Logistika in zunanje izvajanje dejavnosti : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR. DIPLOMSKO DELO. LOGISTIKA IN ZUNANJE IZVAJANJE DEJAVNOSTI. Študentka: Mateja Novak Naslov: Lipovci 50 f, 9231 Beltinci Številka indeksa: 81586024 Študij: redni Program: visokošolski strokovni Študijska smer: marketing Mentor: dr. Klavdij Logožar, docent. Maribor, november 2007.

2 Predgovor V zadnjem času se v podjetjih na področju logistike pojavljajo temeljite spremembe, ki po eni strani v podjetjih povzročajo določene težave in predstavljajo pasti, če pa pogledamo iz drugega zornega kota, pa ugotovimo, da tovrstne težave podjetju ponujajo možnost, da z njihovo pomočjo izboljšajo svoj konkurenčni položaj na trgu. Spremenjeni pogoji poslovanja in vse večje zahteve zunanjega okolja, tako silijo podjetja, da se morajo tem spremembam sproti prilagajati, če želijo konkurirati na trgu. Tako so proizvodna in trgovska podjetja zaradi konkurenčnega globalnega okolja prisiljena usmerjati v svoje primarne delovne procese, druge sekundarne dejavnosti, med katere uvrščamo tudi logistiko, pa prepustiti specializiranim zunanjim izvajalcem. Le tako si lahko podjetja zagotovijo trdno in konkurenčno prednost, povečajo svoj tržni delež ter lažje uresničujejo strateške cilje. Logistične storitve proizvodnih in trgovskih podjetij so do nedavnega bile odvisne od notranjih možnosti podjetja. Logistika ni imela pomembne vloge, logistične storitve pa niso bile obravnavane kot možnost konkurenčne prednosti. Globalno industrijsko okolje, za katerega je značilna povečana konkurenčnost, je ustvarilo potrebo po učinkoviti izvedbi logističnih storitev. To sili proizvodna in trgovska podjetja k zunanji oskrbi logističnih storitev. Ker je logistika v današnjem času zelo pridobila na pomenu in ker ji v podjetjih posvečajo čedalje več pozornosti, smo se odločili, da bomo v nalogi obravnavali temo povezano z logistično dejavnostjo, kjer bomo še posebej dali poudarek na pomenu zunanjega izvajanja dejavnosti v podjetju. Nalogo smo razdelili na dva dela, katera obravnavata naslednjo tematiko: -. v prvem delu smo s pomočjo strokovne literature različnih avtorjev, ki se nanaša na logistiko in njeno zunanje izvajanje dejavnosti predstavili teoretični del naloge, kjer smo povzemali definicije in mišljenja različnih avtorjev. Zunanje izvajanje dejavnosti je zelo obsežno predstavljeno v tuji strokovni literaturi, deloma pa tudi v domači. Pri obravnavi teme so nam bili v veliko pomoč predvsem članki, ki smo jih našli v strokovnih revijah, kar precej informacij smo pa dobili tudi s pomočjo svetovnega spleta.. -. v drugem delu smo pa predstavili praktični del naloge. Na praktičnem primeru smo v izbranem podjetju predstavili pomen zunanjega izvajanja za podjetje ter prednosti in pomanjkljivosti, ki jih je zunanje izvajanje logističnih dejavnosti prineslo podjetju. Glede na to, da je podjetje manjši del logističnih dejavnosti obdržalo tudi v lastni režiji, smo se posvetili tudi tem razlogom, prednostim in slabostim..

3. KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................ 4 1.1 Opredelitev področja in opis problema ....................................................................... 4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve .................................................................................. 4 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................ 5 1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................. 5 2. POJMOVANJE IN OPREDELITEV LOGISTIKE .................................................... 7 2.1 Razvoj logistike ........................................................................................................... 7 2.2 Opredelitev logistike ................................................................................................... 8 2.3 Pomen logistike ........................................................................................................... 9 2.4 Cilji logistike ............................................................................................................... 9 3. ZUNANJE IZVAJANJE DEJAVNOSTI .................................................................... 11 3.1 Značilnosti in pomen ................................................................................................. 11 3.2 Zunanje izvajanje dejavnosti v prihodnosti ............................................................... 12 4. ZUNANJA OSKRBA V LOGISTIKI.......................................................................... 14 4.1 Ravni logistične ponudbe .......................................................................................... 14 4.2 Razlogi za zunanje oskrbovanje ................................................................................ 15 4.3 Načrtovanje zunanje oskrbe in izbira zunanjega izvajalca........................................ 17 4.4 Prednosti, ki jih prinaša zunanje izvajanje ................................................................ 18 4.5 Tveganje podjetij ....................................................................................................... 18 4.6 Zunanje izvajanje logističnih dejavnosti v Sloveniji................................................ 19 5. ZUNANJE IZVAJANJE DEJAVNOSTI V IZBRANEM PODJETJU ................... 22 5.1 Kratka predstavitev podjetja...................................................................................... 22 5.2 Zunanje izvajanje dejavnosti v podjetju Henkel Slovenija d.o.o. ............................. 25 5.2.1 Razlogi za zunanje izvajanje dejavnosti ............................................................. 25 5.2.2 Prednosti, ki jih je prineslo zunanje izvajanje podjetju ..................................... 26 5.2.3 Slabosti, ki jih je prineslo zunanje izvajanje dejavnosti v podjetje .................... 28 5.3 Logistična dejavnost v lastni režiji ............................................................................ 28 5.3.1 Razlogi, da podjetje obdrži določen del logističnih storitev v lastni režiji ........ 29 5.3.2 Pridobljene prednosti ......................................................................................... 29 5.3.3 Slabosti, s katerimi se srečujejo ......................................................................... 29 6. SKLEP ............................................................................................................................ 30 POVZETEK ....................................................................................................................... 32 ZUSSAMENFASSUNG .................................................................................................... 32 LITERATURA ..................................................................................................................33 VIRI .................................................................................................................................... 35 SEZNAM SLIK .................................................................................................................36 SEZNAM TABEL .............................................................................................................37.

4 1 UVOD. 1.1 Opredelitev področja in opis problema Logistika postaja v zadnjem času vse pomembnejša znanstvena disciplina, vsekakor pa pomeni razvit logistični sistem pomemben dejavnik tako za domače, kot tudi za narodno gospodarstvo. Logistika je zasnovana v sodobnem času tako, da obravnava: 1.) 2.) 3.). procese transportiranja, kar pomeni premagovanje prostorskih razlik med krajem proizvodnje in porabe oziroma drugače rečeno med posameznimi fazami procesa proizvodnje, procese shranjevanja – premoščanje časovnih razlik, in procese fizičnih manipulacij z vidika vseh procesov.. Ker logistika v zadnjem času postaja čedalje bolj pomembna znanstvena disciplina, pridobiva na pomenu in postaja vse pomembnejši element konkurenčne prednosti podjetja, smo se odločili, da v diplomskem delu obdelamo temo, ki se nanaša na področje logistike, kjer bo poudarek na zunanjem izvajanju logistike oziroma kot mu s tujko pravimo » outsourcingu « logistike. Logistika pomeni in predstavlja za podjetja zelo visok strošek in ravno zaradi tega je dobro, da podjetje prouči in analizira, ali se podjetju bolj splača, da vse logistične storitve in dejavnosti opravijo sami v podjetju ali je pa bolj ekonomično najeti zunanjega izvajalca, kateri namesto njih opravi celoten oziroma določen del logističnih dejavnosti. In prav temu zunanjemu izvajanju logističnih dejavnosti bomo namenili precejšen del diplomske naloge, kjer bomo predstavili zunanje izvajanje dejavnosti, prednosti in slabosti, ki jih zunanje izvajanje podjetju prinaša, oblike zunanjega izvajanja dejavnosti in predvsem stroškovni vidik za dejavnosti opravljene s pomočjo zunanjega izvajalca. Na koncu diplomske naloge bomo predstavili, kako se s problemom » ali sami izvajati logistične storitve, ali prepustiti storitve zunanjemu izvajalcu » srečujejo v izbranem podjetju. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je s pomočjo literature in s primerjanjem pogledov različnih avtorjev na omenjeno temo v prvem delu proučiti kakšen je pomen logistike in zunanjega izvajanja dejavnosti v podjetju nasploh, v drugem delu pa proučiti pomen zunanjega izvajanja logistične dejavnosti v izbranem podjetju. Cilji naloge so naslednji: -. opredeliti razvoj, pomen, značilnosti, cilje ter stroške logistike;.

