"Fan fiction" in komunikacijski krog knjige

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO. Andreja HARI. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Magistrsko delo. Mentor: dr. Andrej Blatnik, Izr.prof.. Študijski program: Bibliotekarstvo. Ljubljana, 2014.

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 2. Ključna dokumentacijska informacija Ime in PRIIMEK: Andreja HARI Naslov magistrskega dela: »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Magistrski študijski program Bibliotekarstvo Ljubljana, 2014 Število listov: 76 Št. slik: 1 Št. tabel: 4 Št. grafikonov: 6 Število prilog: 7 Št. strani prilog: 7 Število bibliografskih opomb: 131 Mentor: dr. Andrej Blatnik, Izr.prof. UDK 379.82+655.41:82(043.2) Ključne besede: založništvo, Slovenija, ljubiteljska kultura, komunikacijski krog knjige Izvleček: Ne glede na fanovstvo oboževalci ustvarjajo besedila, računalniško obdelane slike, avatarje, računalniško obdelane videoposnetke, ocene, analize itd. kot odziv na izvirno delo, ki jih je prvotno navdihnilo. Z istim namenom nastajajo tudi »fan fiction« zgodbe, ki so tesno vezane na izvirna dela. Predvsem leta 2011 s prodorom »fan fiction« avtorice E. L. James na profitni trg s svojo trilogijo 50 odtenkov sive je »fan fiction« prejel večjo pozornost. Njeno delo je bilo v osnovi »fan fiction« zgodba s knjižnega fanovstva Somrak, avtorice Stephenie Meyer. Od tu izvira ideja magistrske naloge, ki »fan fiction« dela primerja z Darntonovim komunikacijskim krogom knjige. Naloga pregleda široko področje »fan fiction« del, od zgodovine, oblik do pregleda nad tujimi in slovenskimi spletnimi arhivi in tudi fanzini. V nadaljevanju se avtorica naveže še na komunikacijski krog knjige, kjer primerja »fan fiction« na točkah komunikacijskega kroga. V sklopu raziskave je bilo izvedenih pet intervjujev s slovenskimi avtoricami »fan fiction« zgodb, vprašanja so bila osnovana na primerjavi »fan fiction« zgodb s komunikacijskim krogom knjige in so zajemala tako poglede s strani avtorstva, kot branja »fan fiction« del..

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 3. Prevod v angleščino University of Ljubljana, Faculty of Arts, Department of Library and Information Science and Book Studies, Master's Study Programme in Library Science Title: Fan fiction and the book's communication circuit Keywords: publishing, Slovenia, fan culture, book's communication circuit Abstract: No matter what fandom it is, fans create texts, fanarts, avatars, fanvideos, reviews, analysis etc. as a reply to original work that inspired them. Fan fiction stories come to life with same purpose and are tightly connected to the canon. Fan fiction mainly gained bigger attention in 2011 with E.L. James's trilogy 50 shades of grey and its entrance into profit publishing market. Her work was primary a fan fiction story based on literal fandom of Twilight written by Stephenie Meyer. This is the origin for master thesis that compares fan fiction with Darnton's book communication circuit. The work overviews broad area of fan fiction from it's history, forms to foreign and Slovenian web archives and fanzines. Further, the author includes comparison between fan fiction and segments of the communication circuit. Research included five interviews with Slovenian fan fiction authors, questions based on the comparison between fan fiction and communication circuit and included the view of authors as well as readers..

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 4. Kazalo vsebine 1 UVOD................................................................................................................................. 7 2 PREGLED LITERATURE ................................................................................................ 9 2.1 FANOVSTVO ............................................................................................................. 9 2.1.1 Kanon in »fanon« ............................................................................................... 10 2.1.2 »Fan fiction« ....................................................................................................... 12 2.1.2 Zgodovina fanovstva in »fan fiction« literature ................................................. 13 2.1.2.1 Pred pojavom avtorskih pravic .................................................................... 13 2.1.2.2 Po pojavu avtorskih pravic, razvoj medijev in svetovnega spleta ............... 14 2.1.3 Oblike »fan fiction« literature ............................................................................ 18 2.1.4.1 Glede na dolžino .......................................................................................... 18 2.1.4.2 Glede na vsebino ......................................................................................... 20 2.1.4.3 Glede na namen ........................................................................................... 25 2.1.4 Tuji spletni »fan fiction« arhivi .......................................................................... 26 2.1.5 Fanovstvo in »fan fiction« v Sloveniji ............................................................... 29 2.1.5.1 Slovenski fanzini in spletni »fan fiction« arhivi .......................................... 30 2.2 DARNTONOV KOMUNIKACIJSKI KROG KNJIGE IN »FAN FICTION« ........ 31 2.2.1 Avtor ................................................................................................................... 33 2.2.1.1 Kriteriji za opredelitev avtorskega dela ....................................................... 33 2.2.1.2 »Fan fiction« in avtorske pravice ................................................................ 34 2.2.1.3 Avtorstvo »fan fiction« del .......................................................................... 35 2.2.2 Založnik .............................................................................................................. 36 2.2.2.1 Uredniki in lektorji ...................................................................................... 36 2.2.2.2 Tisk in spletno objavljanje........................................................................... 39 2.2.2.3 Skladiščenje, distribucija in knjigotržec ...................................................... 40 2.2.3 Bralec .................................................................................................................. 41 3 RAZISKOVALNA METODA ......................................................................................... 42 3.1 CILJI RAZISKAVE .................................................................................................. 42 3.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ............................................................................ 42 3.3 INTERVJU ................................................................................................................ 42 4 REZULTATI .................................................................................................................... 44 4.1 SKLOP SPLOŠNIH INFORMACIJ ......................................................................... 44 4.2 OSTALI SKLOPI ...................................................................................................... 50 4.2.1 Avtor ................................................................................................................... 50 4.2.2 Založnik .............................................................................................................. 54 4.2.3 Tisk ..................................................................................................................... 57 4.2.4 Skladiščenje, distribucija in knjigotržec ............................................................. 59 4.2.5 Bralec .................................................................................................................. 60 5 RAZPRAVA ..................................................................................................................... 63 6 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 64 7 VIRI .................................................................................................................................. 65 9 PRILOGE ......................................................................................................................... 70.

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 5. Kazalo preglednic Preglednica 1: Kratek seznam nekaterih »fan fiction« žanrov. ........................................... 22 Preglednica 2: Število napisanih »fan fiction« del .............................................................. 44 Preglednica 3: Fanovstva, v katerih intervjuvanke sodelujejo kot avtorice ........................ 45 Preglednica 4: Fanovstva, v katerih intervjuvanke sodelujejo kot bralke ........................... 47 Kazalo slik Slika 1: Darntonov komunikacijski krog knjige iz 1982 ..................................................... 32 Kazalo grafikonov Grafikon 1: Zastopanost dolžine napisanih »fan fiction« del .............................................. 44 Grafikon 2: Število napisanih »fan fiction« del................................................................... 44 Grafikon 3: Število fanovstev, v katerih sodelujejo kot avtorice ........................................ 46 Grafikon 4: Najpogosteje zastopana kategorija fanovstev pri avtorstvu ............................. 46 Grafikon 5: Število fanovstev, v katerih sodelujejo kot bralke ........................................... 49 Grafikon 6: Najpogosteje zastopana kategorija fanovstev pri branju.................................. 49 Kazalo prilog Priloga 1: Vprašalnik ........................................................................................................... 70 Priloga 2: Izpolnjen vprašalnik (Tjaša) ............................................................................... 75 Priloga 3: Izpolnjen vprašalnik (Katja) ............................................................................... 75 Priloga 4: Izpolnjen vprašalnik (Akai Yami) ...................................................................... 75 Priloga 5: Izpolnjen vprašalnik (Tsu) .................................................................................. 75 Priloga 6: Izpolnjen vprašalnik (Bepo) ................................................................................ 75 Priloga 7: Izjava o avtorstvu ................................................................................................ 76 Seznam kratic ZASP. Zakon on avtorskih in sorodnih pravicah.

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 6. ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Andreju Blatnik za strokovno pomoč in napotke pri pisanju magistrske naloge. Zahvaljujem se Diani in Veroniki, ki sta prispevali k pridobitvi slovenskih avtoric »fan fiction« del za izvajanje intervjuja, in vsem intervjuvankam, ki so mi pomagale pri izvedbi raziskave. Zahvaljujem se tudi moji družini in prijateljem za podporo in spodbude tako pri študiju kot pisanju naloge. Hvala tudi profesorici slovenščine Nadi Fortuna in novinarki Dominiki Ahačič za lektoriranje..

