Soodvisnost logističnega sistema in taktike terorizma : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO. Diplomsko delo. SOODVISNOST LOGISTIČNEGA SISTEMA IN TAKTIKE TERORIZMA. Mentor: izr. prof. dr. Iztok Podbregar. Kandidat: Boštjan Kopše. Somentor: mag. Janez Žirovnik Lektor: mag. Brigita Kopše. Celje, junij 2008.

2.

Vi vidite stvari in se sprašujete: zakaj? Jaz pa sanjam o stvareh, ki jih še ni bilo, in pravim; zakaj ne? (George Bernard Shaw).  Boštjan Kopše. Zahvala Rad bi se zahvalil mentorju dr.Iztoku Podbregarju in somentorju mag. Janezu Žirovniku za smernice, navodila in nasvete pri snovanju te diplomske naloge Zahvalo namenjam tudi staršem in sestri, ki so me celoten čas študija spodbujali in tudi drugače stali ob strani. Posebno zahvalo namenjam redni profesorici dr. Majdi Bastič za izredni rok ORL, ki mi je omogočila terminsko realizacijo načrtovane študijske in karierne poti » iskrena Vam hvala «. 3.

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Boštjan Kopše, roj. 29.04.1983, študent Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, program Logistika sistemov UNI, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom »Soodvisnost logističnega sistema in taktike terorizma« pri mentorju izr. prof. dr. Iztok Podbregarju in somentorju mag. Janezu Žirovniku, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni: teksti niso uporabljeni brez navedbe avtorjev. ___________________ Boštjan Kopše Celje, junij 2008. 4.

POVZETEK Diplomska naloga predstavlja vpogled v razvoj in delovanje terorizma, kot globalnega pojava današnjega časa in aktivnosti s katerimi teroristične organizacije zagotavljajo svoj obstoj in delovanje. Pogosti teroristični napadi in nedolžne civilne žrtve so odraz ideoloških, političnih in verskih napetosti, s katerimi se soočamo vsakodnevno. V uvodu bom zajel etimologijo ključnih besed terorizem, terorist, teroristična organizacija in teroristična skupina ter predstavil problematiko iskanja univerzalne definicije le-teh. Snoval bom tudi lastne definicije za katere bom ocenil, da v primerni širini univerzalno in nedvoumno pojmujejo kritično področje raziskave. Tekom diplomskega dela se bom tematsko navezoval na lastne definicije. V analizo bom vključil širši javnosti prepoznavne teroristične organizacije, kjer bom analiziral logistični sistem le-teh v soodvisnosti od taktike. Na podlagi analize bom skušal ugotoviti, ali je mogoče s soodvisnostjo logističnega sistema in taktike terorističnih organizacij omejiti, predvideti ali preprečiti teroristična grozodejstva. V zaključku in verifikaciji hipotez bom le-te potrdil oziroma zavrgel. Izpostaviti bi želel navedbo Noama Chomenskya »Ne smemo spregledati dejstva, da so prav ZDA vodilna teroristična država na svetu« (Chomensky, 2005). Pravilno je, da si ne zatiskamo oči pred dejstvom, da prav vsa javnosti znana grozodejstva terorizma predstavljajo realizacijo idej posameznih politično »iztirjenih« ameriških politikov in predstavnikov obveščevalnih agencij oziroma posameznih organizacij neposredno povezanih ali podrejenih ZDA. Zato tega dejstva ne bom spregledal v posameznih poglavjih v mojem diplomskem delu.. KLJUČNE BESEDE terorizem, terorist, teroristična organizacija, logistika, taktika.. 5.

ZUSAMMENFASSUNG Die Diplomarbeit stellt eine Einsicht in die Entwicklung und in die Tätigkeit des Terrorismus dar, als globale Erscheinung heutiger Zeit und Aktivitäten, mit denen sich die Terrororganisationen ihre Existenz und Tätigkeit versichern. Die häufigen terroristischen Angriffe und unschuldige zivile Opfer sind die Widerspiegelung der ideologischen, politischen und religiösen Spannungen, mit denen wir uns täglich konfrontieren. In der Einführung der Diplomarbeit werde ich die Etymologie der Schlüsselwörter des Terrorismus, der Terrorist, die Terrororganisation und die Terrorgruppe erläutern und die Problematik der Suche einer universalen Definition vorstellen. Ich werde auch eigene Definitionen schaffen, die ich in dem Sinne beurteilen werde, dass sie in einer entsprechenden Weise universal und unmissverständlich das Gebiet der Forschungsarbeit kritisch auffassen. In der Diplomarbeit werde ich mich auf meine eigenen Definitionen beziehen. In der Analyse werde ich der breiten Öffentlichkeit bekannte Terrororganisationen einbinden und deren logistisches System im Zusammenhang mit deren Taktik analisieren. Auf der Basis der Analyse werde ich versuchen festzustellen, ob es möglich ist, im Zusammenhang des logistischen Systems und der Taktik der Terrororganisationen, jene Aktivitäten zu begrenzen, vorauszusehen oder terroristische Gräueltaten zu verhindern. Im Schlusssatz und in der Verifikation der Hypothesen werde ich diese entweder erhärten oder sie verwerfen. Hervorheben möchte ich die Aussage von Noam Chomensky »Wir dürfen nicht die Tatsache übersehen, dass gerade die Vereinigten Staaten der führende terroristische Staat der Welt sind« (Chomensky, 2005).Wir dürfen uns nicht die Augen vor der Tatsache zudrücken, dass die Gräueltaten des Terrorismus, die der gesamten Öffentlichkeit bekannt sind, eigentlich nur die Umsetzung der Ideen eines einzelnen politisch entgleisten amerikanischen Politikers und der Repräsentanten der Nachrichtendienste beziehungsweise einzelner Organisationen sind, die direkt mit den Vereinigten Staaten verbündet oder ihnen untergeordnet sind. Deshalb werde ich diese Tatsache in einzelnen Kapiteln meiner Diplomarbeit nicht übersehen.. SCHLÜSSELWÖRTER Der Terrorismus, der Terrorist, die Terrororganisation, die Logistik, die Taktik.. 6.

KAZALO KAZALO .................................................................................................................................................7 KAZALO SLIK .......................................................................................................................................9 KRATICE IN AKRONIMI ....................................................................................................................10 1. UVOD ................................................................................................................................................11 2. METODOLOŠKO - HIPOTETIČNI OKVIR....................................................................................12 2.1 PREDMET DIPLOMSKEGA DELA .........................................................................................12 2.2 CILJI IN METODOLOGIJA DIPLOMSKEGA DELA .............................................................13 2.2.1 CILJI DIPLOMSKEGA DELA...........................................................................................13 2.2.2 METODOLOGIJA V DIPLOMSKEM DELU....................................................................13 2.3 HIPOTEZE..................................................................................................................................14 2.4 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV ..................................................................................14 2.4.1 TERORIZEM ......................................................................................................................14 2.4.1.1 POJAV TERORIZEM IN SLOVENCI .......................................................................16 2.4.2 TERORIST ..........................................................................................................................17 2.4.3 TERORISTIČNA ORGANIZACIJA IN/ALI TERORISTIČNA SKUPINA......................17 2.4.4 TAKTIKA DELOVANJA TERORISTIČNIH ORGANIZACIJ IN PREDSTAVITEV POJMA GVERILA.......................................................................................................................19 2.4.5 UVELJAVITEV IN IZVORNE POVEZAVE POJMA TERORIZEM V ČASU OD HITLERJA DO BUSHA ML .......................................................................................................21 3. OPREDELITEV IN IZBOR TERORISTIČNIH ORGANIZACIJ V KONTEKST DIPLOMSKEGA DELA .....................................................................................................................................................24 4. ANALIZA LOGISTIČNEGA SISTEMA TERORISTIČNIH ORGANIZACIJ................................25 4.1 ORGANIZIRANJE .....................................................................................................................25 4.1.1 STRUKTURA ČLANSTVA TERORISTIČNIH ORGANIZACIJ.....................................26 4.1.2 TRADICIONALNE IN NOVODOBNE ORGANIZACIJSKE STRUKTURE TERORISTIČNIH ORGANIZACIJ.............................................................................................28 4.1.2.1 MREŽNO POVEZOVANJE IN INTERNACIONALIZACIJA..................................29 4.1.2.2 REKRUTACIJA IN USPOSABLJANJE.....................................................................30 4.2 FINANCIRANJE ........................................................................................................................31 4.2.1. VIRI PRIDOBIVANJA FINANČNIH SREDSTEV ..........................................................31 4.2.1.1 DRŽAVNA PODPORA ..............................................................................................32 4.2.1.2 ZAKONITO POSLOVANJE.......................................................................................33 4.2.1.3 DONACIJE SIMPATIZERJEV IN DOBRODELNE DEJAVNOSTI ........................34 4.2.1.4 KRIMINALNA DEJAVNOST....................................................................................34 4.2.1.5 SODELOVANJE MED TERORISTIČNIMI ORGANIZACIJAMI ...........................35 4.2.2 FINANČNE TRANSAKCIJE .............................................................................................35 4.3 OPREMLJANJE .........................................................................................................................36 4.3.1 OPREMLJANJE S KONVENCIONALNIM OROŽJEM...................................................36 4.3.1.1 DRŽAVNA POMOČ...................................................................................................36 4.3.1.2 LEGALNA IN NELEGALNA TRGOVINA Z OROŽJEM ........................................37 4.3.1.3 IZDELAVA STRELNEGA OROŽJA IN EKSPLOZIVNIH SREDSTEV .................38 4.4 KOMUNICIRANJE ....................................................................................................................39 4.4.1 PROPAGANDA ..................................................................................................................39 4.4.1.1 MEDIJI IN INTERNET...............................................................................................40 4.4.2 INTERNA KOMUNIKACIJA ............................................................................................41 4.4.3 NADZOR KOMUNIKACIJ ................................................................................................41 4.4.3.1 PREDSTAVITEV SISTEMA ECHELON ..................................................................42 4.4.3.2 PREDSTAVITEV SISTEMA CARNIVORE..............................................................42 4.4.4 ZAKLJUČNA MISEL IZ PODROČJA NADZORA KOMUNIKACIJ..............................43 5. ANALIZA TAKTIKE DELOVANJA IZBRANIH TERORISTIČNIH ORGANIZACIJ .................43 5.1 PRIMER TERORISTIČNE ORGANIZACIJE AL-QAEDA.................................................44 5.1.1 ZAČETKI IN ORGANIZIRANJE AL-QAEDE .................................................................44 5.1.2 TAKTIKA DELOVANJA...................................................................................................45 5.1.2.1 NENASILNO DELOVANJE ......................................................................................46. 7.