5 -. proučiti zunanje izvajanje dejavnosti v prihodnosti; proučiti, kako poteka proces zunanjega izvajanja, kakšne prednosti in slabosti prinaša zunanje izvajanje v podjetje in podobno.. Področje proučevanja in predstavljeni problem bomo najprej proučili s teoretičnega vidika, določene točke pa bomo podprli s konkretnim primerom iz podjetja. Trditve, ki jih bomo skušali v diplomskem delu predstaviti: -. -. ker logistika v podjetju predstavlja relativno visok strošek, je vsekakor pomembno, da se logistiki daje v podjetju posebno pozornost, kar posledično vpliva na zmanjšanje povprečnih stroškov v podjetju; podjetja morajo proučiti ali bodo najela zunanje izvajalce za celotno oziroma delno izvajanje logističnih dejavnosti ali pa bodo sama izvajala tovrstne dejavnosti. Odločiti se morajo tako, da bodo stroški čim nižji, hkrati pa kakovost opravljenih storitev zadovoljiva; še preden se podjetja odločijo, da prepustijo določeno dejavnost oziroma celotno dejavnost zunanjim izvajalcem, morajo iti skozi tako imenovani proces zunanjega izvajanja; sodelovanje z zunanjim izvajalcem bo v prihodnosti dobilo še večji pomen.. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Izhajali bomo iz predpostavke, da se podjetja zelo zavedajo, kakšen je pomen logistike in da zelo razmišljajo o tem, kako v logistiki » privarčevati » na stroških, se pravi kako opraviti dejavnost, da bodo stroški čim nižji oziroma nekako posledično tudi usklajeni s kakovostjo opravljenih storitev. V nalogi se bomo omejili izključno na posamezna področja logistike in sicer na zunanje izvajanje dejavnosti oziroma na » outsourcing « v logistiki. Omejitev predstavlja zelo omejen dostop do podatkov. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili naslednje metode: -. metoda deskripcije, s pomočjo katere bomo opisovali teorijo in pojme ter ugotovljena dejstva; metoda klasifikacije, kjer bomo definirali pojme; metoda kompilacije, kjer bomo s povzemanjem stališč drugih avtorjev v zvezi z izbranim raziskovalnim problemom prišli do oblikovanja novih stališč; metoda komparacije, kjer bomo primerjali dela različnih avtorjev..

6 V okviru analitičnega pristopa: -. metoda sinteze (razčlenjevali bomo ugotovitve iz prakse in iz teorije); metoda analize (povezovali bomo teoretične poglede in preverjene izide iz prakse v celoto).. Podatke bomo zbirali s pomočjo literature iz knjižnice (učbeniki, strokovne revije in strokovni članki iz časopisa), s pomočjo medmrežnega spleta in s pomočjo zaposlenih, ki se ukvarjajo s problemi logistike in zunanjega oskrbovanja v omenjenem podjetju..