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 7. 1 UVOD Vestno spremljanje novosti, ki se dogajajo na priljubljenem področju, kakršno koli sodelovanje, ustvarjanje stikov z drugimi oboževalci, so sestavni deli vseh fanovstev ne glede na obliko. Naj bo to priljubljena nogometna ekipa, znamke izdelkov oziroma vse do priljubljenih knjižnih vsebin, avtorjev, televizijskih serij, filmov, glasbe in tudi igralcev, glasbenikov itd. Udejstvovanja v fanovstvih se razlikujejo od manjših vpletenostih, kot je le spremljanje novosti, do tistih, ki prevzamejo vodilne vloge, organizirajo srečanja in podobno. Ena oblika udejstvovanj udeležencev je pisanje »fan fiction« zgodb, ki nastajajo na podlagi že ustvarjenega izvirnega dela, kanona. Avtorji takšnih del so svoje zgodbe sprva objavljali v fanzinih, revijah s fanovsko tematiko, s prodorom interneta pa se je ta pojav v spletnem okolju mnogo bolj razširil tako kvantitivno kot tudi sam razvoj različnih oblik pisanja, žanrov. V zadnjih letih je »fan fiction« prejel večjo pozornost. To se je zgodilo predvsem leta 2011 s prodorom »fan fiction« avtorice E. L. James na profitni trg s svojo trilogijo 50 odtenkov sive. Delo je bilo v osnovi »fan fiction« zgodba s knjižnega fanovstva Somrak, avtorice Stephenie Meyer. Seveda so se pred omenjeno »fan fiction« avtorico pojavili že podobni primeri prodora v profitno založništvo. Kot primer naj omenim avtorico Manna Francis, ki je leta 2007 izdala svoje delo Mind Fuck, ki je izviralo iz njene zgodbe, ki je temeljilo na televizijski seriji Blake's 7. Zaradi takšnih prodorov in razširjenosti pisanja »fan fiction« zgodb v spletnem okolju, se mi je to področje zdelo zanimivo za obravnavo v magistrski nalogi, saj se navezuje tudi na naše področje bibliotekarstva. Da bi se naloga še bolj navezala, sva se z mentorjem dogovorila za povezavo »fan fiction« del s Darntonovim komunikacijskim krogom profitno izdanih knjig. Magistrska naloga v začetku pregleda široko področje »fan fiction« del, od zgodovine, oblik do pregleda nad tujimi in slovenskimi spletnimi arhivi in tudi fanzini. V nadaljevanju se nato navežem še na komunikacijski krog knjige, kjer primerjam »fan fiction« na točkah komunikacijskega kroga. Pregledam kriterije za opredelitev avtorskega dela, problematiko »fan fiction« zgodb in avtorskih pravic izvirnih del ter avtorstvo samih »fan fiction« del. Nadaljujem s točko založnika, predvsem s stališča urednikov in lektorjev, temu sledi še tisk in spletno objavljanje. Skladiščenje, distribucija in knjigotržec sledijo in za konec pregledam še točko bralca. V sklopu raziskave je bilo izvedenih pet intervjujev s.

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 8. slovenskimi avtoricami »fan fiction« zgodb, vprašanja so bila osnovana na primerjavi »fan fiction« zgodb s komunikacijskim krogom knjige. Opomnila bi, da je veliko izrazov za »fan fiction« zgodbe, ki pomenijo isto, a zaradi uporabljene literature naloga ni konsistentna glede uporabe enotnega izraza. Iz istega razloga prihaja tudi do razlik pri navajanju angleških izrazov..

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 9. 2 PREGLED LITERATURE 2.1 FANOVSTVO Fanovstvo (angl. fandom) je izraz za subkulturo, skupino oboževalcev ali fanov neke danosti. Angleški izraz je sestavljen iz besede fan in pripone -dom (kot v primerih kingdom, freedom), zato je v slovenskem fanovskem prostoru razširjeni izraz fanovstvo (fan-ov-stvo, tvorjeno po zgledu kralj-e-stvo, obče-stvo) ustrezen, saj označuje občestvo fanov. Značilno je, da fani precej prostega časa namenijo ukvarjanju s svojim objektom oboževanja in se tega udeležujejo interaktivno, povezano z drugimi posamezniki, s katerimi delijo skupni interes, iz česar izhaja občutek pripadnosti in tovarištva. Tako se vzpostavijo socialne mreže s specifično dejavnostjo – fanovstvom. Fani so praviloma zainteresirani tudi za na videz nepomembne detajle objekta svojega fanovstva in ga v celoti dobro poznajo (Jordan, 2010). Ne glede na fanovstvo oboževalci ustvarjajo besedila, računalniško obdelane slike, avatarje, računalniško obdelane videoposnetke, ocene, analize itd., kot odziv na izvirno delo, ki jih je prvotno navdihnilo. Ko besedila krožijo, se družbene skupine delijo na tiste, ki ustvarjajo fanovska dela in tiste, ki ponujajo odziv (angl. feedback) in priporočila (angl. recommendations). Družbene skupine v zameno ustvarijo lastne norme in pričakovanja ter nalagajo enakovredne omejitve v okviru katerih nastajajo nova dela. Poleg ostalih omejitev so tu še tehnološke in ideološke omejitve, ki nastanejo glede na izbor orodij, ki jih ustvarjalci uporabijo za ustvarjanje in širjenje svojih del z drugimi. Oboževalci si zato pogosto prisvojijo vmesnike in digitalna orodja, ki v osnovi niso imela tega namena; najdejo način, da jih razvijejo glede na svoje potrebe (Stein&Busse, 2009). Objekti fanovstva so različni, poznamo stripovsko fanovstvo, športno, glasbeno, literarno, oboževanje telenovel, slavnih osebnosti in videoiger; lahko je zelo specifično, fokusirano na primer na določeno slavno osebo, ali pa orientirano širše, na hobije, žanre, trende itd. Literarno fanovstvo pomeni oboževanje posameznega avtorja in njegovih del, posameznega literarnega dela ali ožje lika. Nekateri fanovstvo pojmujejo kot skupnost fanov in avtorjev, okrog katerih se fanovstvo formira, saj so oboji v določenem razmerju. Občasna raba termina fandom je v angleškem diskurzu fanovstva sinonimna terminu kanon (Jordan, 2010)..

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 10. 2.1.1 Kanon in »fanon« Narava fanovske literature je dvojna, definirata jo tesna navezava na fikcijski univerzum dela, iz katerega izhaja – tako imenovani kanon – in hkratno bivanje zunaj tega univerzuma, saj iz prevzete snovi ustvarja nove pripovedi (Fan fiction, 2014). Kanon ima v kontekstu fanovske literature drugačen pomen od tistega, ki ga poznamo iz literarne vede, ki kanon razume kot izbor priznanih, po formi in vsebini reprezentativnih literarnih del oziroma piscev, izhaja namreč neposredno iz pomena kanona v kontekstu religije. Kot gre na primer v krščanstvu za kanonične svete knjige, ki so bile sprejete v biblijo, v nasprotju z apokrifi1, gre v fanovskem kanonu za »uradno«, izvirno oziroma »pristno« gradivo, ki ga je napisal izvirni avtor, na katerem potem bazira fanovska literatura – ki je v tem smislu do kanona toliko kot apokrif (Jordan, 2010). Kanon je lahko odprt, kar pomeni, da je še nedokončan in da ga avtor še dopolnjuje. Primer zaprtega, dokončanega kanona je serija knjig o Sherlocku Holmesu Arthurja Conana Doyla (Pugh, 2005). Saga o Harryju Potterju se je s sedmo knjigo sicer končala in je torej zaprti kanon, vendar si je Rowlingova z epilogom, kjer vpelje novo generacijo likov (potomce aktualnih), očitno pustila odprto pot za nadaljevanje. Tudi če avtor tega ne stori eksplicitno, lahko v kanon pravzaprav kadar koli doda novo delo, tako da v njem prevzame isti univerzum (Jordan, 2010). Fanovske zgodbe so po definiciji predelave in izpeljave, so torej pisanje, ki se naslanja na izvirno delo oziroma iz njega izhaja, uporablja iste like, iste kronotope, je skratka umeščeno v že določen kanonski univerzum. Sklepali bi, da je univerzum fanovske literature nujno uokvirjen v univerzum kanona, »prisiljen« v skladnost s predobstoječim kanonom; vendar so v fanovski literaturi dovoljena določena odstopanja (Jordan, 2010). Fanovski ustvarjalci in avtorji se borijo z omejitvami izvirnega besedila, saj obstoj le tega ponuja ogrodje pogojev, ki jih večina avtorjev upošteva v večji ali manjši meri2. Avtorji se morajo vsaj boriti z dejstvom, da bo veliko njihovih bralcev delo bralo s poznavanjem ozadja izvirnega dela (Stein&Busse, 2009). Kanon je v kontekstu fanovske literature koncept, ki je skupni imenovalec vseh fanovskih zgodb. Zajema vse, kar je v osnovi preverljivo dejstvo v danem fanovstvu. V prvi vrsti je to dano literarno delo (ali serija del), kar pa ne pomeni zgolj zgodbe, sem sodijo tudi kompleksni fikcijski svetovi (na primer zakonitosti vzporednega čarovniškega sveta pri Harryju Potterju, karakterizacija likov) in 1. Apokrifi so nekanonizirani spisi, nepriznana besedila, ki niso vključena v Sveto pismo. Na primer, avtorji navdušeni nad televizijsko serijo Supernatural se morajo boriti z izvirnim pripovedovanjem bratov Sam in Dean, njunem otroštvu in mladosti (Stein&Busse, 2009). 2.

