Analiza kriminalitete na Postaji letališke policije Brnik : diplomsko delo

Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede. DIPLOMSKO DELO Analiza kriminalitete na Postaji letališke policije Brnik. julij, 2009. Študent: Janez Lipovec mentor: dr. Gorazd Meško, redni profesor.

KAZALO 1 1.1 2 2.1 2.2 2.3. OSNOVNE KARAKTERISTIKE OBMOČJA POSTAJE LETALIŠKE POLICIJE BRNIK.............................................................................................................................. 7 Opis območja Postaje letališke policije Brnik ............................................................... 7 OSNOVNE NALOGE PLP BRNIK IN DOGODKI, KI SO VPLIVALI NA IZVAJANJE NALOG..................................................................................................... 8 Policisti in varnostna služba .......................................................................................... 8 Prevzem varnostne kontrole potnikov od policije s strani upravljalca letališča »Aerodroma Ljubljana« ................................................................................................. 9 Vstop v »Schengen« - tudi zračne meje ........................................................................ 10. 3. DESTINACIJE LETOV NA BRNIŠKEM LETALIŠČU IN PREVOZNIKI (PODATEK ZA LETO 2009)...................................................................................... 12. 4. PODROČJA DELA POSTAJE LETALIŠKE POLICIJE BRNIK ......................... 13. 4.1 4.1.1 4.1.2 4.1.3 4.1.4 4.2 4.3 4.4 4.4.1 4.4.2 4.4.3 4.4.4 4.5 5 5.1 5.2. Preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete............................................. 13 Splošna kriminaliteta.............................................................................................. 13 Gospodarska kriminaliteta...................................................................................... 14 Druge oblike kriminalitete...................................................................................... 14 Forenzična in kriminalistično – tehnična dejavnost ............................................... 14 Vzdrževanje javnega reda in zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja ...... 15 Zagotavljanje varnosti cestnega prometa .................................................................... 15 Nadzor državne meje in izvajanje predpisov o tujcih .................................................. 15 Mejna kontrola ....................................................................................................... 16 Varovanje državne meje zunaj mejnih prehodov ................................................... 17 Nedovoljene migracije ........................................................................................... 17 Način dela na mejnem prehodu PLP Brnik ............................................................ 18 Varovanje oseb in objektov .......................................................................................... 18 PREISKOVANJE KRIMINALITETE ....................................................................... 18 Preprečevati ali zatirati kriminaliteto – kje je Slovenija danes ? ................................ 18 Preiskovanje kriminalitete na PLP Brnik..................................................................... 19. 6 USPOSABLJANJE POLICISTOV S PODROČJA ODKRIVANJA PONAREJENIH IN PRENAREJENIH LISTIN ................................................................ 20 6.1 6.2 6.3 6.4 6.5. Proglis I– začetno usposabljanje ................................................................................. 21 Proglis II. – nadaljevalno usposabljanje ..................................................................... 21 Proglis III. – usposabljanje starešin ............................................................................ 22 Proglis IV – usposabljanje multiplikatorjev................................................................. 22 Izvajanje usposabljanj.................................................................................................. 24. 7 ODKRIVANJE PONAREJENIH IN PRENAREJENIH LISTIN – PRIMER UČINKOVITEGA SANKCIONIRANJA ............................................................................ 25 8 PREISKOVANJE KRIMINALITETE NA PLP BRNIK – PREDSTAVITEV STATISTIČNIH PODATKOV............................................................................................. 26 8.1 8.2 8.3 8.4. Splošni pregled kriminalitete na PLP Brnik (10 let).................................................... 27 Pregled kriminalitete na PLP Brnik po vrsti kaznivih dejanj (10 let).......................... 28 Pregled kriminalitete na PLP Brnik po mesecih (10 let) ............................................. 30 Pregled kriminalitete na PLP Brnik po dnevih(10 let) ................................................ 32. Stran 2 od 38.

9. ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 34. 10. DELOVNI ŽIVLJENJEPIS ......................................................................................... 36. 11. IZJAVA .......................................................................................................................... 37. VIRI IN LITERATURA........................................................................................................ 38. SEZNAM SLIK IN TABEL Slika 1: Destinacije letov, letališče Brnik………….………………..………..……….........12 Tabela 1: Splošni pregled kriminalitete na PLP Brnik (10 let)……………….………..…...27 Tabela 2: grafični prikaz: Splošni pregled kriminalitete na PLP Brnik (10 let)…..….….…27 Tabela 3: Pregled kriminalitete na PLP Brnik po vrsti kaznivih dejanj (10 let).……...…...28 Tabela 4: grafični prikaz: Pregled kriminalitete na PLP Brnik po vrsti kaznivih dejanj (10 let)…………….………………………………………..……….….…….……..29 Tabela 5: Pregled kriminalitete na PLP Brnik po mesecih (10 let) ..………….……..…….30 Tabela 6: grafični prikaz: - Pregled kriminalitete na PLP Brnik po mesecih (10 let)……...31 Tabela 7: Pregled kriminalitete na PLP Brnik po dnevih(10 let)………………………….32 Tabela 8, grafični prikaz: Pregled kriminalitete na PLP Brnik po dnevih(10 let)…..….….32. KRATICE IN AKRONIMI EU: "FIO": FRONTEX: IATA: ICAO: KD: MNZ: MP: MTS: ONZ: PLP: SIS: SKP PU Kranj: SMPS GPU: UKP GPU: UVZ:. Evropska unija statistična baza podatkov v okviru informacijskega sistema Ministrstva za notranje zadeve, Policije Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic International Air Transport Association/ Mednarodno združenje za zračni transport International civil aviation organization / Mednarodna organizacija za civilni letalski promet kaznivo dejanje ministrstvo za notranje zadeve mejni prehod materialno tehnična sredstva organi za notranje zadeve Postaja letališke policije schengenski informacijski sistem Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Kranj Služba za mednarodno policijsko sodelovanje Generalne policijske uprave Urad kriminalistične policije Generalne policijske uprave Urad za varnost in zaščito. Stran 3 od 38.

POVZETEK V diplomski nalogi so predstavljene značilnosti in statistični podatki, ki so povezani s kriminaliteto na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, katero policisti na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana zaznavajo. Preučena je bila problematika, ki je značilna za kriminaliteto na letališču, prav tako pa metode in tehnika za delo v smislu odkrivanja in preprečevanja kriminalitete na Postaji letališke policije Brnik, (v nadaljevanju PLP Brnik) kakor tudi specifike izobraževanja policistov na enem od teh področij. Na kratko je predstavljeno delo enote in nekateri mejniki, ki so vplivali na delo policistov in na migracijo potnikov ter menjavo strukture potnikov v preteklih letih, pred vstopom in po vstopu v Evropsko unijo. Glede na to, da se kriminaliteta preiskuje z različnimi pristopi in načini policijskega dela, je na kratko prikazano tudi sodelovanje z varnostno službo. Temeljni način dela PLP Brnik je nadzor državne meje in izvajanje predpisov o tujcih, nadalje pa se ugotavlja in preiskuje tudi kriminalne pojave, ki se prepletajo pri vsem tem. Prikazano je preteklo in obstoječe stanje na področju kriminalitete oziroma gibanje le-te, prav tako pa možnosti za nadaljnje delo in izboljšanje dela enote glede preprečevanja in odkrivanja kriminalitete na območju PLP Brnik Iz statističnih podatkov v preseku deset (10) letnega obdobja je možno povzeti nekaj vzporednic in stalnic, ki lahko služijo za analiziranje dela kot tudi za prognozo trenda gibanja kriminalitete za naprej.. Ključne besede: -. PLP Brnik, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, kriminaliteta, statistični podatki. Stran 4 od 38.

SUMMARY In the following diploma thesis I introduced features and statistical data on criminality at Airport Jože Pučnik Ljubljana, noticed by police officers at Airport Jože Pučnik. I made a research on criminality metods and techniques, which helps to prevent this issue in Airport Police station Brnik, and education specifics in one of these areas. There is a short preview of police unit work and some boundaries, that influenced their operations and passenger migrations in previous years, before and after entering in European Union. Considering the fact, that police investigates criminality with different procedures and engagements, I also involved cooperation with security department as well. Basic task of Airport Police station Brnik is to control the national borders and regulations on foreign citizens. But further more in the Airport Police station Brnik is engaged in criminal investigations and operations. In the thesis I wrote about the past and present status of criminality and the course of it. Then I also described possibilities for future work and improvements on the area of prevention and detecting the criminality at Airport Jože Pučnik Ljubljana area. The overview of last ten (10) years gives us some statistical data upon which we can conclude certain statements. These can be used for analyzing the police work as well as a trend prognosis for future criminality.. Key words: Airport police station Brnik, Airport Jože Pučnik Ljubljana, criminality, statistical data. Stran 5 od 38.