7 2. POJMOVANJE IN OPREDELITEV LOGISTIKE. 2.1 Razvoj logistike Logistika je relativno mlada veda, ki je pravi razmah doživela v drugi polovici dvajsetega stoletja. Sam izraz besede logistika pa se je uveljavil že pred časom. V literaturi najdemo za pojem logistika dva različna izvora in sicer iz grščine in francoščine. Po prvem se nahajata besedi » logos » in » logicos », kar bi lahko prevajali kot računati, pravilno misliti ali biti razumen. Po drugem pa bi beseda » loger » pomenila lahko nastanitev, namestitev, preskrbovanje. Morda so ta izraz prvič uporabili leta 1670 v armadi Ludvika XIV., ko so uvedli položaj » Marechal General des Logis » S pojmom logistika so tako poimenovali oskrbo vojaških enot, oborožitve in opreme iz enega v drugi bojni položaj. ( Ogorelc 1996, 1) Če pogledamo pojem logistike v smislu znanstvene discipline, je pojem logistika prvič uporabil švicarski general Baron de Jomini v začetku 19. stoletja, ko je izdal delo z naslovom Očrt vojne umetnosti. Logistiko je opredelil kot funkcijo razvoja, oskrbe, distribucije in upravljanja z materialnimi sredstvi, s transportom ter kot podporo pri gradbenih posegih na infrastrukturnih objektih. Delo je kmalu postalo obvezna literatura vojaških oficirjev, predvsem pa ameriških. ( Oblak 1989, 22 ) Prava in hkrati tudi prva uporaba logističnih konceptov pa je dejavnost vojaške logistike med drugo svetovno vojno. Logistika se je zlasti začela razvijati v šestdesetih letih v ZDA, ko se je po pomanjkanju blaga začelo obdobje nasičenosti z blagom. V sedemdesetih letih so bila osnovna načela podjetniške logistike že uveljavljena in nekatera podjetja so ugotovila, da jim tovrstna načela prinašajo določene koristi v samo poslovanje. Na logistične dejavnosti je zelo vplivalo obdobje stagflacije in naftne krize, zato so jim bili v vodstvih podjetij prisiljeni posvečati večjo pozornost. Posledica tega je bil nastanek integralnega logističnega pristopa. Če pogledamo logistiko kot vedo danes, lahko ugotovimo, da je logistika danes že zelo razvita. Definiramo jo na dva načina: -. logistika kot znanstvena disciplina, ki interdisciplinarno in multidisciplinarno proučuje in uporablja zakonitosti planiranja, organiziranja, vodenja in kontrole tokov materiala, ljudi, energije in informacij v sistemih; logistika kot aktivnost, ki zajema vse dejavnosti, ki so potrebne za kompleksno pripravo in realizacijo prostorske in časovne transformacije dobrin in znanja, vključno z informacijskimi in energetskimi tokovi. Te dejavnosti se z uporabo človeških potencialov in sredstev dajejo na razpolago tržnim sistemom, tako da so tržne dobrine v pravem času na pravem mestu v zahtevani količini, kvaliteti in ceni ter spremljajočimi informacijami, ki se nanašajo na tržne dobrine. Vse skupaj pa teži k zniževanju stroškov..

8. Neke črte med logistiko kot znanstveno disciplino in logistiko kot aktivnostjo ne moremo potegniti, saj logistika kot znanost postavlja osnovne temelje za logistiko kot aktivnost, logistika kot aktivnost pa mora biti zasnovana na logistiki kot znanost. Se pravi, da morata obe biti med seboj nekako usklajeni. 2.2 Opredelitev logistike Če pogledamo v veliki slovar tujk ( 2002 ) lahko ugotovimo, da logistiko opredeljujejo kot vojaško vedo, ki se ukvarja s preračunavanjem časa in prostora za taktične premike čet, oskrbovanjem enot z materialnimi sredstvi ter z vzdrževanjem in gradnjo vojaških objektov. V tem vidimo začetke logistike, ki se je razvijala in dopolnjevala vse do danes. Pojem logistike se v teoriji in praksi ne pojmuje vedno enotno. V obstoječi slovenski literaturi so podane različne definicije, ki imajo tudi nekaj skupnega, v tuji literaturi pa najdemo še mnogo več. Da bi pravilno razumeli pojem logistike, je nujno, da navedemo nekatere izmed definicij, ki jih navajajo različni avtorji : Požar ( 1976, 67 ) : » Izraz logistika pomeni tok materiala in proizvodov, ter informacij od dobavitelja do surovin, preko proizvajalca in morebiti trgovca, do končnega potrošnika gotovih proizvodov. « Kasneje je to dopolnil ( Požar, 1985, 11 ): » Ta pojem