5.1.2.2 ZASTRAŠEVANJE.....................................................................................................46 5.1.2.3 UGRABITVE IN ATENTATI.....................................................................................47 5.1.3 ŽRTVE AL-QAEDE ...........................................................................................................47 5.2 PRIMER TERORISTIČNE ORGANIZACIJE HAMMAS ........................................................48 5.2.1 ZAČETKI IN ORGANIZIRANJE V HAMMAS................................................................48 5.2.2 TAKTIKA DELOVANJA...................................................................................................50 5.2.2.1 NENASILNO DELOVANJE ......................................................................................50 5.2.2.2 ZASTRAŠEVANJE.....................................................................................................50 5.2.2.3 UGRABITVE IN ATENTATI.....................................................................................52 5.2.3 ŽRTVE HAMMASA...........................................................................................................52 5.3 PRIMER TERORISTIČNE ORGANIZACIJE IRA ...................................................................53 5.3.1 ZAČETKI IN ORGANIZIRANJE IRE ...............................................................................53 5.3.2 TAKTIKA DELOVANJA...................................................................................................55 5.3.2.1 NENASILNO DELOVANJE ......................................................................................55 5.3.2.2 ZASTRAŠEVANJE.....................................................................................................55 5.3.2.3 UGRABITVE IN ATENTATI.....................................................................................56 5.3.3 ŽRTVE IRE.........................................................................................................................57 5.4 PRIMER TERORISTIČNE ORGANIZACIJE ETA ..................................................................58 5.4.1 ZAČETKI IN ORGANIZIRANJE TERORISTIČNE ORGANIZACIJE ETA...................58 5.4.2 TAKTIKA DELOVANJA TERORISTIČNE ORGANIZACIJE ETA ...............................59 5.4.2.1 NENASILNO DELOVANJE ......................................................................................60 5.4.2.2 ZASTRAŠEVANJE.....................................................................................................60 5.4.2.3 UGRABITVE IN ATENTATI.....................................................................................60 5.4.3 ŽRTVE TERORISTIČNE ORGANIZACIJE ETA.............................................................61 6.0 PRIMERJAVA TAKTIK DELOVANJA IZBRANIH TERORISTIČNIH ORGANIZACIJ ..........61 6.1 SAMOMORILSKI IN BOMBNI NAPADI ................................................................................61 6.2 MINOMETNI, RAKETNI, GVERILSKI NAPADI IN NAPADI S STRELNIM OROŽJEM...62 6.3 NENASILNA DELOVANJA, ATENTATI IN UGRABITVE...................................................63 6.4 PRIMERJAVA ŽRTEV IZBRANIH TERORISTIČNIH SKUPIN............................................63 7.0 ODVISNOST LOGISTIČNEGA SISTEMA PRI REALIZACIJI TERORISTIČNIH AKTIVNOSTI IZBRANIH TERORISTIČNIH ORGANIZACIJ .........................................................65 7.1 PRIMERJAVA LOG. SISTEMOV IZBRANIH TERORISTIČNIH ORGANIZACIJ...............65 8.0 ZAKLJUČEK IN VERIFIKACIJA HIPOTEZ ................................................................................67 9.0 LITERATURA.................................................................................................................................70 9.1 KNJIGE.......................................................................................................................................70 9.2 SPLETNI VIRI............................................................................................................................72 9.3 ČLANKI......................................................................................................................................73 PRILOGE...............................................................................................................................................74. 8.

KAZALO SLIK Slika 1; Vohunski globalni sistem Echelon Stran: 42 Slika 2: Al-Qaeda ne uporablja lastnega simbola ali logotipa, prepoznavna je preko javnih nagovorov voditeljev celic ali emirja Osame Bin Ladna Stran: 44 Slika3: Simbol in zastava Hammasa Stran: 48 Slika 4: »arab. intifada« – trepetanje zaradi strahu in narodno prebujenje Stran: 48 Slika 5: 57-letna palestinska samomorilka Stran: 53 Slika 6; razdeljena Irska Stran: 53 Slika 7; pripadniki brigade SEÁN HOGAN Stran: 53 Slika 8: razpisana nagrada Stran: 53 Slika 9: Sovražni Londonderry na Jugu Irske Stran: 54 Slika 10: Grand Hotelu Brighton ***** leta 2008 Stran: 57 Slika 11: Prepoznavni logotip ETE Stran: 58 Slika 12:Pripadniki ETE v javnem nagovoru Stran: 58 Slika 13: nagovor Georga Busha ml. po napadih 11. septembra 2001 Stran: 65. 9.

KRATICE IN AKRONIMI PLO ⇒ Palestine Liberation Organization (Ar: ‫)ةينيطسلفلا ريرحتلا ةمظنم‬ INAC ⇒ International Network of Associated Consultants IP ⇒ Inernet Protocol WTC ⇒ World Trade Center ZDA ⇒ Združene države Amerike TIGR ⇒ Trst, Istra, Gorica, Reka SAS ⇒ Special Air Service WSPU ⇒ Women's Social and Political Union (W.S.P.U.) OVK ⇒ Osvobodilna vojska Kosova CIA ⇒ Central Intelligence Agency FBI ⇒ Federal Bureau of Investigation PIRA ⇒ Provisional IRA CIRA ⇒ Continuity IRA RIRA ⇒ Real IRA NORAID ⇒ Irish Northern Aid Committee INAC ⇒ Irish Northern Aid Comision AK-47 ⇒ Anton Kalašnikov izum leta 1947 (Ru:Автомат Калашникова) KFOR ⇒ Kosovo FORCE SIKON13 ⇒ Slovenski kontingent 13 (leta 2006) GSM ⇒ Groupe Spécial Mobile NSA ⇒ National Security Agency UKUSA ⇒United Kingdom United States – nadzorni center združenja pod NSA UK ⇒ United Kingdom USA ⇒ United states of America SOVA ⇒ Slovenska varnostno obveščevalna agencija RIC ⇒ Royal Irish Constabulary ETApm ⇒ ETA politico militar ETAm ⇒ ETA militar Hn ⇒ n-ta hipoteza. Kratice izbranih terorističnih organizacij: IRA ⇒ (Irish Republican Army) Irsko republikansko armado ETA ⇒ (Euskadi ta Askatasuna) Baskovska očetnjava in svoboda Al-Qaeda ⇒ (arabsko ‫( )ةدعاقلا‬Islamic militant terrortist organization) Hammas ⇒ (arabsko ‫( )سامح ةكرح‬Islamic Resistence Movement). 10.

1. UVOD Terorizem nas spremlja v življenju, z njim enostavno živimo. Z 11. septembrom je postal terorizem sestavni del našega življenja. Teroristični napad na Svetovni trgovinski center (WTC) v New Yorku in Pentagon (ZDA Obrambno ministrstvo) v Washingtonu 11. septembra 2001 je postal prepoznaven mejnik v hudodelstvih teroristov zoper človeštvo. Visoka stopnja ozaveščenosti javnosti ne omogoča pojma terorizem enotno definirati s strokovnega, političnega in javnega stališča. Globalno politično dogajanje je pred drugo svetovno vojno bilo izključno v interesu nacionalnih držav. Konec hladne vojne predstavlja spremenjeno razmišljanje, povzroči namreč verižni val oblikovanja številnih mednarodnih organizacij v sklopu katerih se še v današnjih dneh države članice organizacije zavzemajo za dosego skupnih ciljev, kar je posledično povzročilo veliko število različno politično opredeljenih subnacionalnih subjektov. Pojavile so se tudi teroristične skupine katere se poslužujejo terorističnih aktivnosti za realizacije lastnih interesov, kot obliko oboroženega političnega konflikta. Za spoznavanje ter oblikovanja sodobnega terorizma bi izpostavil sklenjen tok zgodovine, ki se je z 11. septembrom ponovil. Oblikovanje sodobnega terorizma se je pričelo v daljni zgodovini v letu 1914 z Ameriškim predsednik Woodrow Wilsonom. Predsednik je javno razglasil nevtralnost v prvi svetovni vojni. Toda vlada je na skrivaj ves čas iskala izgovor, da vstopi v prvo svetovno vojno v Evropi. Minister za notranje zadeve William Janings je zapisal: »Banke je vojna zelo zanimala zaradi velikih dobičkov povezanih z njo. Za mednarodne bankirje ni bolj donosnega posla, kot je vojna. Ker prisili državo, da si od Zveznih rezerv izposoja denar». Sledila je druga svetovna vojna in po 60. letih prikrivanja informacij je jasno, ne le da so za napad Japoncev na Pearl Harbour 7. decembra 1941 vedeli že tedne vnaprej; ampak, da je bil napad zaželen in izzvan. Naposled je v toku časa sledil Vietnam, kjer so ZDA napovedale vojno Vietnamu leta 1964 po domnevnem incidentu, ko naj bi Vietnam v zalivu Tonkin napadel dva ameriška rušilca. Incident v zalivu Tonkin je služil kot izgovor za množično invazijo Vietnama. A obstajala je težava. ameriških rušilcev niso napadli in razbitine so zaman iskali. Javnost je enostavno sprejela vsiljeno in zrežirano zgodbo o uničenih rušilcih. Sledi najodmevnejši 11. september; to dejanje predstavlja izvorno kopijo iz Februarja 1933 ko je Hitler zrežiral lažni napad in požgal lasten parlament Reichstag, ter za to obtožil komunistične teroriste. Zgodovina nas uči in opozarja, da se bodo grozodejstva ponavljala čeprav dandanes marsikdo čuti nelagodje, jezo zaradi varnostnih ukrepov uvedenih predvsem preventivo za odkrivanje in preprečevanje terorističnih aktivnosti, je javnost preko občil javnega obveščanja aktivno vključena v vsakdanje dogodke kar omogoča terorizmu posebno primarno vlogo v medijih. Po 11. septembru so se uresničile želje terorističnih skupin, le te so: globalna uvedba prisotnosti strahu za življenje in premoženje družbe. Globalizacija, politična sodelovanja in padci meja znotraj organiziranih skupnosti omogočajo širok spekter načinov zadovoljevanja logističnih potreb sodobno organiziranih terorističnih organizacij. Pristojnim službam je zagotovo oteženo spoznavanje in preprečevanje terorističnih napadov. Ključnega pomena pri zaznavanju aktivnosti terorističnih skupin predstavljajo področja: organiziranja,. 11.