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 11. detajli, kot je na primer pravilen zapis imen likov, fikcijskih krajev itd. Kanonski material fani znotraj posameznega fanovstva poznajo do potankosti, saj izvirno delo praviloma večkrat preberejo ali si ga ogledajo (Jordan, 2010). Fanovska besedila se pogosto odzovejo ne le na izvirno delo, vendar tudi na omejitve domnev in pričakovanj družbenih skupin. Poleg tega včasih oboževalci ustvarijo dela, ki se značilno odmaknejo od izvirnega dela. Alternativni univerzum (angl. alternative universe, alternate universe ali kratko AU) je tisti, v katerem liki dobijo popolnoma nove vloge oziroma je zgodba drugačna od izvirne. Tudi v teh primerih je izvirno delo tisto, ki omejuje in oriše delo; avtor z izbiro te oznake svojim bralcem sporoči, da je prišlo do sprememb (Stein&Busse, 2009). Kanon torej v kontekstu fanovske literature pomeni dvoje: potrjen, sprejet, uradni oziroma izvirni material (vse, kar je zapisano v knjigi) in na drugi strani koncept ali podrobnost iz izvirnega dela, ki je osnova za fanovsko literaturo, ki se nujno naslanja na izvirnik, torej nujno prevzame iz izvirne zgodbe vsaj neki detajl ali koncept. V večini primerov tako fanovska literatura ne velja za kanon, enako kot je tudi drugi fanovski material, kot so profili likov, fanovska umetnost in (video)igre, po definiciji še vedno derivativen in torej sekundaren, apokrifen, nekanoničen. Včasih pa kak element iz fanovskih zgodb postane tako vpliven, da je sprejet v kanon. Fanon je oznaka, tesno povezana s terminom kanon (izraz je sklop besed fan in kanon), za izmišljena, torej nekanonska in nepotrjena dejstva iz fanovske literature (na primer dogodek, situacija ali karakterizacija literarnega lika), ki postanejo širše znana in jih prevzame več avtorjev fanovskih zgodb v krajšem časovnem razdobju – in se jih zato kdaj zamenja za kanon oziroma jih mnogi razumejo kot razširjen element kanona (Jordan, 2010). Karkoli ni opisano v izvirnem delu ali je drugačno od izvirnika, lahko imenujemo fanon (Güldenpfennig, 2011)..

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 12. 2.1.2 »Fan fiction« »Fan fiction«3 je poimenovanje za posebno vrsto intertekstualnega, derivativnega4, to je izpeljanega pisanja, ki ga ustvarjajo fani (ljubitelji) različnih literarnih in drugih vrst del, navadno uspešnic. Te zgodbe nastajajo na podlagi že znanih literarnih likov, dogodkov in literarnih okolij – univerzumov – in so praviloma objavljene na fanovskih spletnih straneh (Jordan, 2010). V takšnih tekstih avtorji domišljijsko podaljšajo izvirno zgodbo ali potek zgodbe, ustvarijo nove like in/ali razvijajo nove odnose med že prisotnimi liki. »Fan fiction« v tiskani obliki je obstajal že mnogo let v različnih oblikah, vendar nove tehnologije omogočajo fanom, da se »srečajo« na spletnih mestih, kjer lahko v sodelovanju pišejo, si izmenjujejo, ocenjujejo ali razpravljajo o njihovih tekstih (Black, 2006) in si hkrati ustvarjajo lastno spletno identiteto. Fanovska literatura nastaja zaradi želje fanov, da bi se njihovo priljubljeno delo na nek način nadaljevalo. Številni fani se ne morejo sprijazniti, da se je njihovo delo končalo, želijo, da bi njihovi priljubljeni liki še naprej obstajali, se razvijali. Spet drugi so mnenja, da je delu nekaj primanjkovalo in si želijo vpogleda tudi v to plat zgodbe. Zaradi teh želja sami pričnejo s pisanjem, za katerega obstajata dve vrsti motivacije. Pughova (2005) prvo poimenuje »hoteti več« (angl. more of) in jo lahko imenujemo primarna, ki producira zgolj osnovno vrsto fanovskega pisanja nadaljevanj (tipa »kaj se je zgodilo potem«, kot ga poznamo iz šolskih nalog), predzgodb in manjkajočih prizorov, ki pojasnjujejo, kako je prišlo do razvoja dogodkov v kanonu. Tovrstne oblike predelav so znane že vsaj iz 17. stoletja z Avellandovim nadaljevanjem Don Kihota, čeravno zagovorniki pravic fanovske literature trdijo, da so ti postopki derivativnega pisanja stari toliko kot literatura, in za predhodnike navajajo že Kiklične epe. Prve prave zgodbe izpod peres fanov pa poznamo iz 20. in 30. let prejšnjega stoletja, iz fanovstva Jane Austen in že objavljene v prvih fanzinih5 (Jordan, 2011). Začetek fanovske literature v modernem pomenu, ki vznikne v 60. letih prejšnjega stoletja z Zvezdnimi stezami in fanzinom Spockanalia (Coppa, 2006), pokaže, da je za fane. 3. Angleški termin »fan fiction« ima tudi druge različice: »fanfiction«, pogosto tudi le »fan fic«, »fanfic«, »fic«, »FF«. 4 Derivativna literatura (angl. derivative literature ali derivative work) se v slovenščino sicer prevaja kot predelava, ustrezen izraz pa je tudi izpeljava (izpeljana literatura), ki ni nujno (samo) predelava. 5 Fanzin je neprofesionalna in neuradna publikacija, ki jo ustvarijo fani določenega kulturnega fenomena (kot je literarni in glasbeni žanr) za potrebe ostalih, ki si delijo isti interes (Fanzine, 2014)..

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 13. pomembnejša druga vrsta motivacije, ki jo Pughova poimenuje »hoteti več od« kanona (angl. more from). Presenetljivo obširna baza fanic Zvezdnih stez – tudi ženske so v znanstvenofantastični nanizanki našle nekaj zase, zlasti so to moški junaki – je v zgodbi pogrešala romantična čustva in zato začela pisati ljubezenske in erotične zgodbe o nastopajočih (Pugh, 2005). Take zgodbe dobivajo ustaljene oznake, kot so alternativni univerzum (AU), Out of Character (OOC), izvirni lik (OC) in druga opozorila, da se zgodba v večji ali manjši meri odmika od kanona (Jordan, 2011). 2.1.2 Zgodovina fanovstva in »fan fiction« literature Pred. letom. 1965. je. bil. termin. fan. fiction. rabljen. v. anglo-ameriškem. znanstvenofantastičnem fanovstvu, a v drugačnem pomenu od današnjega. Označeval je izvirna, čeprav amaterska dela znanstvene fantastike (v glavnem krajše zgodbe), v nasprotju s profesionalno objavljenimi deli poklicnih avtorjev ali na drugi strani z metabesedili o fanih, fanovstvu in fanovski literaturi. Te zgodbe so se objavljale v znanstvenofantastičnih fanzinih. Taka raba je danes zastarela. Sodobna definicija termina izključuje popolnoma izvirna dela, avtorji fanovske literature v svojem pisanju uporabljajo like in situacije, ki so jih ustvarili že drugi pisatelji (Fan fiction, 2014). A nekateri raziskovalci trdijo, da o fanovski literaturi ne moremo govoriti pred pojavom koncepta avtorskih pravic leta 1710 (Jordan, 2010), zato se pregled nad zgodovino v nadaljevanju deli na čas pred in po pojavu avtorskih pravic. 2.1.2.1 Pred pojavom avtorskih pravic Najstarejši predhodnik so pravzaprav že Kiklični epi, ki jih izročilo sicer pripisuje Homerju, vendar gre za le v fragmentih ohranjene krajše popise epizod grških herojev iz drugih delov mita o Troji (tistih, ki jih Iliada in Odiseja ne zajemata) in iz drugih grških mitskih ciklov, ki tako dopolnjujejo Homerjevo delo – v tem smislu gre za podoben koncept derivativnega pisanja, kot je fanovska literatura. Še bližje fanovskemu pisanju so različice zgodbe o kralju Arturju, ki so se razširile po vsej Evropi od 8. stoletja dalje, na nekoliko drugačen način pa še cikli zgodb iz arabske srednjeveške književnosti, ki so se tvorili tako, da so različni pripovedovalci dodajali nadaljevanja izvirni zgodbi (na primer cikli o Harunu al Rašidu). Nekatere zgodbe so nastajale tudi kot parodije predhodnih (parodija je sicer pomemben element v fanovski literaturi), včasih so bile parodirane tudi že same parodije. Veliko teh ciklov je bilo vključenih v znano ciklično pripoved Tisoč in ena noč (Jordan, 2010). Derivativna literatura, kot so predelave in reinterpretacije že.