zajema fizični tok materiala ( surovine, polproizvodi, proizvodi, odpadki ) ter tok informacij od dobavitelja surovin, preko proizvajalca in morebiti trgovca, do končnega potrošnika gotovih proizvodov, torej prostorske spremembe, poleg tega pa tudi skladiščenje, ki pomeni premagovanje časa. » Ferišak (1983, 1 ): » Logistika pomeni način upravljanja vseh aktivnosti, ki se nanašajo na premeščanje surovin, polproizvodov, ostalega materiala in gotovih proizvodov med proizvodnimi delovnimi organizacijami od nabave surovin do predelave oziroma od proizvajalca do potrošnika ». Perišić ( 1990, 5 ) : » Logistika predstavlja plansko oblikovanje, upravljanje in kontrolo toka dela z namenom uresničitve določenega cilja. » Kasneje definicijo nekoliko dopolni in točneje opredeli: » Logistika predstavlja sistem aktivnosti, ki omogočajo oblikovanje, projektiranje, usmerjanje, vodenje in reguliranje pretoka blaga ( materiala, proizvodov ), energije in informacij znotraj sistema in med sistemi. » Še kasneje pa skupaj z Zečevićem ( Perišić, Zečević 1990, 4 ) pojmujeta logistiko kot : »… skupek vseh aktivnosti, preko katerih se v določenem sistemu izvaja oblikovanje, projektiranje, upravljanje in kontrola postopkov na področju manipuliranja, skladiščenja in transporta blaga. Z racionalnim povezovanjem teh dejavnosti v določenem sistemu blagovnih tokov je potrebno čim uspešnejše obvladovati prostor in čas. « Ogorelc ( 1979, 134 – 135 ) definira logistiko kot: »… proces upravljanja vseh dejavnosti, ki služijo za premikanje surovin, polproizvodov in gotovih proizvodov ( tudi energije, informacij in ljudi) od dobaviteljev do podjetja, nato znotraj podjetja in vse do kupcev.

9 oziroma porabnikov. » Nadalje opredeljuje logistični sistem ki : »… obsega vse tiste dejavnosti, ki se ukvarjajo z upravljanjem procesov prenosa ( v prostoru in času ) energije, materiala, proizvodov in ljudi. V sistem niso vključeni samo transportni procesi skladiščenja, temveč celotno potekanje naročil, manipuliranje, pakiranje proizvodov in podobno…« Ugotovimo lahko, da je definicij poslovne logistike več, skupno vsem pa je, da je to proces vodenja vseh aktivnosti, ki služijo za premikanje surovin, polproizvodov in gotovih proizvodov od dobaviteljev, nato znotraj podjetja samega, in do kupcev. (Ivanko 2001, 5 ) 2.3 Pomen logistike Pomen logistike je v zadovoljevanju potreb organizacije po premagovanju prostorskih in premoščanju časovnih razlik med viri materiala ( dobavitelji ) in proizvodnim podsistemom organizacije, od tod pa do točke želene dostave proizvodov. ( Mihelič 2001, 117 ) Logistika se neprestano spopada z novimi izzivi, ter se spreminja hitreje kot kdajkoli prej. Največji pomen pri tem gre pripisati vse naprednejši tehnologiji. Ta se kaže na primer v gibanju materiala - na primer elektronska identifikacija paketov, satelitsko sledenje kamionov in sistem avtomatskega vodenja – največji pomen pa je prišel s komunikacijami. ( Waters 2003, 30 ) Logistični sistem je pomemben dejavnik narodnega gospodarstva. Nanj vplivajo zlasti potrebe tržišča, naraščanje mednarodne menjave, število novih proizvodov, stroški pretoka materiala, problem energije, ter uvajanje sodobnih transportnih sredstev. ( Ivanko 2001, 1) Za številna podjetja je logistika pomemben dejavnik uspešnosti in konkurenčnosti. Bolj ko podjetje uporablja logistiko za ustvarjanje konkurenčnih prednosti, tem bolj nezadostna je njena vloga podporne funkcije. V tistih podjetjih, kjer so uvideli strateški pomen logistike, v smislu organizacijske integracije, je logistika na višjem položaju v organizacijski hierarhiji. ( Logožar 2002, 10) 2.4 Cilji logistike Logistični sistem si mora postaviti cilj, svoje smernice delovanja, ki bodo zadovoljevale kupce in prispevale k učinkovitosti podjetja. Z vidika vodenja podjetja so dobro postavljeni cilji odločilnega pomena za management organizacije. Cilji povezujejo dejavnike organizacije, predstavljajo usmeritve poslovanju in odločanju, ter nenazadnje omogočajo vrednotenje uspešnosti in olajšajo medsebojno koordinacijo. ( Mihelič 2001, 35).