UVOD Novembra 1972 je bila ustanovljena Postaja mejne milice Ljubljana, ki se je v zgodovini vse bolj širila in krepila tako v kadrovskem kot tudi v strokovnem smislu. Trenutno v okviru Policijske uprave Kranj deluje na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, Postaja letališke policije Brnik - PLP Brnik, ki ima od maja 2008 tudi nove, sodobne prostore. Policisti izvajajo vrsto nalog, ki so določene v Zakonu o policiji in drugih zakonskih in podzakonskih predpisih. Temeljne naloge se izvajajo na področju varovanja državne meje in tujcev, pa tudi ostale temeljne policijske naloge, z drugih področij policijskega dela, ne nazadnje tudi s področja kriminalitete. Delo na letališču v okviru PLP Brnik, je v primerjavi z ostalimi enotami policije, z vidika odkrivanja in preiskovanja kriminalitete kot tudi z drugih vidikov, povsem specifično in drugačno in ima prilagojene oblike dela, glede na njen temeljni namen. V diplomski nalogi je poleg temeljnih nalog policistov PLP Brnik, prikazan del statističnih podatkov o stanju in gibanju kriminalitete na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, za obdobje 1998 – 2007: Informacije so bile pridobljene na podlagi uradnih statističnih podatkov iz računalniške baze Informacijskega sistema Ministrstva za notranje zadeve, Policije (FIO), v mesecu novembru 2008, del podatkov pa v maju 2009.. Stran 6 od 38.

1 Osnovne karakteristike območja Postaje letališke policije Brnik 1.1 Opis območja Postaje letališke policije Brnik Območje Postaje letališke policije Brnik obsega območje letališča Ljubljana. a) Lega in velikost območja: Letališče Ljubljana se razprostira na površini približno 300 hektarjev, po dolžini meri 4350 metrov, po širini pa od 300 do 400 metrov. b) Migracija zaposlenih oseb in obiskovalcev: Na letališču Ljubljana je redno, občasno ali po pogodbi zaposleno približno 2200 ljudi, od katerih jih vsakodnevno v dopoldanskem času delo opravlja približno 1500.. Omenjeni. podatki so pridobljeni iz seznamov zaposlenih v posameznih službah na celotnem območju letališča Ljubljana. Dnevno se na območju letališča zadržuje približno 600 obiskovalcev, preko letališča pa potuje povprečno 3300 potnikov. Večina zaposlenih poseduje »posebna dovoljenja – identifikacijske priponke«, ki omogočajo vstop na območje varovanega dela letališča. Identifikacijske priponke izdaja »Področje za varnost in zaščito Aerodroma Ljubljana« na podlagi dovoljenj, ki jih po Zakonu o letalstvu izdaja Ministrstvo za promet. V preteklem obdobju zaposleni, obiskovalci in potniki niso kršili predpisov, ki bi bistveno vplivali na varnost letališča, zračnega prometa, potnikov in letal. Objekti, ki so strateško in gospodarsko pomembni za delo letališča so naslednji: kontrolni stolp, pristajalno vzletna steza, servisna steza in letališka ploščad (platforma), vse navigacijske in meteorološke naprave, skladišče avio goriva, trafo postaje, hangarji Adria Airways, Vlade RS, Letalska enota policije, Geodetski zavod, carinsko skladišče, upravna stavba, letališka stavba, delavnice, garaže, stara meteorološka postaja, parkirna hiša, parkirne površine.. Stran 7 od 38.

2 Osnovne naloge PLP Brnik in dogodki, ki so vplivali na izvajanje nalog Policisti PLP Brnik opravljajo dela in naloge s prioriteto varovanja državne meje in tujcev, prav tako pa izvajajo temeljne naloge s področja drugih policijskih področij kot so zatiranje kriminalitete, varovanje javnega reda in miru, varnosti v cestnem prometu ter varovanje oseb in objektov. Na podlagi zaostritev razmer glede terorizma in možnostjo delovanja teroristov in terorističnih skupin na letališčih po 9. 11. 2001, so se povečale aktivnost policistov tudi glede odkrivanja znakov tovrstnega delovanja in evidentiranje sumljivih oseb, na podlagi česar je bilo vzpostavljeno evidentiranje - operativne informacije. V večje in zahtevnejše primere se redno vključujejo tudi kriminalisti Sektorja kriminalistične policije policijske uprave Kranj. V zadnjih treh letih je prišlo do nekaterih temeljnih in korenitih sprememb glede opravljanja nalog, predvsem glede varnostne kontrole na letališču in načina dela po vstopu v »schengen«, tudi na letaliških mejnih prehodih v Sloveniji, torej posledično na PLP Brnik. Varnostno kontrolo potnikov so na odhodni liniji iz države, pri pregledovanju potnikov in prtljage, pred 6. 11. 2006, izvajali policisti PLP Brnik, s ciljem pregleda potnikov in prtljage ter odkritjem prepovedanih predmetov (s pomočjo rentgenske naprave in ročnega detektorja kovin, pa tudi ročnim pregledom prtljage), kot so predmeti, katerih vnos je na letalo prepovedan, kot tudi predmetov, ki bi utegnili izvirati iz kaznivih dejanj ali kakor koli povezani s kaznivimi dejanji. Pri tem se je (in se še vedno) med drugim tudi preprečeval vnos orožja, eksploziva in drugih nevarnih predmetov na letalo, posledično pa s tem preprečevala možnost morebitne ugrabitve letala ali terorističnega delovanja in podobno. Pozornost je usmerjena tudi na vnos ali iznos prepovedanih drog ali drugih prepovedanih substanc.. 2.1 Policisti in varnostna služba »Poraja se dilema o dejanski vlogi policije in zasebnega varovanja ter njunih zaposlenih v sodobni družbi. Glede delovanja policistov in varnostnikov ter njihovega medsebojnega sodelovanja, so znani izsledki empirične raziskave o medsebojnih odnosih policistov in varnostnikov. Pri tem se ugotavlja, da stereotipa, da so v Sloveniji odnosi med policisti in. Stran 8 od 38.

varnostniki konfliktni ali vsaj tekmovalni, rezultati raziskave ne potrjujejo. Oboji odnose namreč zaznavajo mnogo bolj spravljivo, in sicer kot sodelovanje, varnostniki včasih celo kot partnerstvo. Ker je njihovo delo dokaj natančno zakonsko definirano, se policisti največ ukvarjajo z nudenjem informacij državljanom in prijemanjem storilcev kaznivih dejanj, varnostniki pa bolj s splošnim nadzorovanjem – tehničnim in fizičnim varovanjem. Kljub vsemu obstajajo delovna področja, kjer policisti in varnostniki skupaj opravljajo naloge kot so: varovanje javnih prireditev, prevoz in varovanja denarja, prijetje storilcev kaznivih dejanj s strani varnostnikov in njihova predaja policiji, ukrepanje ob sprožitvi alarma (intervencije), izmenjava informacij o kriminaliteti, in celo nadzorstvo policije nad zasebnim varovanjem. Opravljanje omenjenih dejavnosti pa policiste in varnostnike prikaže v zelo različnih vlogah, in sicer kot nadzorovalce, varnostnike, preventivce, represivce, socialne delavce itd, kar pomeni, da je tudi slovensko policijsko-varnostno-nadzorstveno »sceno« moč umestiti v že obstoječe teoretične koncepte, ki iščejo in pojasnjujejo vlogo(e) policistov in varnostnikov sodobni družbi.« ( Sotlar, 2007 ) Za območje letališča Jožeta Pučnika Ljubljana lahko ugotovimo, da je sodelovanje z varnostno službo, ki opravlja varnostne naloge na letališču (trenutno je to Group 4 Securicor d.o.o.), s policisti na visokem nivoju in v smislu skupnega delovanja za zagotavljanje varnosti na letališču. Poleg nadzorstvene funkcije policisti opravljajo tudi funkcijo mentorstva, prav tako pa si izmenjujejo koristne informacije z varnostniki. Policija je na podlagi Zakona o letalstvu pooblaščena za izvajanje posebnih varnostnih pregledov in ukrepov, pri čemer se izvajajo osnovni pregledi potnikov in njihove osebne prtljage z namenom preprečevanja ogrožanje varnosti civilnega letalstva. Zaradi izvajanja opisanih nalog je policist stalno prisoten na točki varnostne kontrole, kadar se le-ta izvaja. Nadzorovanje kontrole kvalitete izvajanja varnostnih pregledov je v pristojnosti ministrstva za promet, pri varnostni kontroli pa je prisoten tudi policist.. 2.2 Prevzem varnostne kontrole potnikov od policije s strani upravljalca letališča - »Aerodroma Ljubljana« Na podlagi 3. točke. 2 odstavka 127. člena Zakona o letalstvu (Ur. list RS, št. 18/2001 in 79/2006), Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2320/2002 z dne 16.12.2002 in na. Stran 9 od 38.