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 14. znanih zgodb, ki prinašajo nove poglede na temo, nove dogodivščine znanih likov, alternativne konce in podobno, je znana že vsaj iz 17. stoletja z neavtoriziranimi objavljenimi nadaljevanji del, kot je na primer Avellanedovo nadaljevanje Don Kihota (Jordan, 2010). 2.1.2.2 Po pojavu avtorskih pravic, razvoj medijev in svetovnega spleta Najbolj znani primeri, ki jih različni viri navajajo že kot prave predhodnike fanovske literature na prelomu 20. stoletja, so parodije in predelave Alice v Čudežni deželi Lewisa Carolla. Laura Hale je ena izmed teoretikov, ki začetek fanovske literature postavijo v 20. in 30. leta prejšnjega stoletja, ko so fani Jane Austen svoje zgodbe o njenih likih že objavljali v fanzinih (Derecho, 2006), obstaja pa tudi več različnih »fanovskih« predelav in nadaljevanj Sherlocka Holmesa Arthurja Conana Doyla iz 30. in nato 50. let (12 kratkih zgodb je napisal pisateljev sin Adrian Conan Doyle) (Jordan, 2010). Vendar fanovstva izvirajo iz športa in gledališča, pri čimer določeni posamezniki, fani, navijajo in podpirajo svoj klub, atleta, igralca/ko kot pa sam šport ali gledališko igro (Jenkins, 1992). Fanovstvo, kot ga vidimo danes, naj bi izviralo iz Hugo Gernsbackove znanstveno fantastične revije Amazing Stories (1926), pri kateri so se bralci revije s svojimi pismi pogovarjali z uredniki in drugimi bralci revije. Natisnjeni so bili tudi naslovi piscev, tako da so se lahko bralci tudi med sabo kontaktirali. S tem se je začelo zbiranje in organiziranje fanov samih. Ena prvih stvari, povezanih s fanovstvom, so fanzini z določenim fanovstvom kot svojo osnovo (Güldenpfennig, 2011). V začetku je fanovska literatura najpogosteje nastajala na podlagi spekulativnih žanrov6. Najprej je razlog gotovo v tem, da so ti žanri najbolj priljubljeni in najbolj brani, lahko pa trdimo tudi, da spekulativni žanri fanovskim piscem omogočajo večjo svobodo pri interpretiranju dejanj literarnih likov, saj so ti pogosto tipizirani. Poznamo pa tudi obsežne fanovske baze, ki temeljijo na drugih vrstah književnosti (Jordan, 2010). Leta 1930 je zaživel prvi fanzin znanstvene fantastike The Comet, v katerem so fani objavljali zgodbe, da bi z razširanjem lastnega pisanja zapolnili vrzeli med nerednimi izhajanji znanstvenofantatičnih revij (Jordan, 2010) in postopoma se je organiziralo vedno. 6. Spekulativna književnost je skupni izraz, ki zajema znanstveno fantastiko, fantazijo, grozljivke, nenavadno literaturo, literaturo o nadnaravnem, o superjunakih, utopično in antiutopično literaturo, apokaliptično in postapokaliptično literaturo ter alternativno zgodovino v literaturi (Speculative fiction, 2014)..

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 15. več fanov, hkrati pa je s tem naraščalo tudi število fanzinov in njihovih tematik (Güldenpfennig, 2011). Fani in fanovstvo, kot obstajajo danes, so se lahko začeli v 30. letih, ampak medijsko fanovstvo, fanovstvo, ki se osredotoči na določen medij namesto da bi obsegalo celotnega žanra, kot je znanstvena fantastika, ni nastalo do 1960 (Güldenpfennig, 2011). Fanovska zgodba se prvič v modernem smislu pojavi in definira kot izraz fanovske dejavnosti in interakcije prek fanovstva, povezanega s popularno nanizanko Zvezdne steze, v fanzinih iz 60. let. Prvi fanzin, posvečen Zvezdnim stezam, Spockanalia, je začel izhajati leta 1967 (že leto po izidu prve epizode) in je vseboval nekaj fanovskih zgodb. Kot je značilno za začetke različnih fanovskih združenj, so se ti fanzini (pred razmahom interneta) razširjali s fotokopiranjem in šapirografiranjem7 ter so se pošiljali fanom ali se prodajali na znanstvenofantastičnih srečanjih za simbolično ceno (Jordan, 2010). Leta 1970 najdemo tudi zametke znanstvenega ukvarjanja s fanovsko literaturo. Mary Ellen Curtin je opravila raziskavo med avtorji fanovskih zgodb o Zvezdnih stezah: rezultat je pokazal 83 odstotkov ženskih avtoric; leta 1973 jih je bilo že 90 odstotkov. Populacija, ki je tvorila fanovsko bazo te nanizanke, je bila sicer večinoma moška, le pisale so predvsem ženske. Iz tega izhaja odločitev osrednjih sodobnih raziskovalk fanovske literature in fanovstva, kot so Sheenagh Pugh, Karen Hellekson in Kristina Busse, da pri pisanju o fanovskih avtorjih uporabljajo »nevtralni« ženski spol (pri likih pa nasprotno moškega, saj trdijo, da imajo moški liki še vedno primat glede priljubljenosti pri avtorjih fanovske literature) (Jordan, 2010). Leta 1975 je bila objavljena knjiga, “Star Trek” Lives! (Lichtenberg et al.), ki je bila posvečena zgodovini zgodnjega fanovstva Zvezdnih stez. Čeprav knjiga opisuje vse spekte fanovstva, tudi kulturo fanzinov in konvencij, vključuje poglavje o »fan fiction« zgodbah, kar je najzgodnejše odkritje drzne in resne raziskave »fan fiction« kot literature (Güldenpfennig, 2011). Fanovska literatura se je popularizirala in razširila s pojavom svetovnega spleta. Če so bili fanovski klubi prej najstniška modna muha, je od 80. let naprej ljubiteljstvo postajalo vse bolj običajno (Jordan, 2010). Če so fani v 60. in 70. poglabljali pripovedništvo in karakterizacijo likov (prek razprav v fanzinih, konvencij kot tudi prek »fan fiction« zgodb), 7. Šapirograf je naprava za razmnoževanje manjše naklade rokopisnih, strojepisnih odtisov z barvnih matric (Bibliotekarski terminološki slovar)..

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 16. se je to v 80. vključilo v same medijske objekte. Različni medijski objekti so bili združeni skupaj, kar angleška terminologija imenuje »crossover8«, žanr, ki je še dandanes eden najbolj popularnih žanrov v »fan fiction« zgodbah. S širjenjem medijskega fanovstva v 80. so se pojavila tudi bolj temeljita raziskovanja fanom dobro poznanih razmerij med liki v izvirnih delih, vendar tako »crossover« zgodbe kot tudi več novih žanrov ni samo širilo fanovsko kulturo, vendar tudi blatilo. Pojavilo se je mnogo fanzinov, ki so pokrivali veliko tem, da je bil upad skoraj neizogiben preprosto zato, ker fani niso vedeli, kateri fanzin bi pokrival njegove interese. Prihod Usenet-a9 in kasneje interneta v 90. je ozdravilo te probleme in s predstavitvijo različne tehnologije, kot so elektronski poštni seznami, oglasne deske in »fan fiction« arhivi, je omogočilo fanom boljše iskanje tistega, kar so potrebovali. Poleg arhivskega namena z novo tehnologijo nastopi globalizacijski faktor spletnih fanovstev. Fani s celega sveta so lahko dostopali in delovali v Usenet skupinah. Omejitve, kot sta bila jezik (do neke mere, znotraj Usenet skupin je bila angleščina osnovni jezik, zato je bilo potrebno vsaj njeno osnovno znanje) in prostor, niso več predstavljale problemov. Lahko sklepamo, da je premik k spletnim fanovstvom pomagal povečati avdienco in hkrati je več tipov medijev dobilo širšo publiko prek spletnih tehnologij. Niso bile le znanstveno fantastične televizijske serije in filmi objekti spletnih fanovstev, tudi anime10, manga11, videoigre in stripi so pridobili svoj zagon znotraj arhivov Usenet-a. Vsi ti različni tipi medijev so že imeli svojo zgodovino in privržence, vendar jim je dalo, zaradi široke izpostavljenosti spletnih arhivov, nove, ki prej niso vedeli, da ta medij obstaja oziroma niso imeli velikega interesa zanj. Ti so se lahko vključili v pogovore in ustvarjanje znotraj spletnih fanovskih skupin (Güldenpfennig, 2011). Danes v dobi interneta preživimo velik del življenja v spletnem okolju, tako na delovnem mestu, kot tudi v prostem času in tako ljudje izražajo svoja fanovstva. Ko poštni seznami naglo izginjajo, druge tehnologije nastajajo in zapolnijo vrzeli. Na primer, družbena omrežja, kakoršno je Facebook.com, da ljudem več možnosti interakcije o temi njihovega fanovstva. Pisanje dnevniških zapisov (angl. blogging) je še en primer, kako ljudje poosebljajo svoje doživljaje z njihovim fanovstvom, pa naj bo z ustvarjanjem »fan fiction«. 8. Pri crossover gre za stik dveh ali več fanovstev, na primer Harry Potter in Twillight knjig. Usenet (angleško USENET; kratica za user's network, uporabniško omrežje) je največja svetovna elektronska oglasna deska, ki ljudem s skupnimi interesi omogoča izmenjavo stališč in informacij. Sestavljen je iz sporočil in prispevkov, organiziranih v novičarske skupine (Usenet, 2014). 10 Anime je poimenovanje za japonske animirane serije. 11 Manga je japonska oblika stripa. 9.