10 Cilj logističnega sistema je optimalno preskrbovanje proizvodnje s potrebnim materialom in energijo ter optimalna oskrba porabnikov s proizvodi v želeni količini, kakovosti in v pravem trenutku. Gre torej za doseganje optimalne ravni preskrbovalnega in dobavnega servisa. ( Ogorelc 1996, 23 ) Marsič (2003, 13 ) meni, da je temeljni cilj logistike » optimalna oskrba podjetja, z materialnimi dobrinami, energijo, informacijami in znanjem, « prav tako pa logistika skrbi za časovno, krajevno, kakovostno in kvantitativno ustrezno oskrbo porabnika. Logistika mora biti torej usmerjena v zagotavljanje čim učinkovitejše oskrbe strank: biti mora zanesljiva, točna, varna ter stroškovno in cenovno sprejemljiva. Glavni cilji dobrega vodenja logističnih storitev so: ( Logožar 2002, 13 ) -. -. -. znižanje stroškov logistike, ki dosegajo včasih v podjetjih tudi do 30 odstotkov in več prodajne cene. To se doseže s skrajšanjem poti, s primernim znižanjem zalog, z naročanjem primernih količin blaga, da bi se izognili čez zmernim zalogam, s koncentracijo tovorov, s pravilnim pakiranjem, z uvedbo ustrezne mehanizacije, s sodobno informacijsko tehnologijo, itd.; izboljševanje kakovosti logistike pri kupcih, kar dosegamo na primer z večjo hitrostjo in točnostjo dobav, z opravljanjem logističnih storitev » od vrat do vrat », z dobavo blaga ob pravem času in na pravem kraju, z veliko zanesljivostjo, z dostavo blaga v zahtevani obliki in nepoškodovano, s primerno ceno, itd.; varstvo okolja – nanj najbolj vplivajo zlasti trije elementi logistike in sicer: pakiranje ( embalaža ), transport ( onesnaževanje zraka in voda, hrup ) in skladiščenje ( izraba prostora ); humanizacija dela – pri organiziranju in izvajanju logističnih dejavnosti je potrebno posebno pozornost posvečati ergonomiki dela in preprečevanju poklicnih bolezni.. Organiziranje in izvedba celovitih logističnih storitev vključuje vse faze pretoka blaga med proizvajalcem in kupcem: prevoz, skladiščenje, carinsko posredovanje, manipulacijo z blagom, komisioniranje ter distribucijo do končnih strank doma in v tujini. Stranke od ponudnika celovitih logističnih storitev pričakujejo tudi svetovanje glede optimizacije pretoka blaga od proizvajalca do mesta končne porabe ter zniževanje logističnih stroškov. ( Marsič 2003, 2 ) V podjetjih, v katerih prevladuje funkcionalno razmišljanje, je velika pozornost namenjena prilagodljivosti. Logistika in prilagodljivost se med seboj dopolnjujeta . Cilj logistike je odpravljanje pomanjkljivosti v funkcionalnem razmišljanju in zagotovitev boljših storitev kupcem. ( Weelle 1998, 237 – 238 ) Za realizacijo posameznih ciljev poslovnega sistema je potrebno sprejemanje ukrepov tudi na drugih področjih njegovega poslovanja. Tako na primer ne moremo doseči boljše izrabe transportnih zmogljivosti, če ne bomo v ta namen prilagodili tudi informacijskega sistema ( Oblak 1987, 114 ). Tako mora pri ciljih obstajati nekakšna hierarhija, kar pomeni, da morajo biti posamezni cilji nadrejeni drugim ciljem. (Požar 1985, 107 ).