podlagi Letalskega varnostnega programa Republike Slovenije, se je 6. 11. 2006 ob 12.00 uri, opravil popoln prevzem izvajanja osnovnih varnostnih pregledov potnikov in stvari ter drugih oseb, ki vstopajo na kritične dele varnostnih območij omejenega gibanja, od Postaje letališke policije Brnik - na upravljalca javnega letališča Aerodrom Ljubljana d.d.. Izvajalec nalog je dejansko postalo podjetje »Group 4 Securicor« – varnostna služba, ki trenutno opravlja tudi druge naloge s področja varovanja letališča, ki so naložene letališču oziroma upravljalcu – »Aerodromu Ljubljana d.d.«, in niso v izključni pristojnosti policije. Policisti PLP Brnik še vedno spremljajo delo varnostne službe, z vidika zagotavljanja temeljne varnosti in sodelovanja, s ciljem odkrivanja predmetov, ki bodisi izvirajo iz kaznivih dejanj, kot tudi predmetov, kateri bi lahko služili za izvrševanje kaznivih dejanj. Pri tem lahko ugotovimo, da navedena varnostna služba in njihovi zaposleni, od prevzema pa do sredine leta 2009, svoje naloge že popolnoma obvlada in jih opravlja kvalitetno in odgovorno.. 2.3 Vstop v »Schengen« - tudi zračne meje Od polnoči dalje, 30. 3. 2008, ko so v Sloveniji, tako kot v ostalih osmih novih članicah razširjenega schengenskega prostora ukinili mejne kontrole na notranjih letih, so največjo razliko občutili potniki na poletih znotraj držav schengenskega območja. Od takrat na brniškem letališču niso več podvrženi mejni kontroli. Za policiste pa odprava notranjih meja ne pomeni manj dela, čeprav je na brniškem letališču okrog 60 odstotkov potnikov »schengenskih«. »Neschengenskih« linij je namreč kar precej, na primer: Skopje, Tirana, Istanbul pa tudi London, saj Velika Britanija kljub temu, da je članica EU, ni vključena v »schengen«. Sama mejna kontrola (posledično pa tudi nadzor glede odkrivanja in preprečevanja kriminalitete, predvsem čezmejne) za neschengenske potnike pa se ni bistveno spremenila, saj se kontrola v Sloveniji že nekaj časa izvaja skladno s schengenskimi standardi. Mejno kontrolo se od 30. 3. 2008 izvaja tudi na tako imenovanih »transfernih letih«, saj se v schengenskem režimu mejna kontrola opravi na prvi vstopni točki, kjer potnik vstopa v schengenski prostor. Torej potnik, ki prihaja iz neschengenskega prostora in potuje prek Brnika v Frankfurt, mejno kontrolo opravi na Brniku, v Frankfurtu pa ne več, saj gre za let znotraj schengenskega območja.. Stran 10 od 38.

Kontrolo na letih, s katerimi potniki zapuščajo schengenske države, policisti od takrat opravljajo na drugih lokacijah letališke stavbe, saj so tovrstne nadzorne točke s kabinami postavljene drugje, kot prej. To je posledica potrebe po strogem ločevanju tokov potnikov na tiste, ki potujejo na letališče znotraj držav članic schengna in na tiste, ki bodisi vstopajo v ta prostor iz letališč, ki v tem območju niso, ali pa ta prostor zapuščajo. Prostorsko je ločevanje potnikov zagotovljeno z 18 milijonov evrov vredno investicijo v izgradnjo prve faze novega potniškega terminala. Vendar je razporeditev do dokončne izgradnje drugega terminala precej kompleksna. Na letališču namreč na razmeroma majhnem prostoru poteka ločevanje osem tokov potnikov. Ti se poleg neschengenskih in schengenskih delijo še na državljane in nedržavljane EU, oziroma na tiste, za katere velja carinska kontrola in na tiste, za katere ne velja. Vse to pa dejansko vpliva tudi na strukturo tokov potnikov, ki se stalno spreminjajo. Temu primerno morajo policisti prilagajati delo, tudi v smislu preprečevanja in odkrivanja kriminalitete. Spreminja se tudi čas in kraj poostrenih in rednih nadzorov potnikov, ki bi bili lahko potencialni storilci kaznivih dejanj, tako glede ilegalnega vnosa oziroma tihotapstva prepovedanih drog, orožja in podobno, kot tudi z vidika odkrivanja ponarejenih ali prenarejenih listin (potnih listin, delovnih dovoljenj, vizumov,…). Na same rezultate odkrivanja in preprečevanja kriminalitete pa vse to kljub temu bistveno ni vplivalo. »Pomemben del schengenskega pravnega reda je »Schengenski informacijski sistem« (SIS). To je centralni računalniški sistem, ki policiji, carini, upravnim enotam in konzularnim uslužbencem iz držav podpisnic omogoča dostop do podatkov o osumljencih kaznivih dejanj, o pogrešanih osebah, državljanih tretjih držav, ki jim je zavrnjen vstop, ipd. SIS uporablja 15 držav schengenskega območja zaradi njegovih omejenih zmogljivosti pa je za širitev schengenskega območja nujna njegova nadgradnja in posodobitev v sistem SIS II. Slednji naj bi služil ne le izmenjavi podatkov o prestopu zunanjih meja in vizumski politiki, temveč naj bi bili vanj vključeni podatki o evropskem zapornem nalogu, izročitvi, biometrični podatki, podatki o iskanju za teroristične aktivnosti. Imel bi zmogljivost vključitve 30 držav z možnostjo nadaljnje razširitve.« (Internet, www.evropa.gov.si). Stran 11 od 38.

3 Destinacije letov na brniškem letališču in prevozniki (podatek za leto 2009). Slika 1: Destinacije letov, letališče Brnik. Letalski prevozniki: Naziv družbe: IATA oznaka letalske družbe:. ICAO oznaka letalske družbe:. Adria Airways. JP ADR. Air France (by Regional). AF AFR. ČSA Czech Airlines. OK CSA. easyJet. EZY EZY. JAT Airways. JU JAT. Malév. MA MAH. Montenegro Airlines. YM MGX. Turkish Airlines. TK THY. ( oboje: internet, spletna stran Aerodrom Ljubljana; http://www.lju-airport.si/default.asp ). Stran 12 od 38.

4 Področja dela Postaje letališke policije Brnik 4.1 Preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete Delo na tem področju dela je usmerjeno predvsem v preprečevanje kaznivih dejanj, njihovo odkrivanje ter zakonito in strokovno preiskovanje, odkrivanje in prijemanje storilcev in drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom, ob uporabi vseh zakonskih pooblastil za zatiranje kriminalitete. Glede kaznivih dejanj, storjenih v tujini, lahko ugotovimo, da predstavljajo dokaj velik delež statistike kriminalitete na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Za obravnavo tovrstnih kaznivih dejanj, policisti PLP Brnik izvajajo ustaljeno prakso obveščanja »Službe za mednarodno policijsko sodelovanje Generalne policijske uprave« (SMPS GPU), preko katere se z izčrpnimi analizami in vsemi znanimi okoliščinami, obvešča pristojne varnostne organe na ostalih letališčih po Evropi.. 4.1.1 Splošna kriminaliteta Opazen je velik delež kaznivih dejanj tatvin, storjenih v tujini, oškodovanci ali njihovi pooblaščenci pa le-te prijavljajo ob prihodu na letališče. Pri obravnavi prejetih prijav kaznivih dejanj, lahko na podlagi analiz in izkušenj pri obravnavah kaznivih dejanj, ugotovimo naslednje skupne značilnosti: -. predmet tatvin so bili predvsem manjši osebni predmeti, nekaj je tehničnih predmetov (GSM telefonov) in denar;. -. izvršene so bile iz velike prtljage, ko potniki nimajo nadzora nad prtljago, nekaj pa je bilo tatvin iz osebne prtljage v času, ko potniki le-to, po navodilih letališkega osebja, oddajo pred letalom;. -. tatvine so bile izvršene v prtljagi, katera zaradi različnih razlogov ne potuje na istem letalu kot potnik, na letališče pa pride kasneje kot »izgubljena«;. V navedenih primerih gre za kazniva dejanja, storjena na škodo fizičnih oseb. Glede kaznivih dejanj, storjenih fizičnim osebam, gre v večini primerov za zanemarjanje ali neizvajanje samozaščitnih ukrepov, nekaj pa tudi na račun zaposlenih na tujih letališčih. Pomembno strukturo kaznivih dejanj predstavljajo odkrite ponarejene ali prenarejene listine, predvsem pri prehodu državne meje.. Stran 13 od 38.

4.1.2 Gospodarska kriminaliteta Glede na strukturo populacije in ostale značilnosti, ki veljajo na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete ni – oziroma jih do sedaj nismo obravnavali. Pač pa policisti v zvezi z ugotovitvami in informacijami, ki bi lahko pripomogle k raziskavi in odkrivanju kaznivih dejanj s tega področja, beležijo operativne informacije, katere so posredovane na SKP PU Kranj, s ciljem globalnega delovanja s področja odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj. Morebitnih posebnosti v zvezi s korupcijo ni bilo ugotovljenih.. 4.1.3 Druge oblike kriminalitete Dosledno se spremlja aktivnosti oseb in beleži dogodke, ki so zanimivi v zvezi prometa prepovedanih drog, ilegalnih migracij, prostitucije in avtomobilske kriminalitete, o čemer je zabeleženih več operativnih informacij. Enota dobro sodeluje s carinsko službo na letališču. Dosledno se preverja pošiljke hitre pošte, ki kažejo na sum kaznivih dejanj, predvsem s področja prepovedanih drog. Redno se v skladu z načrti dela, organizirajo poostreni nadzori po problematiki mejne kriminalitete, s poudarkom na posest in transfer prepovedanih drog in orožja. Dogodkov s področja terorizma, eksplozij in bombnih napadov doslej nismo beležili. Uspešno so bili izvedeni vsi ukrepi policije v primerih nezakonitega vmešavanja na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Redno se spremlja politično dogajanje in teroristične aktivnosti po svetu in ob konkretnih dogodkih tudi ustrezno intenzivira varnostne naloge na letališču. Posebnosti na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana glede tega, do sedaj še ni bilo. Zaradi vstopa Slovenije v »schengensko« območje, je zaznana tudi sprememba potniških tokov, čemur se posledično prilagajajo naloge policije, ki so usmerjene v ciljno delovanje.. 4.1.4 Forenzična in kriminalistično – tehnična dejavnost V skladu z navodili s področja kriminalistične tehnike, se v primeru zaznave kaznivega dejanja opravljajo tudi ogledi krajev kaznivih dejanj. Vsi obravnavani storilci kaznivih dejanj so bili daktiloskopirani in fotografirani. Zahtevki za izdelavo strokovnih mnenj se posredujejo na kriminalistično tehniko Službe kriminalistične policije na Policijski upravi Kranj. Pri tem se pri nekaterih primerih, kot na primer »strokovno mnenje za ponarejene listine«, občasno pojavlja problem dolgotrajnega čakanja na rezultate strokovnih mnenj, zaradi prezasedenosti. Stran 14 od 38.