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 17. zgodb, objavljanjem novih zgodb itd. (Güldenpfennig, 2011). Coppa (2006) zagovarja, da naj bi bilo medijsko fanovstvo sedaj večje, glasnejše, manj določeno in bolj razburljivo kot kdajkoli prej ter da je to postmoderni moment fanovstev, ko drži pravilo, da pravil ni in da se tradicije ne upošteva več. Če pogledamo, kako se je zgodnje fanovstvo (od 60. do poznih 80.) razvilo, lahko vidimo vzorec, kje je rast medijskega fanovstva uničila le tega. Količina medijskih fanovstev, fanzinov in konvencij, povezanih s temi fanovstvi, je bila tako ogromna, da je bilo novim fanom skoraj onemogočena vključitev. Vendar je internetna funkcija zbiranja (spletne strani, posvečene določenim fanovstvom, omogoča lažjo navigacijo do njenih vsebin), skupaj s predstavitvijo izboljšanih iskalnikov (ki je ljudem omogočilo iskanje točno tistega, kar so iskali), omogočila uživanje v fanovstvih ter hkrati tudi sodelovanje in ustvarjanje v skupnostih, namenjenih njihovim fanovstvom (Güldenpfennig, 2011). Spletne strani kot je Fanfiction.net, posvečene ustvarjanju in objavljanju vsem oblikam »fan fiction« zgodb, in Deviantart.com, posvečena predvsem grafičnim umetnostim medijskih objektov, omogočajo ljudem širjenje njihovih ustvarjalnosti s svetom na najenostavnejši način. So popoln primer načina, kako internet hrani njihovo vsebino in hkrati popolnoma odprt in omogoča uporabnikom najti, kar iščejo. Seveda te spletne strani ne bi obstajale brez vložka njihovih uporabnikov. Ti oblikujejo te strani z vsebinami, ki jih sami ustvarijo. Ravno s tem, sedaj bolj kot kdaj koli, vidimo širjenje sodelovalne kulture, pri čimer uporabniki vzamejo stvari v svoje roke; uporabniki, ki oblikujejo svoje medijske doživljaje, kot se jim zdi primerno. Kombinacija novih orodij in tehnologij, skupaj s konvergenco medijev, je naglo spremenila način, kako so fani doživljali svoje fanovstvo. Internet je naglo postal zbirna točka (angl. one-way stop), kjer fan lahko dobi vse, kar si poželi, pa naj bo to socializacija z drugimi fani preko družabnih omrežij ali podoživljanje bistvenih trenutkov njihovih najljubših televizijskih serij (prek spletnih ponudnikov, kot je Youtube.com). A spletne strani, kot že omenjeni Fanfiction.net in Deviantart.com, spodbujajo ljudi h kreativnosti in izdelovanju vsebin preko enostavnih uporabniških vmesnikov. Ravno zaradi te priložnosti ustvarjanja in objavljanja lastnih vsebin, je »fan fiction« postal tako popularen (Güldenpfennig, 2011)..

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 18. 2.1.3 Oblike »fan fiction« literature V fanovski literaturi se je razvila vrsta zelo različnih oblik, ki jih v književnosti sicer najdemo zelo redko ali pa sploh ne. Zgodbe so na spletnih arhivih kategorizirane vsebinsko, v nekaterih primerih pa tudi glede na obliko, zelo pomembna pri kategorizaciji je navadno dolžina (v številu poglavij in posebej v številu besed, oboje je običajno navedeno v glavi) zgodb (Jordan, 2010). 2.1.4.1 Glede na dolžino Terminologija, povezna z dolžino zgodb, se lahko v posameznih fanovstvih ali celo na posameznih spletnih staneh razlikuje (Jordan, 2010). Fanovske zgodbe lahko dosežejo romaneskno dolžino (takih primerov je kar veliko) in tudi vsebinsko upravičeno nosijo naziv roman. Skupno ime za dolge fanovske zgodbe je sicer longfic, epic ali novel-lenght (Jordan, 2010), zasledijo se tudi poimenovanja kot je multichapter in series. V namen Screwzove nagrade12 je bila narejena kategorizacija na: kratko kratko zgodbo (angl. short short story), ki se je uporabila za dela z manj kot 5 strani; zgodbo (angl. story) z med 5 in 20 strani; novelo (angl. novella) z 20 strani in romane (angl. novel) za dela nad 20 strani (Pugh, 2005). Večina fanovskih avtorjev začne s pisanjem kratkih zgodb in postopno napreduje k daljšim oblikam. Po eni strani je, če pomislimo na prvotni razlog za fanovsko pisanje – »želeti še« –, priljubljenost tovrstnega strnjevanja in krajšanja kanona pravzaprav presenetljiva. Pughova navaja izjave različnih piscev in tako pokaže, da so razlogi pravzaprav enaki tistim v književnosti kratkih form nasploh. Prvič gre za željo po ustvarjanju čustvenega naboja, ki ga kratka forma posebno poudarja, in drugič za to, da avtor ne želi ali ne zmore (zna) razviti fabule. Veliko fanov, zlasti tisti, ki se komaj začnejo spopadati s pisanjem, bi preprosto rado več, želijo, da njihovi priljubljeni liki živijo naprej, pa nimajo idej za zgodbo. Fanovska literatura je za take pisce idealno okolje: fabula je že skonstruirana v izvirnem kanonu, od katerega si lahko izposojajo, kolikor želijo (Pugh, 2005). Zaradi narave fanovske literature, ki je v osnovi reinterpretiranje kanona, so kratke forme najbolj primerne izrazne oblike: avtorju ni treba ponovno opisovati ali postavljati situacije, ki jo želi reinterpretirati, saj jo bralci dobro poznajo. Pisati lahko začne tako rekoč in. 12. Screwzova nagrada je letno priznala kreativnost in razvedrilo slash pisanja v fanzinih v različnih kategorijah. Podeljevali so jo med letoma 2002 in 2005 in je bila naslednica STIFfie nagrad (1992-2000)..

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 19. medias res. Krajše zgodbe so za fanovsko literaturo zelo značilne, kar pa ne pomeni nujno, da so napisane površno in nekvalitetno. Daleč od tega, da bi bile te formalno omejene oblike lažje od pisanja dolgih zgodb, zlasti če gre za natančno določeno besedno omejitev, nedvomno pa zahteva manj časa in se morda zdi začetnikom bolj obvladljiva. Fanovski pisci se strinjajo, da so kratke forme idealne za vaje v pisanju in s tem namenom administratorji spletnih arhivov tudi prirejajo tako imenovane izzive (angl. challenge), ki velikokrat (poleg motivno-tematske) razpisujejo oblikovno določitev (Jordan, 2010). Ko govorimo o kratkih oblikah zgodb, so v ospredju predvsem relativno kratke zgodbe, napisane na dušek in v enem poglavju, torej objavljene naenkrat v celoti, ki jih fani imenujejo one-shot (Jordan, 2010). Vendar fanovska literatura pozna tudi različne oblikovne eksperimente in zlasti zelo značilne so kratke kratke zgodbe, imenovane tudi minizgodbe. Izredno razširjenost kaže kopica terminov, ki so se razvili v različnih fanovstvih za te zelo kratke oblike: ficlet, flash fiction (bliskovita zgodba) ali flashfic, shortfic (kratka zgodba), sudden fiction (nenadna zgodba), nanofiction (nanozgodba), micro-story (mikrozgodba), postcard fiction (razglednica), prosetry (prozni poskus). Vsi izrazi pomenijo zelo kratko zgodbo, število besed pa pri tem ni natančno določeno oziroma vsaj ni širše sprejeto. Nekatera fanovstva tako razlikujejo med posameznimi pomeni, na primer sudden fiction je včasih oznaka za (še vedno) kratke zgodbe, ki pa so daljše od 1000 besed. To je v nekaterih fanovstvih tudi meja med daljšo sudden fiction in krajšo flash fiction, ki naj bi torej imela manj kot 1000 besed. Nanozgodbe so včasih krajše od 50 besed. Poznamo še poimenovanja minizgodba (mini-story), ki šteje 50–100 besed, mikrozgodba (micro) z manj kot 50 besedami in celo minimikrozgodba (mini-micro), ki je dolga le do 150 znakov in so jo nekateri fani označili za prozni haiku13 (Pugh, 2005). Posebna in najbolj znana ter priljubljena oblika med mikrozgodbami je drabble, ki pomeni zgodbo z natanko 100 besedami. Redkeje je drabble eden od sinonimov za zelo kratke zgodbe, krajše od 1000 besed, toda brez natančno določenega števila. Drabble poznamo sicer tudi iz literature nasploh, posebej značilen pa je za fanovsko literaturo, v kateri se je začel v 80. letih v okviru znanstvenofantastičnega združenja Univerze v Birminghamu (Jordan, 2010). Drabble je zelo priljubljena zvrst v fanovski literaturi, tako med bralci kot med pisci. Izredno kratka forma je preizkus avtorjeve sposobnost pisanja, izražanja. 13. Haiku je zelo kratka oblika japonske poezije..