financiranja, komuniciranja in opremljanja skupin. Hitra izmenjava informacij med pristojnimi službami je torej ključnega pomena pri odkrivanju terorističnih dejanj in posledično preprečevanju nadaljnjih napadov. V diplomski nalogi bom obravnaval najaktivnejše in zainteresiranemu bralcu znane teroristične organizacije. Na podlagi analize bom skušal ugotoviti, ali je mogoče s soodvisnostjo logističnega sistema in taktike terorističnih organizacij omejiti, predvideti ali preprečiti teroristična grozodejstva.. 2. METODOLOŠKO - HIPOTETIČNI OKVIR V metodološko – hipotetičnem okvirju diplomskega dela bom predstavil predmet, definicije, cilje, uporabljeno metodologijo, hipoteze in predstavitev temeljnih pojmov potrebnih za bralčevo nadaljnje razumevanje pojma terorizem in lovk, ki doprinesejo k realizaciji ciljev posameznih terorističnih skupin.. 2.1 PREDMET DIPLOMSKEGA DELA Predmet raziskave v diplomski nalogi bodo načini, s katerimi teroristične organizacije zagotavljajo svoj obstoj in delovanje. Veliko število različnih družbeno političnih okolij, motivov in tehnik delovanja ima za posledico širok spekter pojavnih oblik terorističnih skupin. Le-te so v posamičnih okoljih specifično prilagodile svoje delovanje v smislu izogibanja protiukrepom varnostnih organov formalnih oblasti. Zaradi tega se posamezne logistične oz. podporne dejavnosti nekaterih terorističnih skupin med seboj znatno razlikujejo medtem, ko ovire na drugih področjih večina skupin premaguje na podoben način. V raziskavo sem vključil teroristične organizacije, ki so zadnja leta med aktivnejšimi. Analizirati želim delovanje in taktiko posamezne teroristične organizacije ter logistično dejavnost pri izvedbi aktivnosti ter ali je mogoče s logističnimi prijemi omejiti ali predvideti posamezne aktivnosti. Poudaril bi tudi navedbo Noama Chomenskya »Ne smemo spregledati dejstva, da so prav ZDA vodilna teroristična država na svetu« (Chomensky, 2005). V diplomskem delu bom izvorne smernice terorističnih aktivnosti predstavil. Pravilno je, da si ne zatiskamo oči pred dejstvom, da prav vsa javnosti znana grozodejstva terorizma predstavljajo realizacijo idej posameznih politično »iztirjenih« ameriških politikov in predstavnikov obveščevalnih agencij oziroma posameznih organizacij neposredno povezanih ali podrejenih ZDA. Zato tega dejstva ne bom spregledal v posameznih poglavjih v mojem diplomskem delu.. 12.

2.2 CILJI IN METODOLOGIJA DIPLOMSKEGA DELA 2.2.1 CILJI DIPLOMSKEGA DELA Cilj diplomskega dela sem si zastavil kot izhodišče iz katerega v primarni fazi predstavim terorizem kot globalni pojav nato predstavim osnovne pojme ter nadgradim v sekundarno fazo v analiziranje logističnega sistema v odvisnosti od taktike delovanja izbranih terorističnih skupin. Ugotoviti in čim natančneje želim podati poglavitne značilnosti logističnih dejavnosti terorističnih skupin ter predstaviti najpogosteje uporabljene aktivnosti teh skupin pri reševanju zahtev na področju organiziranja, financiranja, komuniciranja in opremljanja za uspešno in učinkovito izvajanje napadov. Opredelil in predstavil bom taktiko delovanja izbranih terorističnih organizacij. Na podlagi primerjalnih analiz želim ugotoviti posamezne logistične dejavnosti v soodvisnosti od tipov taktičnega delovanja terorističnih organizacij ter jih medsebojno primerjati. Bralcu želim podati delni vpogled v širok spekter težav, s katerimi se v okviru boja proti terorizmu spopadajo državni in mednarodni varnostni organi ter točke, na katerih se pri tem pojavljajo največje pomanjkljivosti. 2.2.2 METODOLOGIJA V DIPLOMSKEM DELU Diplomsko nalogo bom snoval po deskriptivni metodi. Uporabljal bom tudi metodo analize primarnih sekundarnih in spletnih virov. Slednja metoda mi bo služila v poglavjih definiranja temeljnih pojmov, izbire taktike delovanja in logističnega sistema izbranih terorističnih organizacij. V soodvisnih skupnih segmentih se bom posluževal tudi primerjalne metode. V diplomskem delu bom uporabil tudi zgodovinsko - primerjalno metodo že kar v uvodnem poglavju, kjer bom bralcu predstavil »spiralo« ponavljanja zgodovinskih dogodkov s sistemsko prilagojenih razmerah sodobne dobe. Prav v uvodnem delu nameravam podrobneje predstaviti, javnosti dolga leta prikrita dejstva. Razumevanje le-teh v zgodovinskem razponu mi bo omogočilo predstaviti logistično in taktično zrele teroristične organizacije nove dobe v katero smo stopili po terorističnem napadu 11. septembra 2001. Kombinacije predstavljenih metod bom uporabil tudi v poglavjih obravnave značilnosti organiziranja in financiranja terorističnih organizacij in manjših integracijskih skupin znotraj le-teh. Prav tako pri analiziranju načinov prilagajanja podpornih dejavnosti terorističnih skupin, kot povratni odziv na zaostrovanja protiukrepov varnostnih organov dotičnih držav.. 13.

2.3 HIPOTEZE V diplomskem delu bom v poglavjih navezujočih na ustrezno hipotezo v besedilu hipotezo označil z »H in ustrezna zaporedna številka hipoteze« V sklopu raziskave v mojem diplomskem delu sem si zastavil osrednji hipotezi: »H1« in »H2« »H1«: Pri terorističnih organizacijah se pojavljajo predvidljive in nepredvidljive metode logističnih dejavnosti, kar onemogoča nadzor pristojnim službam. »H2«: Z ozaveščanjem javnosti in večjemu poudarku na varnosti se pri terorističnih organizacijah zazna sprememba taktike, tako na področju logistične dejavnosti organizacije kot v izvedbi terorističnih aktivnosti. »H3«: Sodobne teroristične organizacije, kot del svoje taktike vedno bolj uporabljajo politične aktivnosti, medije, propagando ter druge nenasilne načine delovanja. »H4«: Z zaostritvijo regulativ na področju konvencionalnega orožja bi dotične države lahko onemogočile razvoj, opremljanje in posodabljanje terorističnih organizacij v sodobni družbi.. 2.4 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV 2.4.1 TERORIZEM »Ubij enega človeka in prestrašil jih boš tisoč.« (star kitajski pregovor) Pri iskanju definicij terorizma se zaradi širine pojma pojavlja, da so definicije odraz trenutno aktualnih razmer ali se navezujejo na odmevnejši teroristični napad. Zaradi prevelikega odmerka ozkosti definicij se omejuje razumevanje širine razsežnosti teroristične dejavnosti iz vidika motivov, narave delovanja in izbire ciljev. (npr. v obdobju med 70. in 80.leti levičarsko obarvan terorizem v Zahodni Evropi). (Dupuy, Nevitt, 1993: 2724). Kot dvorezen meč imamo definicije, ki terorizem interpretirajo tako široko, da vsebuje skoraj vsako nasilno dejanje že fragmente terorizma. Primer preobširno navedene definicije »terorizem, konec koncev, pomeni nasilje manjših razsežnosti, ki ga običajno izvajajo majhne, tajne in pogosto izolirane skupine« (Engdahl, William, 2000: 96). Definicija nazorno opisuje intenziteto neposreden dejavnost teroristične organizacije ter osnovne značilnosti strukture le-te. Pomanjkljivost predstavlja prezir motivov, izbire ciljev in odnos javnosti, kar je temelj za ločevanje med terorizmom in sorodnimi pojavi. Politična enciklopedija, navaja definicijo terorizma: »pod pojmom teror v političnem smislu razumemo nasilne akcije, ki jih izvajajo v politične namene zastraševanja in neusmiljenega odpora tistega, proti kateremu se izvaja« (Adamović, 1975). Terorizem tako pojmuje kot metodo boja do želenih ciljev s sistematično uporabo nasilja. Lahko bi rekli, da gre za vsiljevanje tuje volje in nadvlade z zastraševanjem in prisili posameznika k slepi poslušnosti. V katerokoli obdobje zgodovine se zazremo nasilje nenehno spremlja človeka. Z gotovostjo trdim, da politika nikoli ni dosegla svojih ciljev brez nasilja gre za normo, ki se je pričela oblikovati v rosni dobi razvoja človeka. Nasilje. 14.