ustreznih služb, zato se pričakuje, da se bo za to usposobil in pridobil ustrezen certifikat, eden od policistov-kriminalistov v enoti PLP Brnik.. 4.2 Vzdrževanje javnega reda in zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja V policijskih postopkih je osnova spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, prav tako pa delovanje pri izvajanju morebitnih represivnih ukrepov v smislu upoštevanja načela sorazmernosti. Občasno se dogajajo večji odmevnejši dogodki, kot so sprejemi uspešnih slovenskih športnikov oziroma ekip (npr. prihodi z olimpijade, pomembnih tekem) ter medijskih oseb na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Poleg omenjenega se dnevno in ob rednih mesečnih poostrenih nadzorih, izvaja nadzor nad delom zasebne varnostne službe »Group 4 Securicor«, ki na območju Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, opravlja naloge varovanja in varnostne kontrole. Z omenjeno službo odlično sodelujemo v smislu partnerskega sodelovanja in izvajamo aktivnosti v luči v skupnost usmerjenega dela.. 4.3 Zagotavljanje varnosti cestnega prometa Delo policistov s tega področja dela se izvaja poleg delovanja na območju letališča tudi v okviru nalog varovanja letališča v bližnji okolici – na »glavni cesti« - GC 104 Kranj–Brnik in »regionalni cesti« - RC 639 Vodice–Zg. Brnik. Poseben poudarek se poleg kontrole upoštevanja določb o varnosti cestnega prometa, posveča tudi migracijam potnikov na navedeni relaciji. Pri tem se izvaja naloge po vseh področjih dela, tudi po kriminaliteti, pozornost pa se polaga tako na status državljanstva kontroliranih oseb, kot na morebitne predmete, ki bi utegnili izvirati iz kaznivih dejanj in podobno.. 4.4 Nadzor državne meje in izvajanje predpisov o tujcih Naloge s področja nadzorovanja državne meje in izvajanje predpisov o tujcih se izvaja zelo uspešno, saj se kvaliteta policijskih ukrepov izboljšuje.. Stran 15 od 38.

Kot eden izmed ukrepov pri kontroli državne meje je tudi »zavrnitev tujca«, najpogosteje pa je vzrok, da tujci (tretjih držav) nimajo ustreznega dovoljenja za vstop v državo, prav tako ne utemeljijo vedno namena vstopa v državo. V zadnjem obdobju policisti izvajajo tudi ukrepe na podlagi 35. člena Zakona o nadzoru državne meje, v okviru izravnalnih ukrepov. Opravlja se kontrola potnikov notranjih »schengenskih« letov ter obiskovalcev letališča oziroma bližnje okolice.. 4.4.1 Mejna kontrola V skladu z »Zakonikom o schengenskih mejah, Zakonom o nadzoru državne meje, Schengenskim priročnikom, Pravilnikom za izvajanje zakona o nadzoru državne meje« in z drugimi akti je določena obvezna mejna kontrola pri vseh potnikov, ki prestopajo državno mejo na vstopu in izstopu iz države. Za državljane EU in njihove družinske člane, zadošča opravljanje temeljne mejne kontrole, za državljane tretjih držav pa je obvezna temeljita mejna kontrola na vstopu in izstopu iz države. Zaradi opravljanja mejne kontrole na mejnih prehodih je pomembno sodelovanje v aktivnostih »Frontex«. »* Frontex (from French: Frontières extérieures for ‘external borders). (Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic -FRONTEX).« (Internet; http://en.wikipedia.org/wiki/Frontex) To pomeni, da se policisti občasno udeležujejo skupnih operacij opravljanja mejne kontrole v tujini in so tudi v Sloveniji organizirane skupne operacije s tega področja, kjer sodelujejo policisti iz drugih držav EU. Mejna kontrola se na PLP Brnik izvaja prilagojeno stanju prometa in letalskim linijam. Čeprav se potniki delijo na »zunanje« in »notranje« schengenske lete, se promet preko mejne kontrole ni bistveno zmanjšal. Pričakovan je bil večji padec prometa preko zunanje »schengenske« meje, vendar se promet potnikov in letalskih operacij z uvajanjem novih letalskih linij iz leta v leto povečuje. V zvezi poskusov prehoda državne meje s ponarejenimi ali prenarejenimi dokumenti se na vstopu, izstopu in v transferju, odkrije več ponarejenih ali prenarejenih listin. Čeprav število odkritih ponarejenih in predrugačenih listin ne predstavlja hujše problematike, je na podlagi rezultatov dela razvidno, da je strokovno usposabljanje policistov po programu za odkrivanje takih dokumentov uspešno in se bo z njim tudi nadaljevalo.. Stran 16 od 38.

4.4.2 Varovanje državne meje zunaj mejnih prehodov Nadzor in varovanje državne meje se opravlja hkrati z varovanjem letališča in letalskega prometa. Pomemben del pri tem predstavlja tudi dobro sodelovanje z upravljalcem letališča in ostalimi zaposlenimi na letališču. Gibanje znotraj letališča je omejeno, saj gre za območje mednarodnega mejnega prehoda in hkrati varovano območje, zato je možnost ilegalnih prehodov na tak način zelo majhna.. 4.4.3 Nedovoljene migracije Policisti dosledno preverjajo razloge za vstop tujcev ob prihodu v državo. Preverja se status tujcev, zaposlenih na območju letališča in upravičenost zadrževanja na območju mejnega prehoda. V zvezi čezmejnega vračanja in izročitev tujcev potekajo zadeve brez posebnosti . Zoper tujce, ki so bili vrnjeni na podlagi Dublinske uredbe, policisti ukrepajo v skladu z usmeritvami za delo. Dublinski sistem: cilj »dublinskega sistema« je določiti, katera država članica je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil, ki jo na ozemlju ene od držav članic EU ter na Norveškem ali Islandiji, vloži državljan tretje države. Nadzor nad izvajanjem predpisov o tujcih in nedovoljenih migracijah se izvaja z doslednim preverjanjem razlogov za vstop tujcev ob prihodu v državo, povezovanjem in pridobivanjem podatkov od letalskih prevoznikov ter potovalnih agencij, preverjanjem tujcev, zaposlenih na območju letališča, v postopkih za pridobivanje dovoljenj za gibanje in zadrževanje na območju mejnega prehoda, spremljanju in identificiranju operativno zanimivih oseb ter nadzorom na gradbiščih na območju letališča. Po letu 2006 se je nadaljevalo zmanjšanje pritiska klasičnih oblik ilegalnih migracij na vstopu in izstopu iz države, vendar se je migracija pričela pojavljati v drugih oblikah. Zaradi spremljanja zlorab dovoljenj za začasno bivanje, poteka evidentiranje državljanov iz tako imenovanih »balkanskih« držav. Na podlagi zbranih podatkov policisti izvajajo obveščanje krajevno pristojnih policijskih enot, s tem pa se ugotovi velik delež zlorab dovoljenj za vstop v državo z namenom ilegalnega vstopa v sosednjo Italijo ali dela na črno, ugotovljenih več kršitev neprijavljanja začasnega bivališča in sproženih postopkov na UE za razveljavitev dovoljenj za bivanje. Nadaljuje se trend, da se je na vstopu v državo povečalo evidentiranje tujcev, ki so za pridobitev vizumov uporabili fiktivna vabila in garantna pisma, kateri so bili zato zavrnjeni že pri vstopu v državo. Tu gre za posebno vrsto preprečevanja (predvsem). Stran 17 od 38.