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 20. zanimivih in pomenljivih idej v zelo omejenem fikcijskem prostoru. Napisati dober drabble šteje za umetniški dosežek, saj mora avtor v 100 besedah povedati zgodbo, narediti vzdušje, ustvariti čustveni naboj, presenetljiv in/ali udaren zaključek, »zadeti« karakterizacijo lika in ga v 100 besedah predstaviti tako, da je prepoznaven in verodostojen. Pri pisanju drabblov je zelo pomembna izbira jezika, saj narava posameznih jezikov vpliva na dejansko zapisano število besed. Fanovska literatura, pa tudi literatura nasploh, poznata številne modifikacije te zelo razširjenje oblike: dvojni drabble ali droubble, kar je domiselna skovanka iz besed doubble drabble, ki šteje 200 besed, trojni (300) in polovični (50) drabble ali dribble, imenovan tudi poldrabble (half-drabble) ali byatt (Jordan, 2010). Poleg drabblov pozna flash literatura tako imenovane 55 fiction, zgodbe, ki so omejene na 55 besed. Ta zvrst je dobro zastopana zunaj fanovske literature: natečaj iz 55-literature vsako leto od leta 1987, ko si ga je zamislil ustanovitelj tednika Steve Moss, razpisuje New Times. Še ena znana oblika je 69-ek (69er) z 69 besedami brez naslova, redno jih je objavljala kanadska literarna revija NFG. Brez dvoma je ideja o natančno 69 besedah povezana s seksualno konotacijo simbola 69, vendar zgodbe zato nimajo nujno erotične vsebine (Jordan,2010). 2.1.4.2 Glede na vsebino Fanovska dejavnost je v zadnjih desetletjih ustvarila zelo veliko število edinstvenih podžanrov in podkategorij. Znotraj teh poznamo vrsto specifičnih oblik, imenujejo jih tipi fanovskih zgodb, vezanih na fanovsko literaturo širše, in takih, ki so specifično vezani na določen literarni kanon. Ti tipi so včasih dopolnjeni še z različnimi oznakami. Raba pojmov se razlikuje med posameznimi fanovstvi, ponekod imajo iste oznake tudi različen pomen. Izrazi so po navadi slengovski, zelo veliko je kratic in krajšav. Bistvo fanovske literature je kanon, zato je tudi osnovna delitev zgodb odvisna od njihovega razmerja do kanona. Avtorji, ki ne želijo raziskovati novih izvirnih možnosti, ki jih ponuja pisanje fanovske literature, pač pa jih fascinira znana kanonska zgodba sama na sebi, ostajajo znotraj poznanega kanonskega dogajanja. Osnovne oblike takih fanovskih zgodb so preprosta nadaljevanja, ki jih poznano že iz osnovnošolskih nalog tipa »nadaljuj zgodbo« oziroma »kaj se je zgodilo potem«, in predzgodbe, ki za znane kanonske dogodke prikažejo ali razložijo, »kako je prišlo do tega«. Te lahko opredelimo kot prvo od obeh naravnanosti fanovskega pisanja »želim še«. Priljubljen tip so še tako imenovani.

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 21. manjkajoči prizori (missing scenes), v katerih avtorji ugibajo in razlagajo svoje teorije o tem, »kaj se je zares zgodilo« med enim in drugim dogodkom, v tistem medprostoru, ki ga kanonska zgodba ekonomično izpušča. V to kategorijo spadajo na primer tako imenovane epizodne kode (episode codas), ki pa se nanašajo zgolj na fanovsko pisanje o TV-serijah. Te zgodbe nadaljujejo dogajanje tam, kjer se je epizoda končala – navadno nastajajo takoj po predvajanju posameznih delov serije, v pričakovanju nadaljevanja in ugibanju o njem. Manjkajoči prizori so, enako kot predzgodbe in nadaljevanja, povsem kompatibilni z zgodbo kanona, ohraniti morajo situacijo, dejstva, like in razmerja med njimi v povsem enakem stanju, kot bi bili (oziroma so v kanonu), če tega manjkajočega prizora ne bi bilo (Jordan, 2010). Velik odstotek fanovskih avtorjev se ne drži razvoja dogodkov v kanonu in raje preizkuša neskončne možnosti lastne domišljije, vodi jih namreč načelo »želim več«. To je v fanovski literaturi povsem legitimen postopek in take zgodbe zaradi lažjega orientiranja bralcev preprosto dobijo svojo oznako. Ker je zgodb, ki spreminjajo enega ali več elementov kanonskega univerzuma, v fanovski literaturi veliko, jih uvrščajo v poseben žanr: alternativni univerzum (alternative universe), s kratico AU. Kategorija se deli na dve osnovni podkategoriji. Prva je »pravi« alternativni univerzum in zajema fanovske zgodbe, ki popolnoma spremenijo »svet« kanona in like prenesejo v popolnoma drugačno situacijo. Druga podkategorija je imenovana alternativna resničnost (alternative reality), AR, in zajema zgodbe, ki vzpostavljajo manjše spremembe kanona (Jordan, 2010). Drugi pomemben vidik fanovskega pisanja je perspektiva oziroma gledišče. Fani posebno radi popisujejo znane (kanonične) prizore z zornega kota druge osebe in tako izražajo poglede, ki jih v kanonu ni. Gre torej lahko za spremembo tipa pripovedovalca, najbolj običajno iz tretjeosebnega v prvoosebnega ali nasprotno, iz vsevednega v personalnega itd., odvisno od tipa pripovedovalca v izvirnem delu. Lahko gre za zamenjavo gledišča, pri čemer kak stranski lik dobi glavno vlogo v zgodbi, da bi avtor tako predstavil njegov pogled na (že iz kanona znano) situacijo. Za to morajo zelo dobro poznati tako kanonsko dogajanje kot čustvovanje lika in biti prepričani v ta novi pogled ter ga prepričljivo vklapljati v kanonsko karakterizacijo lika – pri spremembi perspektive oziroma pripovedovalca je ta po navadi stranski lik, torej v kanonu manj popisan (Jordan, 2010)..

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 22. Očitno je, da ima »fan fiction« do sedaj burno zgodovino. Da ponovno omenim Coppa (2006), ki trdi, da naj bi bilo »medijsko fanovstvo sedaj večje, glasnejše, manj določeno in bolj razburljivo kot kdajkoli prej ter da je to postmoderni moment fanovstev, ko drži pravilo, da pravil ni in da se tradicije ne upošteva več.« Zagotovo na prvi pogled zgleda kot da »fan fiction« ne pozna pravil, vendar »fan fiction« avtorji uporabljajo mnogo izrazov in nagnjenj, ki bi na nek način lahko veljali kot pravila. Vsak »fan fiction« avtor namreč ve, kaj pomeni, ko rečeš, da najbolj uživaš v branju slash zgodb brez Gary Stu likov (Güldenpfennig, 2011). Fanovska literatura v svoji najbolj osnovni delitvi sledi splošno znanim žanrskim oznakam. Razporeditev in število poglavitnih kategorij fanovskih zgodb variira od fanovstva do fanovstva in od arhiva do arhiva. Najbolj splošne in na večini spletnih. arhivov. nepogrešljive. so. kategorije. akcijske. ali. pustolovske. zgodbe. (action/adventure), romantične (romance), humoristične (humor/parody) in splošne zgodbe (general, krajše gen) (Jordan, 2010). Vendar Busse in Hellekson (2006) trdita, da »fan fiction« predvsem predstavljajo trije glavni žanri, ki so gen, het in slash (glej Preglednica 1), šele potem lahko govorimo o podžanrih, ki so lahko kategorizirani v vseh treh glavnih žanrih (Østby, 2009). Za kratek vpogled v obširen svet »fan fiction« zgodb je spodaj kratek seznam glavnih žanrov in nekaterih podžanrov ter pomembnih izrazov v »fan fiction« terminologiji. Preglednica 1: Kratek seznam nekaterih »fan fiction« žanrov.14. Gen. Gen je kratko za general audiences. Te »fan fiction« zgodbe naj ne bi vključevale romantičnih ali seksualnih, het ali slash vsebin.. Het. Het je kratko za Heterosexual. Oznaka nakaže, da je fanovsko delo osredotočeno na heteroseksualne odnose med liki.. Slash/femslash. Slash (včasih krajšano s '/') so zgodbe v katerih sta dva (ali več) lika istega spola postavljena v seksualno ali romantično situacijo. Na splošno oznaka opozarja na male/male pare, medtem ko femslash pogosto opozarja na female/female scenarije.. Angst. Angst je pogosto uporabljena oznaka za zgodbe, ki v bralcu namensko izzovejo občutek strahu in zaskrbljenosti. Na splošno napove da bo zgodba prvotno dramatične narave in ne komične ali lahkotne.. 14. Opisi, pridobljeni 25. maja 2014, izhajajo s: http://fanlore.org/wiki/Category:Tropes_%26_Genres.