danes predstavlja način s katerim se na učinkovit in razmeroma hitro doseže želene učinke in sodobna tehnologija omogoča takojšno komunikacijo s svetovno javnostjo. Predstavljene strateške smernice so pridobivale na veljavi in pojavil se je današnji terorizem. In dejstvo je, da kot sem zatrdil v uvodu s terorizmom enostavno živimo. Zaradi zanimivosti in še vedno aktualnih definicij bom navedel le-te iz simpozija: »Sodobne oblike terorizma« leta 1979 v Beogradu. Dr. Jovan Djordjević navaja: »v svoji splošni večinoma politični rabi, predstavlja terorizem uveljavljanje neposrednega in organiziranega načina manjšine, ki je pripravljena, da fizično, vključujoč atentate, uboje in ugrabitve vsili svojo voljo državi in družbi in da z uporabo psihološkega nasilja proti množicam izzove kolektivne in osebne komplekse strahu, negotovosti, groze in malodušja.« Dr.Vladimir Vodinelović trdi, da je: »Terorizem mogoče označiti kot obliko uveljavljanja moči, ki temelji na sistematičnem izzivanju strahu in groze.« Dr. Ejub Kuček navaja: »Teroristična dejavnost je sredstvo psihološke vojne po eni in propagandno sredstvo po drugi plati, pri čemer je pomembno, da dojamemo tudi njegovo vlogo družbenega komuniciranja.« Glede na čas nastanka ocenjujem za najprodornejšo definicijo, kot ubeseditev trenutnega pojmovanja terorizma, navedbo dr. Jovana Djordevića; nazorno namreč opredeli motive, cilje in željen odziv javnosti. Dodati želim še mnenja tujih strokovnjakov zbrana v knjigi (Čuček; 1981: 123) Italijanski sociolog Ernesto Fiorilli navaja: »osnovni element terorizma je nasilje, ki ga uporabljajo v posebne in povsem določene namene in to nezakonito«. Američan Brain Crozier trdi da je: »terorizem orožje šibkih«. Zanimivo bi bilo povprašati Braina danes ali še vedno stoji za navedeno trditvijo. V preteklosti ocenjujem, da je res predstavljal terorizem pot individualistom s somišljeniki predvsem za pripadnike iz revnejših okrajev. Vendar današnji terorizem je zagotovo orožje najmočnejših individualistov oblikovanja svetovne politike. Thomas Green navaja: »Nasilje je učinkovit instrument družbene mobilizacije v začetnem obdobju revolucionarne dejavnosti, kadar ima večina prebivalcev iste cilje kot revolucionarji.« Luigi Bonante je snoval nevtralno razmišljanje o terorizmu. V razmislek glede delovanja terorističnih organizacij, ki ne doseže zmage z fizičnim uničevanjem nasprotnika temveč s simboličnimi akcijami, ki prisilijo sovražnika v vdajo. Bonante trdi: »terorizem je posledica in ne vzrok«. Odgovori tudi zakaj je vzrok v blokirani družbi. »To je družbeni sistem, ki se ponavlja s svojimi napakami in napetostmi in ni sposoben dajati odgovorov na probleme, ki se porajajo vsak dan. To se dogaja tedaj, kadar je politični sistem sposoben zavrniti vse zahtevke po popravkih, ne da bi pri tem izgubil svojo stabilnost. Zaradi tega nastaja terorizem, ki je edini po mnenju teroristov zmožen vrniti sistemu njegovo dinamiko.« Zanimivo in tehtno izjavo je navedel Ezzata Fattaha: »Največja značilnost terorizma je žrtev.« Dodati moram, da je edini avtor, ki nazorno predstavi drug pogled globalnega problema terorizma, večina navaja nasilje in škodna ravnanja na premoženju le malokdo izpostavi dejansko oškodovane nedolžne civilne žrtve. Po besedah Josepha W. Bishopa ml. je terorizem grožnja le v »demokratičnih družbah«. Nobenemu totalitarnemu režimu, ki ima na voljo kruto in učinkovito tajno policijo, neomejen nadzor se ni treba bati teroristov. Ocenjujem, da bi bilo smiselno končati navajati definicije terorizma, saj je uokviriti pojem terorizem izjemno težka naloga in predvsem zelo obširna za preučevanje. Lastna definicija za katero ocenjujem, da po širini obsega nepristransko pojmovanje terorizma se glasi: »Terorizem je metoda. 15.

političnega ali verskega boja praviloma v teroristično organizacijo povezanih pripadnikov in somišljenikov ter omejena raba tehničnih sredstev uporabljenih za načrtno in sistematsko izvajanje nasilja nad naključno izbranimi žrtvami ali simboličnimi objekti z namenom zastraševanja civilnega prebivalstva. Poglavitni cilj zastraševanja predstavlja vsiljevanje političnih, verskih, ekonomskih in ideoloških interesov« (avtor). 2.4.1.1 POJAV TERORIZEM IN SLOVENCI V času od samostojnosti Slovenije se Slovenci nismo srečali direktno s terorizmom. Zadnji evidentiran pojav je atentat v Beogradu leta 1456 na zadnjega celjskega grofa Ulrika II, ki je pomenil izgubo samostojnosti saj so kasneje celjsko posest zavzeli Habsburžani. Posledično smo Slovenci izgubili samostojnost vse do leta 1991. Primorski Slovenci so leta 1927 ustanovili organizacijo TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), ki je delovala do leta 1941. Njeno delovanje zaznamujejo predvsem napadi na fašistične ustanove, patrulje in izvajanje sabotaž. Veliko članov je bilo povezanih z jugoslovansko in britansko obveščevalno službo. Leta 1941 so obtožili deveterico pripadnikov organizacije vohunstva in terorističnih aktivnosti, pet so jih usmrtili v kraju Občine. Z usmrtitvijo so organizacijo dokončno zatrli. V času druge svetovne vojne se je pojavila na področju današnje Slovenije tajna organizacija »Črna roka«, izvrševala je nasilje med aktivisti Osvobodilne fronte in nad Partizani. Sestavljena je bila iz dezerterjev, plavogardistov in domobrancev. Ime organizacije so simbolizirali z odtisom črne dlani na letakih ob žrtvah. V Sloveniji od samostojnosti do 2008 ni evidentiranih klasičnih oblik terorizma ali terorističnih aktivnosti z majhno izjemo, da smo Slovenci 20.5.2001 dobili prvega terorista po besedah Busheve administracije je to študent Tomi Sluga iz Slovenije z elektronskim pismom »President, save the Earth, you asses, we will kill you in Ljubljana. Welcome.« Prevedeno: »Predsednik, rešite Zemljo, vi riti, ubili vas bomo v Ljubljani. Dobrodošli.« (http://www.avtonomija.org/prviterorist) uspel pridobiti status terorista, kar ga je naposled stalo 4 mesece zaporne kazni. Elektronsko sporočilo je zbudilo zanimanje saj je bilo posredovano v urad predsednika Busha pred zgodovinskim srečanjem Bush - Putin v Ljubljani 22. maja 2001.. 16.

2.4.2. TERORIST. Poglavje bom pričel z retoričnim vprašanjem zastavljenim na 59. konferenci svetovnega združenja za mednarodno pravo v Beogradu avgusta 1979: »Ali je mož, ki ubije svojo ženo na ozemlju tuje države, mednarodni terorist?« Postreženo je bilo z enotnim odgovorom »NE« vendar bi želel opozoriti, da bi ga večina definicije interpretirala brez dvoma kot terorista. Zanimivo podano definicijo premore Federacija ameriških znanstvenikov (Federation of American Scientists) »Terorist je posameznik, ki uporablja nasilje, teror in zastraševanje za dosego učinka.« (http://www.fas.org/news/reference/lexicon). Po navedeni definicije je mož iz retoričnega vprašanja brez dvoma terorist. Kot neprimerno zaradi širine ocenjujem definicijo, da je terorist: »vsakdo, ki poizkuša uveljavljati svoje poglede preko sistema prisilnega zastraševanja« (Whittaker, 2003: 5). Med prijemi ustrezne kategorizacije terorista in sorodnih pojmov je primerno orodje tudi določanje psiholoških značilnosti. Omenil bi navedbo: »intelektualna gorečnost in stopnja nesebičnosti, dve izmed značilnosti terorista, ki ga ločijo od gverilca oziroma kriminalca« (Whittaker, 2003: 5). Ocenjujem, da psihološki prijem ponuja nabor smiselnih karakteristik osebnosti vendar sem prepričan, da na tej osnovi ni mogoče z gotovostjo trditi, da je nekdo terorist, ki se vede po vzorcu terorista. Zastavljam si vprašanje; »Kdo je zagotovo terorist?« Gre za relativno zahtevno vprašanje za katero so predstavljene definicije pravilne, vendar svojstvene za aktualen pojav v času nastanka definicije. Zagotovo lahko navedemo izvor besede terorist iz časa diktature jakobincev leta 1793, čas francoske revolucije. Jakobinci so bili namreč znani kot brutalni morilci in javnost jih je imenovala teroristi. Kot vidimo ima pojem kar dolgo zgodovino in kratko razumsko dobo, saj ga razume vsaka stan po svoje in je snovan izključno na dotični problem v danem obdobju. Pojem terorist zaradi širine in možnosti svojstvene interpretacije ponuja mnogim državam svojstveno razlago in posledično zlorabo pojma terorist s katerim označuje notranje in zunanje nasprotnike. Pogosto se dogaja, da je terorist ene države borec za svobodo druge države. Navedel bom svojo definicijo, ki sem si jo ustvaril v toku preučevanja že znanih interpretacij. »Terorist je posameznik, ki individualno ali s skupino somišljenikov praviloma organiziranih v teroristične organizacije izvaja nasilna in skrbno načrtovana dejanja nad naključnimi civilnimi subjekti s ciljem sporočanja širši javnosti o ideoloških, verskih in političnih ciljih« (avtor). 2.4.3 TERORISTIČNA ORGANIZACIJA IN/ALI TERORISTIČNA SKUPINA Definiranje podobnih pojmov teroristične organizacije in teroristične skupine kar hitro privede bralca do razmišljanja, da gre le za razliko v poimenovanju. Po mojem mnenju je razlika v obsegu pripadnikov, kjer kot skupina deluje le ducat pripadnikov pristojnih za različna področja in posledično preobremenjenih kar se v večini kaže v slabo načrtovanih in spodletelih napadih. V enciklopediji Bittanica sem zasledil navedbo, besedna zveza teroristična skupina je namreč napačna. Moralo bi biti: »skupina vpletena v terorizem« (Enciklopedija Britannica 2002). Vojni leksikon navaja ustrezno definicijo pojma teroristična skupina. Označuje jo kot: »vsako prvino ne glede na velikost in razlog, ki znova in znova zagreši dejanja nasilja ali grožnjo z. 17.