klasične kriminalitete, ki se lahko razvije iz omenjenih oblik zlorab zakonodaje, s strani potencialnih delinkventov in storilcev kaznivih dejanj, ki z nelegalnimi migracijami šele začnejo svojo kriminalno pot.. 4.4.4 Način dela na mejnem prehodu PLP Brnik Na mejnem prehodi policisti izvajajo kontrolo dokumentov v smislu preprečevanja uporabe ponarejenih, prenarejenih ali tujih dokumentov. Uporaba ponarejenih, prenarejenih ali tujih dokumentov je vsakodnevna praksa in cilj državljanov tretjih držav, ki skušajo vstopiti v EU, vendar za vstop ne izpolnjujejo pogojev. Policiste kontrolorje in kriminaliste je treba ustrezno usposabljati, da bi bili sposobni v času, ko opravljajo mejno kontrolo, prepoznati sumljiv dokument in ustrezno ukrepati. Izvaja se tudi kontrola oseb in prtljage s ciljem preprečevanja in odkrivanja tihotapstva orožja, streliva, prepovedanih drog in trgovanja s človeškimi organi, z uporabo tehnične in druge opreme. Na mejnem prehodu je zato treba opravljati kontrolo zaradi trgovanja z ljudmi preverjati namene potovanja in ugotavljati, ali otroci potujejo v družini ter preverjati pristnost družinskih vezi.. 4.5 Varovanje oseb in objektov Glede varovanja oseb in objektov je v enoti visok nivo strokovnosti in profesionalnosti pri izvedbi varovanj, v skladu s »Pravili o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov«. Organiziranje in vodenje varovanj se izvaja v skladu s pripravljenimi načrti, v sodelovanju z Uradom za varnost in zaščito (UVZ). Število varovanj varovanih oseb in delegacij se je v zadnjem času močno povečalo, na kar je vplivalo dejstvo, da država organizira vse več srečanj in sestankov na ministrskem oz. predsedniškem nivoju in je prihod varovanih oseb vse pogostejši.. 5 Preiskovanje kriminalitete 5.1 Preprečevati ali zatirati kriminaliteto – kje je Slovenija danes ? »Preprečevanje kriminalitete ne predstavlja novega pojava in zajema vse tiste napore, ki jih je prebivalstvo že v preteklosti uporabilo za to, da bi preprečevalo različne vrste viktimizacije. Stran 18 od 38.

Danes pojem preprečevanja kriminalitete ne zajema samo dejavnosti, temveč tudi vse širše razmišljanje tako o preprečevanju, kakor tudi o zatiranju kriminalitete. Države se vedno bolj zavedajo razširjanja oblik in obsega kriminalitete, ter skušajo poiskati prave odgovore na ta zelo širok spekter kriminalitetne problematike. Že dolgo je uveljavljeno prepričanje, da so preventivni ukrepi tisti, s katerimi se lahko doseže pomemben vpliv na obseg kriminalitete in vedno bolj prihaja v ospredje razmišljanje, ki ga je izpostavil že Cesaro Beccaria, ko je rekel: »Boljše je zločine preprečevati, kakor kaznovati«. V Sloveniji se v zadnjih letih pojavlja vse več razmišljanj o obvladovanju kriminalitete, ki je prešlo tako imenovano tradicionalno razmišljanje, v skladu s katerim bi bila za stanje kriminalitete v družbi odgovorna izključno policija in tožilstvo. Na podlagi Zakona o policiji, ter na podlagi zahtev Resolucije o preprečevanju in zatiranju kriminalitete je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007 - 2011, ki naj bi s štirinajstimi opredeljenimi področji oziroma prioritetami konkretno ponudila rešitve na področju kriminalitetne problematike.. Ob. analiziranju. Resolucije o. nacionalnem. programu. preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007-2011 in primerjavi s programi in strategijami držav kot so Finska, Kanada, Švedska ali Madžarska, se že samo po sebi pojavlja vprašanje: preprečevati ali zatirati kriminaliteto – kje je Slovenija danes?« (Minič, 2007). 5.2 Preiskovanje kriminalitete na PLP Brnik Osnovni namen dela policije na državni ravni je zagotavljanje varnosti Republike Slovenije in njenih državljanov oz. prebivalcev. Uspešnost izvajanja nalog je odvisna od zagotavljanja zakonitosti (upoštevanje pozitivne zakonodaje R Slovenije in mednarodnih sporazumov) ter strokovnosti pri vseh postopkih. Učinkovitost dela se zagotavlja s temeljnimi sklopi aktivnosti na mejnih prehodih in v notranjosti države. Med najpomembnejše aktivnosti, s katerimi zagotavljamo navedene cilje, spada odkrivanje in preprečevanje kaznivih dejanj na meji.. Preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb in njihovo izročanje pristojnim organom kot ena od temeljnih dejavnosti policije za zagotavljanje nacionalne varnosti, zahteva pri delu na mejnem prehodu kot pri varovanju državne meje specifične aktivnosti in oblike dela.. Stran 19 od 38.

Pri svojem delu na državni meji policija lahko najbolj uspešno odkriva in preprečuje predvsem naslednje oblike kriminalitete -. uporabo ponarejenih, prenarejenih in tujih listin za prehod državne meje in drugih uradnih dokumentov,. -. tihotapljenje orožja, eksploziva in drugih nevarnih snovi,. -. tihotapljenje mamil in drugih psihotropnih substanc ter prekurzorjev vseh stopenj,. -. prepovedan prehod državne meje,. -. odkrivanje oseb, nevarnih za varnost države ( mednarodni teroristi, vojni zločinci, plačani morilci itd. ) in. -. druge oblike kriminalitete, katerih izvrševanje je povezano z državno mejo oz. se lahko odkrijejo pri mejni kontroli ali varovanju državne meje ( tihotapljenje blaga, radioaktivnih snovi, predmetov, ki izvirajo iz kaznivih dejanj itd. ).. Za vse vrste naštetih oblik kriminalitete je značilna uporaba ponarejenih in predrugačenih listin, predvsem z namenom prikriti dejansko identiteto oseb ter status stvari in predmetov.. 6 Usposabljanje policistov s področja odkrivanja ponarejenih in prenarejenih listin Učinkovitost in strokovnost dela policije pri odkrivanju in preprečevanju navedenih oblik kriminalitete se zagotavlja predvsem z ustreznim izobraževanjem in usposabljanjem policistov in starešin. Zaradi tega je potrebno, da policisti, ki opravljajo mejno kontrolo, poznajo osnovne zaščitne elemente listin, s katerimi se srečujejo pri vsakdanjem delu ter aktualne ponarejene listine, ki se pojavljajo ter njihove značilnosti.. Usposabljanje policistov za odkrivanje in preprečevanje zlorab listin na mejnih prehodih se izvaja na način in po programih :. 1. PROGLIS I. : ZAČETNO USPOSABLJANJE 2. PROGLIS II. : NADALJEVALNO USPOSABLJANJE 3. PROGLIS III. : USPOSABLJANJE STAREŠIN 4. PROGLIS IV. : USPOSABLJANJE MULTIPLIKATORJEV. Stran 20 od 38.

6.1 Proglis I – začetno usposabljanje Vsak policist, ki začne opravljati svoje delo in naloge na mejnem prehodu, mora opraviti začetni tečaj usposabljanja na področju odkrivanja in preprečevanja zlorab listin na mejnih prehodih. Začetno usposabljanje traja 8 delovnih ur ali en delovni dan in je sestavljeno iz naslednjih sklopov vsebin: 1. dokumenti za prestop državne meje; 2. vrste zlorab listin na mejnih prehodih; 3. računalniške aplikacije MNZ in policije – listine; 4. uporaba tehničnih sredstev za odkrivanje ponarejenih in predrugačenih listin; 5. osnovni zaščitni elementi listin: -. UV zaščitni elementi na/v papirju;. -. vodni znak;. -. številka obrazca listine;. -. zaščita fotografije na listini;. -. tehnika tiska obrazca in teksta.. Začetno usposabljanje za policiste organizira policijska uprava v sodelovanju s policijsko akademijo (v nadaljevanju PA) v roku 4 mesecev od začetka nastopa dela policistov na mejnem prehodu.. 6.2 Proglis II. – nadaljevalno usposabljanje Policisti, ki opravljajo svoje dela in naloge na mejnih prehodih so dolžni, da se v obdobju 5 let vsaj enkrat udeležijo nadaljevalnega usposabljanja na področju odkrivanja in preprečevanja zlorab listin na mejnih prehodih. Nadaljevalno usposabljanje enkrat letno z razpisom, v sodelovanju z PA, razpiše policijska uprava in sicer za policiste z območja policijske uprave. Na razpis se policisti prijavljajo prostovoljno. Vodstvo policijskih enot skrbi, da se policisti udeležujejo nadaljevalnega usposabljanja. Nadaljevalno usposabljanje praviloma traja en delovni dan, lahko tudi več, če je to za kvaliteto usposabljanja potrebno in je sestavljeno iz navedenih sklopov: 1. problematika zlorab listin na območju policijske uprave;. Stran 21 od 38.