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 Fluff. 23. Fluff predstavlja oznako za »fan fiction« zgodbo brez angst elementov; prijetna, lahkotna zgodba.. AU. Alternative Universe so vrste zgodb, ki spremenijo enega ali več elementov izvirnega dela.. Hurt/comfort. Hurt/comfort je »fan fiction« žanr, ki vključuje fizično bolečino ali čustveno stisko enega lika, za katerega skrbi drugi lik. Poškodbe, bolezni itd. omogočijo raziskovanje likov in njihovih odnosov.. PWP. PWP je kratko za Porn Without Plot oziroma tudi Plot? What plot?. Mary Sue/Gary Stu. Mary Sue je ženski opis »popolnega« lika, medtem ko je Gary Stu moška varianta. Njun glavni namen je izpolnitev fantazije »fan fiction« avtorja. Ti liki so večinoma fanovsko ustvarjeni in niso del originalnega kanona izvirnega dela. Vendar prihaja tudi do izjem. Na primer, James Bond je tipičen Gary Stu lik, vendar z opaznimi pomanjkljivostmi.. Crack. Crack je izraz, ki opiše zgodbe s komično premiso ali drugače vključuje preobilje neverjetnih, nezaslišanih, ali absurdnih elementov, ki dajejo vtis, da so bile napisane pod vplivom opojnih substanc. Na primer: vsi liki iz izvirnega dela nenadoma postanejo My little ponies liki.. Bodyswap/Genderswap Bodyswap opisuje »fan fiction« zgodbe, kjer liki čarobno, znanstveno, mistično ali kako drugače zamenjajo telesa. Genderswap pa je žanr zgodb, kjer liki dobesedno zamenjajo spol, fantje postanejo dekleta in/ali obratno. Incest. Incest opisuje »fan fiction« zgodbe, pri katerih je dva ali več sorodstvenih likov romantično ali seksualno povezanih.. Crossover. Crossover je »fan fiction« žanr, v katerem avtorji združijo dva ali več fanovstev za svojo »fan fiction« zgodbo. Crossover je pogosto označen z 'x', na primer: Harry Potter x Twillight.

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 24. Seznam nikakor ni popoln, saj »fan fiction« avtorji redno uporabljajo še veliko drugih elementov žanrov in podžanrov, ki jih vključijo v svoje zgodbe. »Fan fiction« avtorji imajo nadzor nad interpretacijo določenih tekstov, medijskih objektov; vse je mogoče in vse je dovoljeno (Güldenpfennig, 2011). Naj omenim še nekaj posebnih tipov »fan fiction« del, ki se prav tako razlikujejo po njihovi vsebini: -. songfic je poseben tip fanovske zgodbe, ki ima specifično formo. Avtorju za podlago služi glasba (navadno je to uspešnica oziroma skladba katere izmed skupin, ki jih rad posluša) in iz besedila skladbe ustvari temo fanovske zgodbe. Verzi besedila se tako prepletajo z odstavki fanovske zgodbe formalno in vsebinsko. Velikokrat so te zgodbe šibki pisateljski poskusi, v katerih je izvirnega pripovednega teksta malo in zgodba brez podpore besedila skladbe razpada na fragmente (Jordan, 2010);. -. posebna formalna kategorija je fanovska poezija. Posebnih značilnosti, ki bi jo ločevale od poezije sicer, razen seveda izhajanja iz kanonske zgodbe in likov, nima, gre za poezijo kot tako in jo je treba razločevati od omenjene skladbe-zgodbe (songfic). Po obsegu je kategorija zelo majhna (na Fanficiton.net je najti okrog 200 pesmi, na slovenskih portalih jih ni) in zanjo tudi ni tudi pretiranega zanimanja bralcev, tudi kvaliteta teh pesmi je navadno vsaj vprašljiva (Jordan, 2010);. -. filk je na novo napisano, navadno parodično besedilo znanih skladb (Jordan, 2010). Puhova (2005) to definira kot pesem s fanovsko temo, napisano na podlagi že obstoječe melodije znane pesmi;. -. metafic je poseben tip »fan fiction« literature, pri katerem zgodba pripoveduje o pisanju »fan fiction« literature (Pugh, 2005);. -. obsežna posebna kategorija fanovske literature so fanovske zgodbe o resničnih osebah, v angleščini imenovana real person fiction (RPF). Zajema znane osebnosti, ki so objekti fanovstva, kot so igralci, glasbeniki, športniki in politiki. Ker se tako pisanje po svojem objektu zelo razlikuje od fanovskih zgodb o fiktivnih likih, ga mnogi izključujejo iz fanovske literature. Posebej značilno je, da se RPF razvije v televizijskih kanonih (ali v književnih, ki so filmsko adaptirani) – preko igralcev (Jordan, 2010);. -. Role-playing games (RPG) je igra igranja vlog. Prvotno je to vsakršna oblika igre z zgodbo, katere igralci prevzamejo vlogo določenega lika (ali tudi več likov) v.

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 25. fiktivnem okolju, igra pa je osredotočena na razvijanje lika preko njegovih odločitev in interakcijo z drugimi igralci. Vodja, imenovan game master, določa pravila, od katerih je odvisen potek zgodbe igre, odločitve (in s tem dejanja) so glede na to lahko uspešne ali neuspešne (Jordan, 2010). 2.1.4.3 Glede na namen Izziv (angl. challenge) lahko avtorju narekuje katerakoli od mnogih omejitev. Lahko mu zapoveduje časovni obseg, v katerem mora svojo zgodbo dokončati, njeno dolžino, stil in/ali strukturo. Lahko vpliva tudi na samo vsebino in določa točke, ki so ključnega pomena za potek zgodbe, lahko pa vpliva tudi na karakterizacijo ali uporabo določene besede ali objekta. Poleg sodelovanja v izzivih, mnogi fani prosijo za osnovno idejo (angl. prompt) kratke zgodbe, ki jih navdihnejo za pisanje, pri čimer dane omejitve uporabijo kot spodbudo. Pri remiks (angl. remix) izzivih coordinator sodelujočim dodeli nalogo, da ponovno napišejo že napisano »fan fiction« delo, pri čimer so omejitve dvojne, saj mora upoštevati omejitve originalnega dela, kot tudi omejitve, ki jih ponuja interpretacija že napisanega »fan fiction« dela (Stein&Busse, 2009). Naj tu omenim še izmenjave (angl. exchanges), ki so običajno organizirani dogodki, pri katerih je vsak udeleženec dodeljen drugemu, za katerega po njegovih željah napiše »fan fiction« delo in nekdo drug isto naredi za prvega. S tem vsak udeleženec napiše delo in hkrati dobi enega v branje glede na lastne želje, ki jih je podal ob začetku izmenjave. Izmenjavo upravlja eden ali več moderatorjev, ki lahko že v prvi fazi določi omejitve, kot so tema izmenjave, liki, ki naj jih zgodbe vsebujejo, kot tudi časovni obseg, v katerem morajo avtorji napisati delo, najmanjše število vsebovanih besed itd. V drugi fazi vsak od udeležencev izpolni obrazec, ki običajno vsebuje štiri sklope: -. Kaj želiš brati?. -. Česa ne želiš brati?. -. Kaj želiš pisati?. -. Česa ne želiš pisati?. Pri teh sklopih udeleženci podajo svoje omejitve tako glede likov, žanrov in drugih omejitev oziroma želja, moderatorji pa glede na te sklope določijo pare, ki najbolj ustrezajo. Udeleženci morajo do določenega datuma poslati svoja dela moderatorjem, ti pa dela objavijo v določenih intervalih (eno delo na dan/teden) in šele na koncu razkrijejo identitete avtorjev, ki so bile vse do takrat neznane..

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 26. 2.1.4 Tuji spletni »fan fiction« arhivi Spletni arhivi zgodb so bili na začetku nekomercialni, ročno moderirani in posvečeni fanovstvu nasploh ali specifični temi. Lahko so moderirani ali nemoderirani, kar pomeni, da lahko vsakdo prosto objavlja nepregledane in neurejene prispevke, vendar so ti v manjšini (Jordan, 2010). Pughova (2005) za primer navaja Fanfiction.net, kar pa je le deloma pravilen podatek, administratorji tega arhiva namreč zgodb res ne pregledujejo pred objavo, vendar tiste z neprimerno vsebino naknadno izbrišejo. Možnost samoobjave fanovskih zgodb v lahko dostopnih spletnih arhivih, ki ne zahtevajo posebnega znanja za včlanjenje, in neposrednega ocenjevanja zgodb drugih piscev na spletni strani, je hitro postala zelo priljubljena (Jordan, 2010). Fanfiction.net, ustanovljen leta 1998, danes velja za največji in najbolj priljubljen spletni arhiv fanovskih zgodb in po izračunih s 30. julija 2010 gosti – oziroma bo do konca leta gostil, zaokroženo glede na povprečno rast, – 2.614.000 uporabniških računov. in. 3.213.946 zgodb na različne uspešnice, pa tudi na klasike (na primer Odisejo), v več kot 30 jezikih (Jordan, 2010). Na podoben način kot Fanfiction.net, med mnogimi drugimi, delujeta tudi FicWad : freshpicked original. and fan. fiction. (http://ficwad.com/) in. Lunaescence Archives. (http://www.lunaescence.com/) arhiva vendar oba v nekoliko manjši razsežnosti. Prvi je ustanovljen 200515 in v desetih kategorijah (Anime/Manga, Games, Books, Movies, Cartoons, Original, Celebrities, Theatre, Comics in TV) 23. avgusta 2014 gosti preko 40.451 zgodb in 634.175 avtorjev. Drugi, moderirani arhiv je bil ustanovljen sredi leta 2004 in prav tako v desetih kategorijah (Anime&manga, Books, Cartoons&Comics, Miscellaneous, Gaming, Original Stories, Movies&TV, Poetry&Song, Real Person in Nonfiction) 23. avgusta 2014 gosti 24.566 uporabnikov med katerimi je 3.353 avtorjev in 19.299 zgodb. Archive of Our Own (http://archiveofourown.org/) je nekomercialen in neprofiten projekt organizacije za tranformativna dela (angl. Organization for Transformative Works), ustanovljen leta 2009, ki podpira legitimnost in naravo predelanih del, kamor sodijo tudi »fan fiction« dela. Odprt je vsem oblikam fanovskih družbenih skupnosti, ki jih je 23.. 15. Podatek pridobljen s strani upravitelja arhiva saj sam arhiv tega ni vseboval..