nasiljem za doseganje političnih, verskih ali ideoloških ciljev« (United States, Dept. of Defense; 1999, 382). Najdene definicije teroristične organizacije sicer odsevajo pomensko kopijo definicije o teroristični skupini, zato sem sklenil snovati smiselno in predvsem definicijo, ki bo snovno ustvarila razmejitev med podobnima pojmoma. »Gre za načrtno, obsežno in sistematično uporabo groženj s stopnjevanjem v nasilje, z namenom vzbujanja strahu javnosti, kar dosežejo skozi okrutna dejanja povzročanja žrtev in materialne škode« (avtor). Teroristična skupina je organizacijsko samostojna kot teroristične organizacije. Sestavni deli teroristične organizacije so celice, le-te imajo po funkcionalnih področjih razdeljene pristojnosti in naloge. Predstavil bom tipičen model po katerem se današnje teroristične organizacije v večini organizirajo in trendi ne napovedujejo sprememb, saj je delovanje celic že sedaj težko zaznati s strani pristojnih nadzornih organov in sprememb zato ni za pričakovati. Glavni sestavni deli teroristične organizacije so tako vodstvo in celice za:




. operativne zadeve, logistično podporo, propagando, kadre in usposabljanje, financiranje, varnost in zaščito delovanja;. Vodstvo teroristične organizacije ima hierarhično najvišjo vlogo in se sestoji iz vodje, namestnikov, predstavnikov posameznih celic. Vodja ima v večini primerov dosmrtni mandat. Operativne zadeve vključujejo načrtovanje in vodenje izvedbe terorističnih napadov. Pripadniki operativne celice so dobro izobraženi in najboljši strategi skupine, popolnoma so predani hierarhično višjim interesom. Operativna celica ima v sestavi lahko tudi neprofesionalno sestavo. Gre za začasne operativce, ki se skupini priključijo iz večinoma osebnih interesov (materialna korist, maščevanje, osebno prepričanje, psihopatska nagnjenja, ipd.). Celica za logistično podporo ima aktivni in pasivni del. Aktivni del sestavljajo pripadniki, ki niso direktno udeleženi v napadih, nudijo podporo pri zagotavljanju finančnih sredstev, urejajo varna zatočišča aktivnim pripadnikom drugih celic, skrbijo za pravno in zdravstveno oskrbo pridobivajo obveščevalne podatke ipd. Kot pasivne predstavnike razumemo simpatizerje, vključene v celico z namenom prikazovanja javne podpore ciljem skupine. Simpatizerji se pojavljajo tudi kot donatorji skupini, vendar predstavljajo skupini veliko varnostno tvegane. Celica za kadre in propagando skrbi za konstanten pritok novih članov. Posebnost v tej celici je potreba po tajnosti ter omejeno in selektivno izbiro članstva novih pripadnikov. »Rekrutiranje« je ena od najzahtevnejših nalog v skupini, saj omogoča velik manever za infiltracijo pripadnikov varnostnih organov. Nove kadre. 18.

se išče po etnični pripadnosti in po sorodstvenih vezeh aktivnih članov. Na usposabljanjih imajo zastavljena visoke norme. Celica za financiranje skrbi za zagotavljanje in učinkovito delitev sredstev med člane in za opravljanje nalog. Njihova dejavnost je neposredno odvisna od delovanja organizacije in motiviranosti posameznika, predstavlja predpogoj za nadaljnje aktivnosti organizacije. Pomembnejša področja za katera se sredstva porabljajo so: plače članov, nakupi ali najemi objektov, usposabljanja, nakupi orožja, ipd. Izpostavil bom najpogostejše oblike financiranja terorističnih skupin: državna podpora, zakonito poslovanje (lastniški deleži v gospodarstvu), donacije simpatizerjev, kriminalna dejanja (ropi, izsiljevanja, ipd), finančna pomoč med terorističnimi skupinami. Celica za varnost in zaščito ima v sestavi posebno varnostno službo, razpršeno po celicah organizacije, pripadniki varnostne službe imajo nalogo identifikacije nevarnosti in pravočasno zaščitno ukrepanje. Posebnost njihovega delovanja predstavlja spremljanje aktivnosti državnih organov specializiranih za boj proti terorizmu. Pod okrilje delovanja sodi tudi preučevanje varnostih ukrepov na sredstvih javnih prevozov, mejnih kontrolah, letaliških kontrolah, ipd ter iskanju šipkih točk na poti do realizacije ciljev skupine. Kršitev pravil v skupini pomeni likvidacijo kršiteljev. 2.4.4 TAKTIKA DELOVANJA TERORISTIČNIH ORGANIZACIJ IN PREDSTAVITEV POJMA GVERILA Taktiko pojmujemo iz časa grškega imperija kot »taktos« ter predstavlja razvrstitev ali razporeditev. Za taktiko sem ocenil, kot najprimernejšo navedbo iz Vrbinčevega slovarja tujk. Taktiko definira kot »nauk in spretnost o oblikah, načinih in metodah bojevanja na posameznih področjih ali v posameznih bojih (taktika je podrejena strategiji, ki si prizadeva doseči glavni cilj, npr. dobiti vojno); premišljeno ravnanje za dosego določenega cilja v danih okoliščinah« (Verbinec, 1997: 697). Predmet taktike označuje: »pripravo in vodenje vseh vrst bojnih dejstev«. Pod to razume še izbor oblike boja in organizacije v konkretnih pogojih posameznih faz razvoja.« (Adamović, 1975: 1034) Iz vojaškega vidika vojaški leksikon taktiko označi kot »vejo veščine vojskovanja, ki se ukvarja s proučevanjem pojava in zakonitosti oboroženega boja. Obsega teorijo in prakso organiziranja, pripravljanja in izvajanja boja in borbe ter drugih bojnih taktičnih delovanj, ki izhajajo iz strategije oboroženega boja« (Petrović; 1981: 609). Encarta enciklopedija navaja obširno definicijo taktike (prevedeno s strani avtorja), »kot tehnično znanost manevriranja sil, do omejenega ciljnega delovanja, kot vzporednico strategiji, ki predstavlja umetnost aktiviranja nacionalne moči sil za realizacijo naloge. Prav tako vključuje manipuliranje s silami, katerih cilj je onemogočiti nasprotnika. Predstavlja razvojno osnovo obsega in izurjenosti sil, ki so. 19.

na voljo za onesposobiti nasprotnika z vsebnostjo začrtanih smernice in manevrov potrebnih za realizacijo naloge z minimalno storjeno škodo in optimalnim učinkom. Poudariti je potrebno najpomembnejše gradnike v snovanju taktike: logistika, področje delovanja, obveščevalni podatki o nasprotnikovih silah, podatki o taktiki nasprotnika, ipd« (http://encarta.msn.com/encyclopedia_761558680/Tactics.html). Zaznati je povezanost med pojmoma taktika in strategija in wikipedija spletna enciklopedija nazorno interpretira taktiko, kot pojem ki opisuje: »kratkoročne odločitve na podlagi sredstev, ki so na voljo«. Termin strategija opisuje kot: »dolgoročen načrt dejanj, potrebnih za reševanje problemov pri doseganju določenega cilja. Beseda izvira iz grških besed stratos (vojska) in ago (voditi), tudi danes se pogosto uporablja v kontekstu vojaških operacij, poleg tega pa tudi v politiki, ekonomiji in drugih dejavnostih« (http://sl.wikipedia.org/wiki/Strategija). Enciklopedija Britannica navaja taktiko kot: »veščino in znanost bojevanja bitk na kopnem, morju in zraku.« Ukvarja se s pristopom k bojevanju, s problemi nanašajoč se na dejansko bojevanje (Encyclopedia Britannica, 2002). Iz definicij je lahko razbrati, da vse pojmujejo taktiko kot organiziranje na oborožen boj. Zaskrbljujoče pri naslednji ugotovitvi je, da so definicije taktike interpretirane kot primer za regularne vojske in armade - za državotvorne in ne za primer terorističnih organizacij torej neregularnih skupin. Pomembno pri interpretiranju je moje naslednje spoznanje: »Vidiki in veščine vojskovanja interpretirane pod terminom strategija vplivajo na izhod iz žarišča, bitke, taktiko pa razumemo, kot vpetost v bitko in samo osnovo vojskovanja«. Iz predstavljenih definicij taktike je razvidna vrzel med taktiko regularnih vojska in teroristično taktiko. Za nazornejše nadaljevanje analize sem sestavil lastno definicijo z elementi značilnimi za teroristično taktiko. »Taktika delovanja terorističnih organizacij predstavlja vsako načrtno aktivnost, s katero organizacija želi doseči zastavljeni cilj ne glede na uporabo nasilnih metod in sredstev kot so: atentati, bombni napadi, ugrabitve, sabotaže, ipd. in nenasilnih metod pod katerimi imam v mislih propagandne materiale kot so časopisi, televizija, internet, ipd. Kot nenasilna dejanja zagotovo razumemo tudi demonstracije, uporabo / zlorabo vere in ideologije za svoje aktivnosti. Pridobivanje novih članov in simpatizerjev, ki prinašajo finančna sredstva se prav tako interpretira, kot nenasilne aktivnosti organizacije v sklopu taktike delovanja le-te. V sklop taktike lahko uvrstimo tudi nenehne nasilne akcije zoper civilno prebivalstvo s katerimi teroristične organizacije opozarjajo na svoj obstoj in propagirajo svoje ideje« (avtor). Predstavljeno področje taktike delovanja terorističnih organizacij lahko v primerjavi z taktiko regularnih vojska hitro pripelje do razumevanja taktike terorističnih organizacij, kot gverilske taktike bojevanja nekako »primitivnejše« verzije, kot se je poslužujejo sodobne vojske, vendar bom v nadaljevanju predstavitve pojma gverila bralcu ustvaril razumsko razmejitev med pojmoma. Izvor besede gverila je iz Španščine (guerrilla), nastanek termina je zabeležen iz časov Napoleona in gverilcev, v boju proti njegovi nadvladi. Vrbinec navaja da gre pri gverili enostavno za: »poseben, ''partizanski'' način vojskovanja proti sovražni okupatorski vojski« (Verbinc, 1997: 250). Gverilo si lahko predstavljamo kot. 20.

