalo in delež tujih osumljencev kaznivih dejanj znaša 490.278 oseb, kar je 21,4% od skupnega števila tujih osumljencev kaznivih dejanj. Treba je poudariti, da številke v prikazanih statistikah za tujce, vključujejo tudi velik delež kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo samo tujci, kot so Kršitev zakona o tujcih in azilu ipd. Osumljenci kaznivih dejanj, ki nimajo nemškega državljanstva predstavljajo visoko stopnjo udeležbe pri kaznivih dejanjih, ki se nanašajo na zakon o stalnem prebivališču, o azilu in svobodi gibanja, in tudi na ponarejanje dokumentov ( 2007: 15,8%, 2006: 17,5%, 1993: 28,6% ) vse pa je povezano z vstopom v državo in na kasnejše skupno bivanje v državi, npr. z preostalimi družinskimi člani (www.bka.de). Za boljši pregled podatkov, sem prikazala tabelo 3, ki vsebuje države iz katerih osumljenci kaznivih dejanj prihajajo. Podatki so posebej prikazani za leta 2000 do 2007 in so predstavljeni v odstotkih. Za leto 2007 pa so podani tudi podatki v številkah.. 39.