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 27. avgusta 2014 bilo približno 15.952, in gosti približno 384.579 registriranih uporabnikov in 1.255.410 zgodb. Whattpad (http://www.wattpad.com/) je še en od velikih arhivov, ustanovljen novembra 2006, ki združuje avtorje tako izvirnih kot »fan fiction« zgodb. Gosti že prek 25 milijonov uporabnikov in 40 milijonov zgodb, ki kot omenjeno niso vse »fan fiction« zgodbe. Naj omenim še nekaj od mnogih arhivov, ki so namenjeni Harry Potter sagi, ki je eden največjih knjižnih fanovstev: -. Harry Potter Fanfiction, the story continues… (http://harrypotterfanfiction.com/) ustanovljen februarja 200116, 23. avgusta 2014 gosti 118.646 uporabnikov med katerimi naj bi bilo 37.876 avtorjev, 82.583 zgodb (302.744 poglavij) in kar 2.143.000 ocen;. -. Fiction alley, creativity is magic (http://fictionalley.blogspot.com/), arhiv deluje od poletja 2001 in pokriva več oblik fanovstva, od »fan fiction« do esejev, diskusij itd. Do 1. avgusta 2004 je gostil že skoraj 60.000 poglavij in zgodb preko 6.000 avtorjev, danes 23. avgusta 2014 gosti 11.615 avtorjev;. -. Mugglenet.com (http://www.mugglenet.com) ustanovljen 1. oktobra 1999, pri čimer je »fan fiction« segment nastal novembra 2004 in 23. avgusta 2014 gosti približno 4.000 avtorjev in približno 10.200 zgodb. Kot zanimivost, januarja 2009 je nastal tudi segment AudioFictions, kjer najboljše »fan fiction« zgodbe spremenijo v avdio format.17 23. avgusta 2014 so gostili 203 »fan fiction« zgodb v zvočnem formatu;. -. Harry Potter FanFic Archive (http://www.hpfanficarchive.com/stories/), deluje od leta 2007 in 23. avgusta 2014 gosti 9.466 članov, od katerih je 356 avtorjev in vsebuje 893 zgodb.. Zanimiv pogled na »fan fiction« predstavljajo že omenjene zgodbe, ki za osnovo vzamejo resnične osebe, običajno znane osebnosti, glasbenike, igralce itd. Nekaj od mnogih arhivov, ki pokrivajo to vrsto »fan fiction« zgodb so denimo:. 16 17. Podatek pridobljen s strani upravitelja arhiva saj sam arhiv tega ni vseboval. Pri tem naj omenim, da izbor poteka na podlagi predlogov, glasove pa dodeljujejo uporabniki arhiva..

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014 -. 28. RockFic : Band fiction that rocks (http://www.rockfic.com/) arhiv, ustanovljen leta 2004, je namenjen »fan fiction« zgodbam, ki za osnovo vzamejo rock ustvarjalce. 23. avgusta 2014 je gostil 4.759 zgodb in 599 avtorjev.. -. BandFic (http://www.bandfic.org/) je, podobno kot RockFic, moderiran arhiv, ki je bil ustanovljen leta 2011 in je namenjen zgodbam o skupinah oziroma ustvarjalcih glasbe vseh žanrov. 23. avgusta 2014 je gostil 138 uporabnikov, od tega le 16 avtorjev in 123 zgodb.. -. AsianFanFics (http://www.asianfanfics.com/) je arhiv, ki je namenjen azijski kulturi. Ustanovljen je bil aprila 2009 in je 23. avgusta 2014 gostil preko 721.640 bralcev in avtorjev, 309.726 zgodb in ima mesečno preko 150 milijonov ogledov strani.. -. Asian. Fan. Fiction. :. where. creativity. and. imagination. flow. (http://www.asianfanfiction.com/), moderiran arhiv, ustanovljen 24. junija 2008, ki je 23. avgusta 2014 gostil približno 1.337 zgodb in 388 avtorjev med skoraj 13.000 uporabniki. -. One Direction Fanfiction (http://onedirectionfanfiction.com) je arhiv namenjen omenjeni pop fantovski skupini, ki je 23. avgusta 2014 gostil približno 48.700 zgodb, 5.490 serij, 536.517 uporabnikov od katerih je 26.676 avtorjev.. LiveJournal.com, leta 1999 ustanovljena virtualna skupnost, ki ponuja brezplačno in prosto dostopno možnost za pisanje bloga ali dnevnika, in druge blogerske storitve so imele pomembno vlogo v premiku od poštnih seznamov (elektronskih in tistih navadne pošte) k nastopu blogov kot sredstva za fanovsko komunikacijo in razširjanje zgodb. Čeprav je večina fanovskih piscev zgodbe objavljala (tudi) v različnih spletnih arhivih, ni statističnih podatkov o tem, ali je več zgodb objavljenih neposredno na osebnih blogerskih portalih ali v specifičnih spletnih arhivih fanovskih zgodb18. Masovna razširitev možnosti objavljanja fanovske literature je po drugi strani prinesla pričakovan padec kvalitete. Marsikateri arhiv ni moderiran in tako se tam lahko objavi kar koli, to pa seveda pomeni, da je marsikaj (če ne velika večina) izmed fanovskih zgodb balast, če že ne kar »odpadek«, kar meče neupravičeno slabo luč na fanovsko pisanje sploh. Dostopnost interneta hkrati vpliva tudi na izginjanje fanzinov, čeprav jih veliko še vztraja (Jordan, 2010).. 18. Vendar, če na LiveJournal.com v iskalno okence vpišemo »fanfiction« ali »fan fiction« in izberemo le »people&communities« lahko vidimo mnogo osebnih blogov ali skupin, namenjenih točno določenim fanovskim skupinam..

HARI, A. »Fan fiction« in komunikacijski krog knjige. Mag. delo Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, 2014. 29. 2.1.5 Fanovstvo in »fan fiction« v Sloveniji Pojav »fan fiction« zgodb je v slovenskih fanovskih krogih že kar razširjen, četudi je v slovenskem jeziku objavljenih zgodb relativno malo. Slovenski fanovski diskurz v veliki meri povzema angleško terminologijo. Na večini slovenskih fanovskih spletnih strani in forumov se uporablja kar angleški izraz fan fiction (Googlov brskalnik izvrže okoli 4.500 zadetkov na slovenskih strežnikih za besedno zvezo fan fiction in kar 7.960 za fanfiction19). Spletni portal AnimeSlovenija poleg angleškega uporablja tudi izraz ljubiteljska zgodba. V slovenskem Tolkienovem društvu Gil-Galad razpisujejo natečaje za preprosto – zgodbe. Na forumu Twilight Slovenija se najde tudi izraz pripovedke, ki so ga domnevno prevzeli od nekdanjega največjega spletnega arhiva fanovskih zgodb iz fanovstva Harryja Potterja Bradavičarske pripovedke, tam pa so v največji meri uporabljali angleško poimenovanje ali tudi samo zgodbe (Jordan, 2010). Berličeva (2013) se je odločila za delno poslovenjenje in uporabo izraza fan fikcija. Besedo fan Slovenski pravopis sicer navaja kot slengovsko sopomenko za oboževalca, a se slednji izraz v kontekstu fan fikcije ne uporablja. Beseda fiction pa se ustavljeno prevaja kot fikcija in se tako tudi pojavlja v splošni in knjižni rabi. Googlov iskalnik za frazo fan fikcija vrne 23. avgusta 2014 le 89 zadetkov. Jordanova (2010) se je odločila za neposreden prevod besedne zveze »fan fiction« v fanovsko zgodbo (v Googlu 4 zadetkov) oziroma fanovsko literaturo (v Googlu 2.080 zadetkov), saj je knjižna različica »ljubiteljski« (v Googlu 6 zadetkov) sicer pomensko ustrezna konceptu oboževanja, vendar vsebuje tudi konotat amaterstva. Fanovska literatura je praviloma res neprofesionalna, saj zgodbe navadno niso del standardne oziroma založniške knjižne produkcije, vendar je pri tem poimenovanju moteč prizvok diletantstva20. Ker so znani tudi primeri knjižno izdane fanovske literature in poklicnih avtorjev, predvsem pa zaradi lažje izpeljave preostalih terminov tega področja, se je zdela izbira izraza »fanovski« najbolj ustrezna (Jordan, 2010).. 19. Podatek v citiranem besedilu je bil drugačen, novi je posodobljen, pridobljen 25. maja 2014. Isto velja za vse nadaljne podatke o iskalnih rezultatih. 20 SSKJ: diletántstvo -a s (ā) 1. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: preseda mi že njegovo diletantstvo 2. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: razvoj dramatskega diletantstva na podeželju ♪.