izražanje interesov šibkejše manjšine v okviru hitrih akcij in presenečenj, prav slednje lastnosti predstavljajo temljne gradnike gverile. 2.4.5 UVELJAVITEV IN IZVORNE POVEZAVE POJMA TERORIZEM V ČASU OD HITLERJA DO BUSHA ML Današnje pojmovanje terorizma ima korenine daleč v zgodovino. V tem poglavju želim predstaviti, kako se zgodovinski dogodki ponavljajo in v razmislek bralcu vzpostaviti fazo razmišljanja kaj nas še čaka v prihodnosti. Analiziral bom, kako so ZDA vstopale v vojne in kdo je od tega imel največ koristi. Tematika je pridobljena iz dokumentarnih filmov 911Mysteries in Fahrenheit.911 (http://www.911Mysteries.com). Prva svetovna vojna Leta 1914 so se med seboj spopadle evropske države. Američani niso hoteli imeti opravka z nobeno vojno. Predsednik Woodrow Wilson je javno razglasil nevtralnost. Toda vlada je na skrivaj ves čas iskala izgovor, da vstopi v vojno. Minister za notranje zadeve William Janings je zapisal: »Banke je vojna zelo zanimala zaradi velikih dobičkov povezanih z njo. Za mednarodne bankirje ni bolj donosne stvari, kot je vojna. Ker prisili državo da si od Zveznih rezerv sposodi še več denarja.« Svetovalec in mentor predsednika Woodrowa Wilsona je bil polkovnik Edward House, bil je tesno povezan z bankirji, ki so hoteli vstopiti v vojno. V pogovoru med polkovnikom Housom, Wilsonovim svetovalcem in sir Edwardom Greyem, angleškim zunanjim ministrom, glede vprašanja: »Kako zaplesti Ameriko v vojno?« je Grey vprašal: »Kaj bodo storili Američani, če Nemci potopijo potniško ladjo?« House je odgovoril; »Mislim, da bi ZDA preplavilo ogorčenje in že samo to bi bilo dovolj, da vstopimo v vojno«. 7. maja 1915 so po nasvetu sira Edwarda Greya ladjo Lusitiano namenoma poslali v vode, ki jih nadzira Nemčija, na območje kjer so vedeli, da bodo nemška vojaška plovila. In nemške podmornice so pričakovano potopile ladjo s 1200 potniki. Potrditev namernega dejanja dokazuje oglas objavljen v New Yourk Times, ki svari ljudi da z Lusitiano plujejo na lastno odgovornost, ker je možno, da ob prečkanju vojnega območja Nemci Lusitiano potopijo. Potopitev Lusitanie je med Američani sprožilo pričakovano jezo. In kmalu za tem je Amerika vstopila v vojno. Prva svetovna vojna je zahtevala 323.000 ameriških življenj. Podjetje J.D. Rockefeller je z njo zaslužilo 200 mio USD, kar znaša današnjih 1.9 mrd USD. Vojni stroški so znašali 30 mrd USD, izposojenih v večini iz Zveznih rezerv, kar je bankirjem še bolj povečalo dobiček. Druga svetovna vojna 7. december 1941 je Japonska napadla Pearl Harbour, kar je bil povod za vojno. Predsednik Roosevelt ga je označil za: »Dan , ki je za vedno zbujal ogorčenje« a ne zaradi domnevnega nenadnega napada na Pearl Harbour. Po 60.letih prikrivanja informacij je jasno, ne le da so za napad vedeli že tedne vnaprej, ampak, da je bil zaželen in izzvan. Roosvelt, čigar družina se je ukvarjala z bančništvom že od 18. stoletja in njegov stric je Frederick je bil v upravi zveznih rezerv, je bil zelo naklonjen interesom mednarodnih bankirjev, ki so želeli vstopiti v vojno, ker ni bolj donosne. 21.

stvari na svetu kot je vojna. Henry Stimson, Roosveltov minister za vojno, je 25. novembra 1941 v dnevnik zabeležil pogovor z Roosveltom: »Vprašanje je bilo kako naj jih pripravimo do tega, da nas napadejo. Zaželeno je bilo, da prvi strel sprožijo Japonci, da ne bi bilo nobenega dvoma, kdo je agresor«. V mescih pred napadom na Pearl Harbour je Roosevelt storil skoraj vse, da bi razjezil Japonce. Izvedel je različne sovražne poteze, ustavil je izvoz nafte na Japonsko, zamrznil je vso japonsko imetje v ZDA, Kitajski posodil denar in Britancem pošiljal vojaško pomoč, čeprav sta bili obe nasprotnici Japonske, kar je v nasprotju z mednarodnimi vojnimi zakoni. 4. decembra 1941, tri dni pred napadom je Avstralija obvestila Roosevelta o japonskih silah, ki se pomikajo proti Pearl Harbourju. Roosevelt se za obvestilo ni zmenil. Kot je upal in dopustil, je 7. decembra 1941 Japonska napadla Pearl Harbour in ubila 2.400 vojakov. Pred napadom 83 odstotkov Američanov ni hotelo vojne. Po njem se je prostovoljno javilo milijon mož. Vojne uspehe nacistične Nemčije v 2. svetovni vojni sta v veliki meri omogočili dve družbi. I.G. Farben, proizvajala je 84% vsega razstreliva in celo Ciklon B, s katerim so v taboriščih morili milijone ljudi. Ena izmed tihih partnerjev družbe Farbin je bila Rockfellerjeva družba Standard Oil Company. Nemške sile ne bi mogle delovati brez posebnega dodatka Standard Oila. Silovito bombardiranje Londona je bilo mogoče le zato ker je Standard Oil prodal Farbinu za 20.mio USD goriva. To je samo nekaj primerov kako so ameriška podjetja v drugi svetovni vojni podpirala obe strani. Še ena izdajalska družba vredna omembe je Union Bankig, New York. Ne samo, da je na številne načine financirala Hitlerjev vzpon, z njeno pomočjo so tudi nacisti prali denar, kar se je razkrilo ko so v prostorih podjetja našli milijone nacističnih dolarjev. Imetje Union Bank so zaplenili, ker je kršila Zakon o prepovedi trgovanja s sovražnikom (order number 248). Direktor in podpredsednik Union Bank je bil Prescot Bush, dedek trenutnega predsednika ZDA Georga Busha. Toliko o morali in političnih odlikah družine Bush. Vietnam ZDA so napovedale vojno Vietnamu leta 1964 po domnevnem incidentu, ko naj bi Vietnam v zalivu Tonkin napadel dva ameriška rušilca. Incident v zalivu Tonkin je služil kot izgovor za množično invazijo Vietnama. A obstajala je drobna težava. Vietnamci nikoli niso napadli ameriških rušilcev. Šlo je za popolnoma zaigran dogodek, da bi ZDA vstopile v vojno. Nekdanji obrambni minister Robert McNamara je leta kasneje izjavil, da je bil incident v zalivu Tokin napaka, mnogo drugih pa je priznalo, da je bil lažna burka in popolna laž. Ko je prišlo do vojne pa je potekal posel kot običajno. Oktobra 1966 je predsednik Lydon Johnson odpravil omejitve trgovanja s Sovjetsko Zvezo, čeprav je dobro vedel da Sovjeti zagotavljajo severnemu Vietnamu 80% vsega orožja. Podjetje Rockefeller (David Rockefeller) je tako financiralo v tovarne ZZSR, v katerih so Sovjeti proizvajali orožje za Severni Vietnam. A financiranje obeh vojskujočih se strani je bila samo ena plat. Leta 1985 je javnost izvedela pravila bojevanja v Vietnamu (Vietnams rules of engagement), ki so natančno določala, kaj so ameriške enote smele in česar ne. Vključevala so absurdnosti kot so, protiletalskega sistema se ne sme bombardirati dokler ne deluje, če se sovražnik umakne v Laos ali Kambodžo se ga ne sme zasledovati, ključnih strateških ciljev ni dovoljeno napasti, če tega ne ukažejo visoke vojaške oblasti.. 22.