2. problematika zlorab listin na mejnih prehodih v RS; 3. osnovni zaščitni elementi listin: UV zaščitni elementi na/v papirju; vodni znak; .. 4. schengenski vizum; 5. enotno bivalno dovoljenje EU; 6. značilnosti najbolj napadenih listin (razlike med pristnimi in ponarejenimi listinami). Izvajalec usposabljanja lahko, če je to potrebno zaradi aktualne trenutne problematike, razširi navedene sklope vsebin.. 6.3 Proglis III. – usposabljanje starešin Policija izvaja tudi usposabljanje na področju odkrivanja in preprečevanja zlorab listin na mejnih prehodih za delavce policije, ki so odgovorni za področje kriminalitete in opravljajo svoja dela in naloge na mejnih prehodih. PU v primeru potrebe po usposabljanju ugotovi vsebinske in številčne potrebe in jih sporoči na UUP GPU. Tečaj usposabljanja starešin traja praviloma en delovni dan, lahko tudi več, če je to potrebno zaradi kvalitete predavanja oz. zaradi novitet na področju zlorab listin. Tečaja usposabljanja starešin se lahko udeležijo tudi vodje izmen in policisti-kriminalisti na mejnih prehodih.. 6.4 Proglis IV – usposabljanje multiplikatorjev Na razpis za začetni tečaj usposabljanja multiplikatorjev, se policisti prijavljajo prostovoljno. Usposabljanje traja 5 delovnih dni in zajema naslednje sklope vsebin: 1. teoretično usposabljanje: •. pridobiti znanja o izdelavi listin,. •. pridobiti znanja o zaščitnih elementih v listinah,. •. pridobiti znanje o načinu pregleda listin,. •. pridobiti znanje s področja uporabe materialno tehničnih sredstev za odkrivanje ponarejenih listin,. •. pridobiti znanje o načinu prenašanja pridobljenega znanja na ostale policiste,. Stran 22 od 38.

•. uporaba računalniških zbirk o listinah (evidence MNZ in Policije, intranet Policije) ter ostalih pisnih zbirk na MP.. 2. praktično usposabljanje: •. pregled listine. •. značilnosti zaščitnih elementov v/na listini. •. uporaba materialno tehničnih sredstev,. •. analiza primerov ponarejenih listin,. •. značilnosti ponaredkov, ki se pojavljajo največkrat.. Začetno usposabljanje multiplikatorjev zajema naslednje sklope vsebin: 1. splošni pristopi k načrtni in ciljno usmerjeni kontroli listin na MP; 2. izvajanje mejne kontrole v skladu z načeli strokovne selekcije (profiliranje uporabnikov ponarejenih listin); 3. načini odkrivanja zlorab listin na MP; 4. izdelava papirja; 5. zaščitni elementi v in na papirju; 6. vodni znak, ultra violetna (UV) zaščita; 7. osnovna znanja s področja tiska listine; 8. ICAO standard zapisa; 9. uporaba MTS na mejnih prehodih; 10. problematika zlorab listin na MP v RS; 11. sodelovanje s tujimi varnostnimi organi; 12. uporaba evidenc ONZ pri preverjanju listin; 13. temeljne oblike, metode in tehnike poučevanja odraslih (pristopi k učenju odraslih, medsebojna komunikacija, metode in tehnika učenja in spraševanja). Na začetnem usposabljanju se multiplikatorji usposobijo za izvajanje usposabljanj po programu PROGLIS I. in II.. Usposabljanje zajema naslednje sklope vsebin: 1. nove pojavne oblike ponarejenih listin; 2. aktualna problematika zlorab listin na mejnih prehodih doma in v tujini; 3. uporaba novih tehničnih pripomočkov;. Stran 23 od 38.

4. analiza konkretnih ponarejenih listin; 5. osvežitev pridobljenih znanj na področju tiskarskih in zaščitnih elementov ter odkrivanja ponarejenih listin. Pri usposabljanju multiplikatorjev sodeluje tudi UKP GPU in PA. Pri usposabljanju multiplikatorjev lahko kot izvajalec sodeluje zunanji strokovnjak, če gre za policijskega strokovnjaka, ki poseduje ustrezna znanja in ustrezne izkušnje. Prav tako lahko na usposabljanjih kot izvajalec sodeluje zunanji strokovnjak iz vrst strokovnjakov na področju izdelovanja dokumentov, grafoloških in tiskarskih tehnik.. 6.5 Izvajanje usposabljanj Usposabljanja po programu PROGLIS I. in II. izvaja PU v sodelovanju z PA. Po potrebi lahko PU za sodelovanje zaprosi Urad uniformirane policije generalne policijske uprave (v nadaljevanju UUP GPU) in Urad kriminalistične službe generalne policijske uprave (v nadaljevanju UKP GPU). Usposabljanje izvajajo multiplikatorji, ki imajo opravljen tečaj za multiplikatorje. Usposabljanje lahko izvaja tudi UUP GPU. Usposabljanje po programu PROGLIS III. in IV. izvaja UUP GPU, v sodelovanju s PA in UKP GPU.. UUP GPU multiplikatorjem posreduje ustrezno gradivo in pisni material za usposabljanje, ter jim nudi podporo pri tehnični opremi, če je to potrebno. Multiplikator je dolžan po vsakem usposabljanju napisati Poročilo o usposabljanju na UUP GPU. Policijske enote na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju lahko, kljub predpisanim modulom usposabljanj, v svojih enotah načrtujejo in izvajajo usposabljanje policistov na področju odkrivanja in preprečevanja zlorab listin na mejnih prehodih, če je to glede na aktualno problematiko potrebno. Izvajalci usposabljanj po programih PROGLIS I., II., III. in IV. se lahko zaradi pridobivanje novih znanj in izkušenj, udeležijo usposabljanj v tujini, če jih organizirajo tuji policijski ali drugi varnostni organi in bi bila udeležba za slovenske predstavnike koristna.. Stran 24 od 38.

7 Odkrivanje ponarejenih in prenarejenih listin – primer učinkovitega sankcioniranja Z vstopom Slovenije v polnopravno članstvo Evropske unije in v Schengensko območje ter odpravo mejne kontrole na letalskih linijah iz Evropske unije in v Evropsko unijo, je bil na Postaji letališke policije Brnik, pričakovan upad kaznivih dejanj s področja ponarejenih in prenarejenih listin. Na podlagi statističnih podatkov lahko ugotovimo, da je bilo po vstopu »schengenski sistem«, /obdobje od 1. 4. 2008 do 30. 3. 2009/, ugotovljenih 14 kaznivih dejanj po členu 251 KZ – »ponarejanje listin«, v enakem obdobju pred vstopom v »schengenski sistem« /obdobje od 1. 4. 2007 do 30. 3. 2008/ pa je bilo odkritih 21 navedenih kaznivih dejanj. To nam sicer dejansko kaže na trend zmanjševanja ilegalnih migracij preko Slovenije ali s ciljem Slovenija, kljub temu pa bo potrebno še naprej vzdrževati nadzor in aktivnosti na tem področju in slediti trendom, ki vladajo pri ponarejanju in prirejanju dokumentacije za prestop meje ali vizne dokumentacije. Glede na dejstvo, da gre skoraj v vseh primerih za ekonomske migrante in da povzročene škode oziroma nastale škode s temi kaznivimi dejanji ni, zagrožena zaporna kazen pa je »do treh let«, se policisti v takih primerih sproti dogovarjajo z Okrožnimi državnimi tožilci v Kranju, da se v primerih, ko je ugotovljena identiteta storilca in storilec poseduje pri sebi denarna sredstva, smiselno uporablja 162. člen ZKP, ki navaja:. Zakon o kazenskem postopku - 162. člen: »1. Državni tožilec sme s soglasjem oškodovanca odložiti kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let in za kazniva dejanja iz drugega odstavka 162. člena, če se je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. Te naloge so lahko: 1. odprava ali poravnava škode, 2. plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne primere ali v sklad za povračilo škode žrtvam kaznivih dejanj; 3. oprava kakšnega splošno koristnega dela, 4. poravnava preživninske obveznosti.«. Stran 25 od 38.

(Zakon o kazenskem postopku; uradno prečiščeno besedilo (ZKP-UPB4)) Ker je letalski prevoznik v primerih, ko na ozemlje Republike Slovenije pripelje potnika, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop (v konkretnih primerih »nima veljavne listine za vstop«), po Zakonu o nadzoru državne meje, 26. člen, »dolžan potnika odpeljati iz države«, se v vseh primerih, ko je ugotovljena identiteta osumljenca (odkriti skriti pristni potni listi ali drugi pristni uradni identifikacijski dokumenti), policisti odločajo za uporabo 162. člena ZKP. (Zakon o nadzoru državne meje; uradno prečiščeno besedilo (ZNDM-1-UPB2)); Z določili 162 člena ZKP se seznani osumljenca. Če izkaže interes, da plača določeno vsoto denarja v korist javne ustanove in se brez kazenskih posledic lahko vrne v matično državo, se obravnava izpelje v tej smeri. Po obravnavi pri Državnem tožilcu, se osumljenca odstrani iz države, ker ima zavrnjen vstop na območje Republike Slovenije. Z uporabo določil 162. člena se dejansko izogne vsem stroškom, ki bi nastali, če bi se za osumljenca odredil pripor in nato izvedla nastanitev v Centru za tujce, od koder bi ga bilo potem potrebno na stroške države, navsezadnje še vedno odstraniti iz Slovenije. V konkretnih primerih, ki jih beležimo na PLP Brnik (v zadnjih treh letih /januar 2006-do maj 2009/ je takih 19 primerov), so osumljenci nakazali denarna sredstva za izgradnjo Varne hiše za žrtve kaznivih dejanj nasilja v družini.. 8 Preiskovanje kriminalitete na PLP Brnik – predstavitev statističnih podatkov V nadaljevanju bodo prikazani statistični podatki o kaznivih dejanjih na območju PLP Brnik, za obdobje v razponu 10 let, in sicer v letih od 1998 do 2007. Podatki so bili pridobljeni v novembru 2008, iz Informacijskega sistema Ministrstva za notranje zadeve, iz statistične elektronske baze Policije (FIO). Pridobljeni podatki so bili dodatno statistično obdelani, glede na potrebe in cilj njihove pridobitve, s programom »Microsoft Excel«.. Stran 26 od 38.