Severni Vietnam je bil seznanjen s omenjenimi omejitvami in je lahko načrtoval strategijo na osnovi omejitev ameriške vojske. Zato je vojna tudi trajala tako dolgo. Bistveno je pa naslednje: nikoli ni bilo mišljeno, da Amerika zmaga, ampak samo, da se bori. Vojna za dobiček je zahtevala 58.000 Američanov in 3. mio Vietnamcev. 11. september 2001 Začetek pospešenega uresničevanja ciljev neusmiljene elite. Bil je zrežiran povod za vojno, kot potopitev Lusitiane, izzvan napad na Pearl Harbour in laži o incidentu v zalivu Tokin. Če 11.9.2001 ne bi bil povod za vojno, bi bil prava izjema pravila. Služil ja za začetek dveh nezakonitih in neizzvanih vojn, proti Iraku in proti Afganistanu. Toda 11.9.2001 je bil pretveza za še eno vojno. Vojno proti državljanom ZDA odraženo z domoljubnimi zakoni, zakoni o domovinski varnosti, zakoni o vojaških sodiščih in drugi, ki so namenjeni odpravi državljanskih svoboščin in omejitvi sposobnosti posameznika, da bi se uprl temu kar prihaja. V ZDA trenutna zakonodaja omogoča nenapovedano preiskovanje brez naloga za preiskavo zasebnih prostorov, lahko izvajajo aretacije brez navedbe razloga, zadržanje za nedoločen čas brez odvetnika, zakonito mučenje vse le na osnovi morebitnega suma o teroristični dejavnosti posameznika (The USA patrion act, Antiterror Legislation in Response to 9/11). Februarja 1933 je Hitler zrežiral lažni napad in požgal lasten parlament, Reichstag, ter za to obtožil komunistične teroriste. Čez nekaj mesecev je bil sprejet Zakon o kanclerskih pristojnostih, ki v celoti ukinja nemško ustavo in ljudem odvzema temeljne svoboščine. Sledila je sprožitev vrste preventivnih vojn, ki so bile Nemcem prikazane, kot potrebne za ohranitev domovinske varnosti. »Vsakemu moškemu ženski in otroku tega velikega naroda grozi zlo. Treba je ukrepati, da zagotovimo varnost in zaščitimo svojo domovino« (podpisan George Bush). Adolf Hitler, ko je ljudem predstavil gestapo: »Ko gre za komunizem, in njegove pojavne oblike, ne smemo dopustiti, da nas ogrozijo!« George Bush v nagovoru Američanom: »Naš sovražnik so radikalni teroristi in vsaka vlada, ki jih podpira.« Preko občil javnega obveščanja je v ZDA začutiti vpliv vsiljenih in prilagojenih vsebin. Nazoren primer je, da javnost zares verjame, da v Iraku vojna poteka slabo, ker sektaškemu nasilju ni videti konca. Toda javnost ne vidi, da je destabilizacija Iraka natanko to kar hočejo ljudje, ki se skrivajo za vlado. Vojna se ne sme končati zato, da ostane regija razdeljena, da se ohrani oblast nad nafto, da pogodbeniki ustvarjajo dobičke in najpomembneje, da ZDA postavijo trajne vojaške postojanke za napade na druge »odpadniške« dežele bogate z nafto, kot sta Iran in Sirija. Da sta državljanska vojna in destabilizacija povsem namerni, nakazuje primer dveh britanskih oficirjev SAS-a, ki ju je lata 2005 zajela iraška policija, ko sta zamaskirana v Arabca streljala na civiliste, nato so ju zaprli je britanska vojska zahtevala takojšnjo izpustitev. Oblasti v Basri so zahtevo odklonile, zato so Britanci poslali tanke in ju s silo osvobodili iz zapora. Temeljni vprašanji zastavljeni v destabilizirani regiji kot je Irak sta: »Ali neučinkovito bombardirati? Ali doseči, da se prebivalci pobijejo med seboj?« Prav slednje se dogaja v Iraku. Sovražnika notranje. 23.

razdeliti in nasprotne strani med sabo spreti, nato pa oskrbovati obe strani in razvnemati sovraštvo med stranema, kar spodbuja povpraševanje po oskrbi. Obstoječi imperiji vojnih dobičkarskih podjetij se skušajo ohraniti ter zaskrbljujoče je, da se ustvarjajo novi imperiji. To počnejo z manipuliranjem ljudi na ozemljih, ki jih želijo zavzeti. Izpostavil bi tudi vsakoletni zdrs izobraževalnega sistema v ZDA na lestvici javno financiranih šol katerega bistvo je prikrijte in zastaranje aktualnega dogajanja na kriznih žariščih. Lestvica, kjer Slovenija zaseda tretje mesto le za Dansko in Nemčijo, ZDA so šele na 13-tem mestu (Physics rank, 2003). Dejstvo je, da vlada v ZDA šolski sistem priredila lastnim interesom. Vlada vedno dobiva tisto, kar želi.. 3. OPREDELITEV IN IZBOR TERORISTIČNIH ORGANIZACIJ V KONTEKST DIPLOMSKEGA DELA V tem poglavju sem naletel na presenetljivo odkritje ob katerem sem bil šokiran, saj je po podatkih pridobljenih iz ameriške varnostne agencije na svetu 838 terorističnih organizacij in presenečenje se nadaljuje v naslednji šokanten podatek o aktivnih terorističnih organizacijah v Evropi. Po podatkih iz leta 2005 jih deluje 239. Bližnji vzhod jih premore 145, južna Azija 117, Latinska Amerika in Karibi 94, Afrika 92, Severna Amerika 52, Vzhodna Evropa in Jugovzhodna Azija 40 in vzhodna Azija 19 terorističnimi organizacijami. Po podatkih varnostne agencije sem se odločil navesti tudi nekaj statističnih podatkov o napadih. Vseh 838 terorističnih organizacij je od leta 1968 do 2006 izvedlo 23.680 terorističnih napadov od tega je bilo izvedeni na privatnem premoženju, kar 4124 napadov. Teroristične mreže so izvedle 3526 napadov na državne organe in predstavnike, 3326 napadov na gospodarske objekte, 2635 napadov na diplomate, 1763 napadov ne policijo, 807 napadov oziroma akcij na vojake, 805 napadov na letališča in 502 akciji na novinarje. Največ kar 13.884 napadov so teroristi izvedli z eksplozivom, izvedli pa so tudi 1728 ugrabitev oseb. Najbolj aktivna je teroristična organizacija Hamas, ki je v zadnjih 35 letih izvedla 532 napadov, sledi ji revolucionarna armada iz Kolumbije s 469 napadi, baskovska teroristična organizacija ETA z 399 napadi, komunistično maoistična stranka iz Nepala z 288 napadi, palestinski Fatah s 215 in kubanska proti Castrova skupina z 213 napadi. V zadnjem času je najbolj aktivna Al Kaida s 177 terorističlnimi akcijami, sledi pa ji Hezbollah s 176 in talibani s 167 akcijami. Zaskrbljujoče je, da za kar 13.836 terorističnih napadov v zadnjih 35 letih ni odgovornost prevzela nobena znana organizacija (http://www.mipt.org/). Iz obsežnega predstavljenega statističnega uvoda v poglavje zagotovo ne bom imel težav pri izbiri terorističnih organizacij, saj jih je res ogromno, izvzel bom pa zainteresiranmu bralcu znane in najaktivnejše torej teroristične organizacije, ki zadnja leta polnijo časopise. Pri izbiri si bom prizadeval uravnotežen izbor med najaktualnejšima tipoma pojava terorizma v sodobnem času kot nacionalistični terorizem in verski terorizem.. 24.

V sklopu nacionalističnega terorizma, kjer se pripadniki imenujejo »borci za svobodo« sem izbral:
Irsko republikansko armado IRA, (Irish Republican Army)
Baskovska očetnjava in svoboda ETA (Euskadi ta Askatasuna) V sklop verskega terorizma sem vključil dobro prepoznavni teroristični organizaciji sodobnega časa:
Al Qaeda (arabsko ‫( )ةدعاقلا‬Islamic militant terrortist organization)
Hammas (arabsko ‫( )سامح ةكرح‬Islamic Resistence Movement). 4. ANALIZA LOGISTIČNEGA SISTEMA TERORISTIČNIH ORGANIZACIJ Analiziranje logističnega sistema je pravilno pričeti z navedbami definicij logistike. Iz spletne enciklopedije Encarta, je logistika: »vojaška znanost z temeljno nalogo oskrbovanja bojnih enot kar vključuje oskrbo, manipulacije s sredstvi in transport.« (http://encarta.msn.com/encnet/refpages/search.aspx?q=logistics) Definicija iz okvira oboroženih sil, najdena na (http://www.fas.org). »Logistika je veda o načrtovanju, izvajanju, premikanju in vzdrževanju oboroženih sil.« Temeljni segmenti oskrbe interpretirano v sklop vojaške dejavnosti, ki se ukvarjajo z naslednjimi dejavnostmi; razvijanjem, pridobivanjem, premikanjem, razpolaganjem z materiali. Podpora se sestoji iz transporta, evakuacije in zdravstvene oskrbe z nalogo zagotovitve potrebnih storitev za realizacijo naloge. (United States, Joint Chiefs of Staff, 1992: 211). Navedenih definicij nikakor ne moremo v celoti aplicirati na teroristične organizacije, čeprav je razlikovanje zanemarljivo, regularne vojske temeljijo k ohranitvi in stabilizaciji regije, terorizem pa k destabilizaciji, zato je potrebna prilagoditev definicije. Ob vključitvi elementov terorističnih organizacij bi snoval lastno definicijo: »Logistiko terorističnih skupin razumemo, kot skup dejavnosti, ki jih izvajajo posamezniki ali manjše skupine znotraj teroristične organizacije z namenom ureditve maksimalno ugodnih pogojev ob izvedbi zadane naloge« (avtor). Pogost pojav izključno v terorističnih skupinah je skupna vloga nosilca logistične dejavnosti in izvajalca napada.. 4.1 ORGANIZIRANJE Realizacija zastavljenih ciljev, preživetje in soočanje nastalo škodo predstavljajo prioritetna načela organiziranja terorističnih organizacij. Organizacija se lahko sooča z takšnimi izgubami, ki še omogočajo zanimanja za »rekrutiranje« novih članov in priznavanje somišljenikov znotraj organizacije in med privrženo javnostjo. Skrbno pozornost posvečajo in se predvsem izogibajo močnih odzivov države, ki bi lahko neposredno ogrozila obstoj teroristične organizacije. Na načine organiziranja. 25.