8.1 Splošni pregled kriminalitete na PLP Brnik (10 let) Tabela 1: Splošni pregled kriminalitete na PLP Brnik (10 let) SKUPNO ŠTEVILO KD. RAZISKANA KD. raziskanost. leto. skupaj. ovadba. poročilo. število. delež. 1998. 26. 25. 1. 13. 37,50%. 1999. 25. 24. 1. 11. 52,83%. 2000. 44. 37. 7. 24. 64,86%. 2001. 27. 21. 6. 8. 38,10%. 2002. 30. 22. 8. 9. 40,91%. 2003. 66. 31. 34. 12. 38.71%. 2004. 68. 23. 45. 11. 47,83%. 2005. 47. 31. 16. 6. 19,35%. 2006. 49. 41. 8. 9. 21,95%. 2007. 53. 37. 16. 17. 45,94%. SKUPAJ. 435. 292. 142. 120. Tabela 2: grafični prikaz: Splošni pregled kriminalitete na PLP Brnik (10 let) 80 70 60 50 40 30 20 10 0 1998. 1999. 2000. 2001. 2002. skupaj. 2003. ovadba. 2004. 2005. 2006. 2007. poročilo. Stran 27 od 38.

Iz statističnih podatkov (tabela 1 in 2) lahko ugotovimo, da največje število kaznivih dejanj beležimo v letih 2003 in 2004, kjer je bilo tudi največ podanih poročil na tožilstvo. Kljub temu je potrebno upoštevati, da so bila določena poročila podana zaradi tega, ker je bilo kaznivo dejanje storjeno v tujini in za podajo kazenske ovadbe ni bil izpolnjen pogoj »storitev kaznivega dejanja na območju Slovenije«. Po letu 2005 je opaziti, da skupno število kaznivih dejanj počasi narašča. Raziskanost kaznivih dejanj je sorazmerno nizka, saj je večina upoštevanih kaznivih dejanj tatvin storjenih v tujini in je raziskava takih kaznivega dejanja nemogoča.. 8.2 Pregled kriminalitete na PLP Brnik po vrsti kaznivih dejanj (10 let) Tabela 3: Pregled kriminalitete na PLP Brnik po vrsti kaznivih dejanj (10 let) ponarejanje ponarejanje. velika. tatvina. listin. denarja. zatajitev. tatvina. goljufija. 1998. 6. 9. 2. 4. 4. 1. 1999. 14. 4. 0. 2. 1. 1. 2000. 18. 21. 0. 1. 3. 1. 2001. 15. 11. 0. 0. 1. 0. 2002. 8. 12. 5. 1. 1. 0. 2003. 37. 10. 8. 1. 1. 1. 2004. 32. 16. 6. 2. 1. 2. 2005. 28. 13. 2. 1. 0. 0. 2006. 33. 8. 1. 5. 1. 0. 2007. 22. 17. 5. 1. 1. 0. skupaj. 213. 121. 29. 18. 14. 6. Stran 28 od 38.

Tabela 4: grafični prikaz: Pregled kriminalitete na PLP Brnik po vrsti kaznivih dejanj (10 let). Kazniva dejanja - po vrsti 40 35 30 25 20 15 10 5 0 1998. tatvina. 1999. 2000. 2001. ponarejanje listin. 2002. 2003. ponarejanje denarja. 2004. zatajitev. 2005. 2006. velika tatvina. 2007. goljufija. Iz statističnih podatkov kriminalitete po vrsti kaznivega dejanja je razvidno (tabela 3 in 4), da so policisti PLP Brnik v deset (10) letnem obdobju (1998-2007), obravnavali največ kaznivih dejanj »tatvine«, Kazenski zakonik Republike Slovenije Ur.l. RS, št. 63/1994 (s spremembami in dopolnitvami), (v nadaljevanju KZ), po členu 211. Na drugem mestu so kazniva dejanja »ponarejanja listin«, 256. čl. KZ, pri čemer pa je potrebno poudariti, da je pri slednjih raziskanost skoraj 100%, kar kaže tudi na to, da gre v teh primerih za kazniva dejanja, ki jih policisti odkrivajo pretežno z lastno aktivnostjo, s poznavanjem strukture znakov kaznivih dejanj in profiliranjem potnikov in je storilec znan praviloma že ob zaznavi samega utemeljenega suma kaznivega dejanja. Obrnjena situacija pa je žal pri kaznivih dejanjih »ponarejanja denarja«, po členu 249 KZ, kjer je raziskanost praktično ničelna, saj je kraj storitve teh kaznivih dejanj, običajno v tujini in je raziskovanje in odkrivanje storilcev s strani policistov s tem onemogočeno. Podobno velja pri raziskanosti kaznivih dejanj »tatvine«.. Stran 29 od 38.

Ostale kategorije kaznivih dejanj so bile obravnavane in zabeležene v zelo majhnem obsegu in nam statistika zaradi majhnega reprezentativnega vzorca, ne pove veliko o njihovem gibanju in ostalih značilnostih. Glede odkrivanja prepovedanih drog je zanimiv podatek, da je bilo po čl. 196 KZ, (neupravičena proizvodnja in promet z mamili), obravnavano in raziskano samo eno kaznivo dejanje in sicer v letu 2004. Potencialni storilci tovrstnih kaznivih dejanj imajo očitno strah pred odkritjem dejanj, saj jim je poznan poostren način temeljite mejne kontrole in pregledovanja (tudi rentgensko) vnosa in iznosa predmetov. To velja po vstopu zračnih mej v schengenski pravni red, seveda le še za »zunanje« schengenske meje, saj se je v notranjosti Evropske Unije ta nadzor spremenil in poteka na mejni liniji v zmanjšanem obsegu (po 30. 3. 2008), kar bo potrebno upoštevati pri nadaljnjem delu. Podobno velja za tihotapljenje orožja oziroma eksplozivnih snovi.. 8.3 Pregled kriminalitete na PLP Brnik po mesecih (10 let) Tabela 5: Pregled kriminalitete na PLP Brnik po mesecih (10 let) : jan. feb. mar. apr. maj. jun. jul. avg. sept. okt. nov dec. 1998. 3. 1. 0. 2. 8. 4. 1. 0. 0. 2. 1. 4. 1999. 0. 2. 2. 5. 3. 4. 1. 0. 1. 2. 4. 1. 2000. 0. 1. 3. 2. 3. 1. 3. 1. 2. 19. 7. 2. 2001. 3. 1. 5. 2. 3. 1. 1. 4. 1. 3. 3. 0. 2002. 1. 3. 0. 3. 0. 0. 1. 4. 5. 3. 5. 5. 2003. 7. 4. 9. 7. 4. 4. 5. 6. 6. 6. 3. 5. 2004. 5. 5. 8. 6. 4. 7. 2. 5. 8. 8. 5. 5. 2005. 3. 0. 3. 5. 2. 5. 5. 8. 0. 9. 2. 5. 2006. 2. 3. 3. 6. 3. 5. 6. 3. 6. 7. 2. 3. 2007. 1. 3. 3. 3. 2. 3. 10. 8. 4. 3. 8. 5. skupaj. 25. 23. 36. 41. 32. 34. 35. 39. 33. 62. 40. 35. Stran 30 od 38.

Tabela 6: grafični prikaz: - Pregled kriminalitete na PLP Brnik po mesecih (10 let). Kazniva dejanja po mesecih - 10 let 70. 60. 50. 40. 30. 20. 10. no ve m be r de ce m be r. ok to be r. se pt em be r. av gu st. ju lij. ju ni j. m aj. ap ril. m ar ec. fe br ua r. ja nu ar. 0. Pri pregledu povprečnega podatka za obdobje 10 let, po kaznivih dejanjih po mesecu, (tabela 5 in 6) lahko ugotovimo, da v nobenem mesecu ni posebnih razlik in odstopanj po številu kaznivih dejanj, razen v mesecu oktobru, ki pa od ostalih dejansko nekoliko bolj izstopa. Frekvenca potnikov je s septembru in oktobru, predvsem z vidika turizma (ugodne cene potovanj,…), v zadnjih letih nekoliko močnejša, kar lahko povežemo v premo-sorazmerju s povečanjem števila kaznivih dejanj v tem obdobju. Drugih vzrokov za tako odstopanje ni mogoče ugotoviti in predpostaviti.. Stran 31 od 38.