terorističnih organizacij vplivajo dejavniki kot so: politični vplivi, podpora javnosti, razvitost območja. Ločitev po značilnosti politične klime je ključno saj je v ugodni politični klimi omogočeno delovanje velikih in dobro organiziranih terorističnih skupin. Kot primer okolja s prijazno politično klimo služijo predvsem iranske teroristične organizacije, ki jim je režim Sadama Huseina dopuščal neovirano delovanje na ozemlju Iraka. Ob manj prijazni politični klimi se organiziranje teroristične organizacije pričnejo »drobiti« na celice organizacijsko pristojne za posamezno področje, kot sem jih predstavil pri predstavitvi omenjenega pojma v uvodu. Med celicami se ustvari višja stopnja varnosti, kar onemogoča intenziteto in natančnost izvedbe saj se posveča več pozornosti varnostnim vprašanjem, kot pa konkretnim nalogam. Znotraj celic majhnih terorističnih skupin prihaja pogosto do sporov med pripadniki, kar se izkaže v odcepitvi celice od matične teroristične organizacije ter pripojitvi k drugi oziroma v lastno novo teroristično organizacijo. Slednji pojav je zaslediti med rasističnimi skupinami. Teroristična organizacija je tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen v verigi in kot osnovne gradnike v prvi vrsti razumemo njene pripadnike, le–te je potrebno ob vključitvi seznaniti s strukturo in s pomembnostjo njihovega članstva za zagotavljanje obstoja in delovanja teroristične organizacije. 4.1.1 STRUKTURA ČLANSTVA TERORISTIČNIH ORGANIZACIJ Strukturo teroristične organizacije sem navedel v predstavitvi slednjega temeljnega pojma v poglavju 2.4.3. V slednjem poglavju bom poudarek namenil področju strukture z vidika ocene posameznika in njegove vpetosti v teroristično organizacijo. V sklopu delovanja poznamo dva nivoja pripadnikov aktivne in podporne pod katerimi si predstavljamo simpatizerje teroristične organizacije. Aktivni člani so posamezniki, ki v večini izvajajo načrtovane napade in usposabljajo novo prihajajoče člane. Zaznati je tudi razdelitev na stalne in začasne teroriste. Slednjo zaznambo definiramo na podlagi pogostosti vključevanja posameznega pripadnika v aktivnosti. Kot začasni pripadnik se razume posameznik ali zaupanja vreden simpatizer z zaposlitvijo in povsem legalnim poklicem v gospodarstvu ki opravlja posamezna fragmentarna dela v sklopu aktivnosti teroristične organizacije. Combs Cidny nazorno navaja člansko strukturo terorističnih skupin, v definiciji uporablja kriterije motivacije in pripadnike loči v tri skupine: »norcev, kriminalcev in zagnancev« (Combs, 2003: 52). V prvo skupino prišteva posameznike katerih dejanja so edinstvena in razumljiva izključno njim samim. V drugo skupino posameznike, ki z terorizmom pridobivajo premoženjsko korist in zadnja skupina »zagnancev« kjer pripadnike razumemo, kot ideološko, versko in politično vodene z ciljem realizirati naloge teroristične organizacije za »vsako ceno«. Slednja skupina predstavlja najobsežnejši delež aktivnih teroristov. Simpatizerji predstavljajo podporni kadri in so v večini terorističnih organizacij, kot pasivni pripadniki. Vloga simpatizerjev je namenjena prikazovanju javnosti podporo in strinjanje s cilji organizacije. Razume se jih tudi kot zagotavljanje logistične podpore. V mislih imam doniranje finančnih sredstev, infiltracijo orožja v. 26.

zanimiva področja delovanja teroristične organizacije. Pojavlja se tudi vzorec izsiljevanja posameznega pasivnega člana s strani aktivnega z namenom zagotoviti motivacijsko stopnjo in brezhibno izvedbo zahtevane naloge. Splošnega vzorca glede razmerja aktivnih in pasivnih članov ni primerno iskati, saj je praktično nemogoče izvedeti število aktivnih članov, glede pasivnih članov javnost govori in je določitev nekoliko lažja vendar ocenjujem, da je brezpredmetno, saj je razmerje napačno. Odvisno je tudi od države v kateri deluje teroristična organizacija. V hierarhični strukturi si prizadevajo pripadniki z izkazovanjem pripadnosti in opravljenih nalog tudi napredovati v višje nivoje strukture, kar pa poteka postopoma. Adam, Morgan in Bambridge navajajo, kako napredujejo v višji nivo članstva teroristične organizacije IRA pripadniki v starosti od 8-11 let pričnejo z najnižjim nivojem in napredujejo z obmetavanjem britanskih oblasti s kamenjem in steklenicami ob demonstracijah. Nato sledijo srednja leta, kjer se usposobijo in opravljajo kurirska dela med akcijami, po zrelostni dozoritvi in ustrezni usposobljenosti so imenovani v višji nivo strukture. Srednji nivo predstavlja akcijski nivo iz katerega izhajajo pripadniki in neposredno izvajajo teroristične napade (Adams; 1988: 107). V nadaljevanju se bom posvetil kategorizaciji navedeni s strani Cindy Combs in Martina Slanna, ki navajata pet poglavitnih kategorij trendov članstva terorističnih skupin: starost, spol, izobrazba, socialni status in odnos do nasilja (Combs; 2003: 63-66 in 210-220). Kot prvo bom analiziral kategorijo starost, in ugotovitve specifične za večino terorističnih organizacij. Teroristi so relativno mladi izključujoč vodstven kader. Starejši teroristi si prej izjema, kot pravilo. Na začetku 20. stoletja je bila povprečna starost teroristov malo pod trideset let. V letih od 1970 se je starostna struktura spreminjala iz takratnega povprečja 23 let na sedanjih 30 let. Ali lahko iz te navedbe sklepamo, da se je spremenil tudi odnos teroristov do terorističnih aktivnosti, a je res zrelejši ali je bolj dovršen in ne zgolj »evforično« uničevanje brez ciljev, kot ga je bilo zaznati med posamezniki predvsem po letu 1970. Pojavljati se je pričel nov pristop predvsem v poznih letih 20. stoletja je mogoče govoriti o rekrutiranju mladoletnih otrok (v povprečju 14-letniki) v teroristične organizacije slednji so namreč primerni za zavajanje varnostnih organov predvsem zaradi lažje indoktrinacije. Sodobno razvojno okolje predstavljen trend znižuje, saj se pojavljajo relativno veliki stroški urjenja teh otrok za katere ni povsem gotove prihodnosti in omogoča svojstven odziv v doseženi zrelosti. Saj se lahko spreobrnejo in predstavljajo zaradi dolgoletnega poznavanja organizacije resno grožnjo. Iz tega vzroka se starostno povprečje ponovno dviguje. In trenutno znaša okrog 20 let. Vztrajajo le afriške teroristične organizacije, kjer se ohranja prag vstopa otrok med pripadnike organizacije pod 12 let. Pri le-teh je zaznati medgeneracijska razmerja, kar razdvaja pripadnike teroristične organizacije. Raziskavo nadaljujem s kategorijo spol. Od pojava terorizem v svetovni terminologiji z gotovostjo lahko trdimo, da je večina pripadnikov terorističnih organizacij moškega spola. Pojavljajo se tudi organizacije, kot je v Veliki Britaniji »Ženska socialna in politična unija - WSPU«, ki se je zavzemala za volilno pravico žensk. V večini se pojavljajo ženske na področjih delovanja terorističnih organizacij, kjer varnostnim organom ne povzročajo suma in jih je bilo v večini zaznati pri organizacijah v zahodni Nemčiji na Japonskem in v bližnji Italiji. Razlog manjšega števila ženskih pripadnic v organizacijah predstavlja čutni prag, ki je pri ženskah. 27.

veliko nižji, kot pri moških in lahko ogrozi izvedbo okrutnih napadov. Šokantno odkritje navedbe je, da islamsko nestrpen odnos do žensk, ki opravljajo moška dela vse pogosteje vključujejo v vrste izvajalcev napadov. Ob opravljanju mirovne misije na Kosovem v letu 2006 smo bili seznanjeni tudi z aktivnostmi Al-Qaeda na islamskih področjih Kosova, kjer pridobivajo v svoje vrste albanske pripadnike in pripadnice iz revnih predelov regije. Lovke terorističnih organizacij lahko brez zadržkov navedemo, kot brezmejne. Izobrazbena struktura v 70. letih dvajsetega stoletja je veljalo, da so pripadniki srednje ali redkeje visoko izobraženi. Predstavljena je tudi navedba, da je bilo izobrazbeno povprečje teroristov v Zahodni Nemčiji enormnih 80% z več ali vsaj z univerzitetno izobrazbo. Trend je v današnjih pojmovanjih stopnje izobraženosti teroristov upadel in predstavlja večino teroristov z zaključeno le poklicno oziroma srednjo šolo. Poudariti je potrebno, da se v vodstvenih strukturah še vedno najde visoko izobražene pripadnike. Negativna posledica zniževanja ravni izobrazbe teroristov povzroča slabše razumevanje ciljev teroristične organizacije s strani njih samih. Posledično lahko povzroči egoistično obnašanje posameznikov ter izgubo motivacije ostalih, čeprav v organizaciji predstavlja prednost neizobražen pripadnik pred izobraženim, saj ga je lažje motivirati za »brutalne« naloge. Socialni status se je spreobrnil in v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je izhajala večina teroristov iz srednjega in visokega družbenega sloja. Sodobni teroristi praviloma v veliki večini izvirajo iz dna družbene lestvice in imajo kot motiv tudi protipravno pridobitev premoženja. Poudariti je potrebno, da predstavljena karakteristika teroristov velja v večini za aktivne člane pojmovne, kot izvajalce napadov. Odnos do nasilja je sprva v terorističnih organizacijah na področju Evrope veljal, kot nekaj nezaželenega in krutega vendar nujnega za dosego cilja. Trend, ki ga beležijo področja vpeta v več desetletno divjanje spopadov kot so Irska in Bližnji vzhod je spremenjen. Na teh področjih je odraščala nova generacija teroristov in ob pomanjkanju možnosti izobraževanja zaradi nenehnega nasilja se je socializacijsko odklonsko razvila. Morda bi izpostavil tipično lastnost odklonsko odraščajočega pripadnika, le-ta je pripravljen lažje prenašati in sprejeti veliko število žrtev lastnih dejanj. Glede navedenih karakteristik je potrebno ohraniti razmejitev med splošnimi ocenami in dejanskim stanjem v teroristični organizaciji, le-te se znatno razlikujejo med sabo. Že orientiranost teroristične organizacije v versko ali politično poraja dvome o predstavljenih splošnih ocenah. Ugotovitve so primerne za ustvarjanje miselne nadgradnje v dojemanju sodobnega terorizma.. 4.1.2 TRADICIONALNE IN NOVODOBNE ORGANIZACIJSKE STRUKTURE TERORISTIČNIH ORGANIZACIJ Tradicionalna struktura se je pojavila v 70. letih devetnajstega stoletja in se je kar hitro pričela celično organizirati. Celična organizacija pomeni manj tveganja za razpad organizacije ali za prepoznanje aktivnosti s strani varnostnih organov.. 28.