8.4 Pregled kriminalitete na PLP Brnik po dnevih(10 let) Tabela 7: Pregled kriminalitete na PLP Brnik po dnevih (10 let) leto. pon. tor. sre. čet. pet. sob. ned. SKUPAJ. 1998. 0. 0. 0. 0. 3. 4. 2. 9. 1999. 1. 1. 1. 0. 1. 0. 0. 4. 2000. 4. 9. 5. 0. 2. 1. 0. 21. 2001. 1. 4. 2. 1. 2. 1. 0. 11. 2002. 1. 1. 0. 4. 1. 4. 1. 12. 2003. 1. 1. 0. 1. 5. 0. 2. 10. 2004. 1. 2. 0. 1. 7. 3. 2. 16. 2005. 2. 1. 2. 1. 3. 2. 2. 13. 2006. 2. 3. 0. 0. 1. 0. 2. 8. 2007. 2. 3. 7. 1. 3. 1. 2. 19. skupaj. 15. 25. 17. 9. 28. 16. 13. Tabela 8: grafični prikaz: Pregled kriminalitete na PLP Brnik po dnevih (10 let) 30. 25. 20. 15. 10. 5. 0 pon 1998. tor 1999. sre 2000. 2001. pet. čet 2002. 2003. 2004. 2005. sob 2006. 2007. ned skupaj. Stran 32 od 38.

Pri pregledu števila kaznivih dejanj po določenih dnevih (obdobje 10 let), (tabela 7 in 8) lahko ugotovimo, da so dnevi, kot so ponedeljek, sreda, sobota in nedelja po številu precej izenačeni, medtem, ko izstopata po povečanem številu kaznivih dejanj torek in petek, po zmanjšanem pa četrtek. Ocenjujemo lahko, da je to predvsem posledica strukture potnikov, ki so razporejeni po posameznih dnevih, oziroma gostote prometa glede na načrtovanje poletov in vozni red. Vozni red se sicer spreminja in prilagaja - praviloma - dvakrat letno, deli pa se na zimsko in poletno sezono.. Stran 33 od 38.

9 Zaključek Glede na pridobljene informacije, podatke in praktične izkušnje, na PLP Brnik tudi v bodoče ni pričakovati bistvenih sprememb glede kriminalitete, ne z vidika strukture pa tudi ne časovnih gostitev, pod pogojem, da se promet potnikov in destinacije letov ne bodo bistveno spremenile. Večji poudarek bo potrebno dati temeljiti mejni kontroli oziroma učinkovitejši »prvi in drugi liniji« in s tem odkrivanju ponarejenih in prenarejenih listin za vstop neevropskih državljanov v Slovenijo (in posledično v EU). V tem delu je pričakovati možna povečanja evidentiranih tovrstnih kaznivih dejanj, pa tudi raziskanost le-teh. Zanimivo bo spremljati tudi ukrepe glede zlorab delovnih dovoljenj in dovoljenj za prebivanje, ki jih vlada namerava preprečiti z ukrepom prepovedi izdaje dovoljenj za zastopnike mikro in majhnih gospodarskih družb tujcem s prebivališčem na območju Kosova, ki še nimajo dovoljenja za prebivanje v naši državi in omejitev zaposlovanja barskim plesalkam. Zaradi tega se predvideva izigravanja pri legalnem prihodu v državo. Po informacijah SKP PU Kranj, se že pojavljajo in ugotavljajo nekateri primeri suma fiktivnih sklepanj zakonskih zvez in podobno. Glede kaznivih dejanj »tatvin« predvidevamo, da se bo število evidentiranih KD še nekoliko zmanjšalo, kljub temu pa se bodo policisti PLP Brnik na vsa tovrstna KD tudi v bodoče dosledno odzivali in z vso intenzivnostjo v okviru pristojnosti in zakonskih okvirov, sodelovali tudi s tujimi varnostnimi organi. Kriminaliteta na območju PLP Brnik bistveno in realno ne narašča, iz leta v leto pa se povečuje promet potnikov, zaradi česar naraščajo tudi evidentirana kazniva dejanja. S sprotnim prilagajanjem načina dela ter krajevne in časovne prisotnosti in z zadostnim številom policistov v izmenah, bo potrebno slediti zastavljenim ciljem po zmanjšanju kriminalitete oziroma uspešnemu odkrivanju in sankcioniranju akterjev. Policiste pa je poleg izvajanja mejne kontrole potrebno za to tudi usposabljati in jim dati določena znanja in okvire, da bi lahko uspešno kljubovali kriminalu in ga odkrivali oziroma preprečevali. Trenutno so na PLP Brnik, za delo s področja kriminalitete sistemizirani in prednostno zadolženi oziroma specializirani samo trije policisti-kriminalisti, kar je relativno malo. Večina ostalih policistov je kljub rednim usposabljanjem manj izkušenih za opravljanje dela s področja kriminalitete. Tako lahko ugotovimo, da bi bilo mogoče veliko več /z več. Stran 34 od 38.

strokovnega in usmerjenega kadra – policistov kriminalistov/ storiti s področja zaznave in odkrivanja prenarejenih in ponarejenih dokumentov, pa tudi drugih kaznivih dejanj, ki se pojavljajo na območju letališča in okolice. Nujno bi bilo pridobiti certifikat za analize in strokovne ekspertize ponarejenih dokumentov za vsaj enega od policistov – kriminalistov v enoti, zaradi hitre izpeljave postopkov, posledično ob zakonskih pogojih tudi morebitnega »odloženega pregona«. Trenutno imamo v enoti policista – kriminalista, ki se je poleg delovnih izkušenj in usposabljanj, udeležil tudi več izobraževanj s področja migracij in odkrivanja ponarejenih dokumentov v tujini. Svoje znanje uspešno prenaša na druge policiste, tudi izven enote. Poleg tega »mentorskega dela« in izvajanja multiplikatorskih nalog, skrbi za nadgradnjo in širjenje znanja na ostale. Zaradi tega pa je manj časa za celovito delo na samem mejnem prehodu. Posledično bi bilo potrebno v enoti vzpostaviti /sprememba sistemizacije/ še eno delovno mesto (npr. policist-kriminalist-specialist), s ciljem izvajanja navedenih nalog in konstantnega in kvalitetnega usposabljanja kadra v enoti ter okviru PU Kranj (izvajanje izravnalnih ukrepov), prav tako pa strokovno tehničnega dela in nudenja pomoči pri realizaciji postopkov.. Stran 35 od 38.

10 Delovni življenjepis Janez Lipovec Poljšica 30 4347 Zgornje Gorje Tel.: 031 850 252 e-naslov: janezltea@gmail.com IZOBRAZBA: 2008-2009. Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Varstvoslovje - VS. 1994-1996. Višja šola za notranje zadeve – diplomiran pravnik notranjih zadev, Ljubljana. 1980-1984. srednja šola, Kadetska šola za miličnike, Tacen. DELOVNE IZKUŠNJE: - od 2006. opravljam dela in naloge pomočnika komandirja na Postaji Letališke policije Brnik, zadolžen za varnost prometa in varovanje državne meje, prav tako pa za materialno tehnične zadeve enote in varnost objekta;. - 1998-2006. opravljal dela in naloge pomočnika komandirja na Policijski postaji Jesenice, zadolžen za področje prometne varnosti. V tem času tudi član in nazadnje podpredsednik Sveta za preventivo občine Jesenice in član Sveta za preventivo občine Žirovnica;. - 1996-1998. po zaključeni diplomi na VŠNZ, zaposlen kot policist – kriminalist VS, vodja kriminalistične skupine na Policijski postaji Radovljica;. - 1984-1994. zaposlen najprej kot miličnik, po osamosvojitveni vojni pa kot policist na Policijski postaji Kranj, nazadnje kot vodja patrulje;. Stran 36 od 38.

11 Izjava. Študent Janez Lipovec izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom dr. Gorazda Meška.. »Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«. Dne: ___________________. Podpis: _______________________. Stran 37 od 38.

VIRI IN LITERATURA 1. Informacijski sistem MNZ Republike Slovenije, (2008, 2009), statistične baze podatkov (FIO); 2. Internet,. spletna. stran. Aerodrom. Ljubljana;. (2009),. http://www.lju-. airport.si/vsebina.asp?IDM=13; 3. Internet; Wikipedia; http://en.wikipedia.org/wiki/Frontex; 4. Internet, Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji; (2009), http://www.evropa.gov.si/si/schengen/schengenski-informacijski-sistem/; 5. Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ), Ur.l. RS, št. 63/1994 (70/1994 popr.) Spremembe: Ur.l. RS, št. 23/1999, 60/1999 Odl.US: U-I-226/95, 40/2004, 95/2004UPB1, 37/2005 Odl.US: U-I-335/02-20, 17/2006 Odl.US: U-I-192/04-16, 55/2008 (66/2008 popr.), 89/2008; 6. Minič, D., Preprečevati ali zatirati kriminaliteto – kje je Slovenija danes (2007), Kriminaliteta in varnost v postmoderni družbi, (str. 11-12). Ljubljana, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede Kotnikova 8; 7. Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007 – 2011; Ur.l. RS, št. 40/2007 8. Sotlar, A., Policisti in varnostniki – varnost, prevencija ali kaj drugega (2007), Kriminaliteta in varnost v postmoderni družbi, (str. 17). Ljubljana, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede Kotnikova 8; 9. Zakon o kazenskem postopku (uradno prečiščeno besedilo) (ZKP-UPB4), Uradni list RS, št. 32/2007; 10. Zakon o nadzoru državne meje; uradno prečiščeno besedilo (ZNDM-1-UPB2); Uradni list RS, št. 110/2006. Stran 38 od 38.