11 3. ZUNANJE IZVAJANJE DEJAVNOSTI. 3.1 Značilnosti in pomen Če pogledamo nazaj v preteklost, lahko ugotovimo, da so se podjetja v preteklosti raje odločala za notranje izvajanje dejavnosti, ker so bili takrat stroški za najem oziroma sodelovanje z zunanjim izvajalcem previsoki. Danes pa temu ni več tako. Vedno večja potreba po hitrejšem in učinkovitejšem delovanju sili podjetja k hitrejšemu prilagajanju spremembam, ter s tem usmerjenosti k njihovi osnovni dejavnosti. Danes je za podjetja največji izziv, da na hitro spreminjajočem se globalnem trgu, pogostim tehnološkim in drugim spremembam uspejo ustvariti in dolgoročno obvladovati konkurenčnost opravljanja dejavnosti, ki so ključnega pomena za njihovo uspešno poslovanje podjetja. Podjetja, ki želijo uspešno poslovati, se torej morajo prilagajati konkurenci in ravno potreba po konkurenčnosti narekuje podjetju, da vse oziroma vsaj določene spremljajoče dejavnosti preda svojim partnerjem, kateri so specializirani za opravljanje določenih zunanjih dejavnosti. Kot pravita ( Quinn in Himler 1994, 45 ) je temeljni cilj vsakega podjetja trdna in stabilna konkurenčna sposobnost. Zaradi spremenljivih pogojev proizvodnje in zahtev zunanjega okolja se morajo podjetja tem spremembam sproti prilagajati z različnimi kombinacijami proizvodnih dejavnikov. Konkurenčno sposobnost dosežejo tudi tako, da vse svoje potenciale usmerijo na glavna podjetniška področja ali » ključne sposobnosti » podjetja. Zunanje izvajanje dejavnosti se je tako v spremenjenih pogojih poslovanja začelo kazati kot cenejša in optimalnejša možnost v primerjavi z izključno notranjim izvajanjem. Podjetja tako določene funkcije, v katerih ne dosegajo želenih rezultatov izločajo iz osnovne hierarhične organizacijske strukture. Postavlja se vprašanje, ali se splača izvajati vse poslovne procese v lastni režiji, ali pa nekatere prenesti na zunanja podjetja. Slednje imenujemo zunanje izvajanje ali » outsourcing ». Izraz » outsourcing » izvira iz ameriške angleščine in je skovanka iz besedne zveze » outside resource using », kar pomeni uporabo zunanjih virov. Izraz » outsourcing » nekateri avtorji prevajajo v slovenščino tudi z naslednjimi izrazi: zunanje oskrbovanje, oddaja dejavnosti v izvajanje poslovnim partnerjem, oddaja dela, najemanje tujih storitev oziroma dejavnosti, vključevanje zunanjih sodelavcev,…. Različni avtorji definirajo » outsourcing » oziroma zunanje izvajanje dejavnosti različno, zato bomo za primerjavo podali nekaj definicij različnih avtorjev. » Outsourcing « je pogodbeni prenos nekaterih ponavljajočih se aktivnosti v podjetju in odločitev za zunanjo oskrbo. Pri tem pa ne gre samo za prenos aktivnosti, temveč pogosto tudi za prenos pravic odločanja ter poslovnih prvin. Pravice odločanja pomenijo odgovornost sprejemanja odločitev, ki so povezane s prenesenimi aktivnostmi. Med prenesene poslovne prvine pa spadajo zaposleni, tehnologija, oprema in objekti. (Greaver 1999, 3).

12 Zunanje izvajanje dejavnosti je prenos določene aktivnosti ( dela poslovnega procesa ), ki se je pred tem izvajala znotraj matičnega podjetja, v neko drugo podjetje. Tako lahko zunanje izvajanje dejavnosti relativno ozko definiramo kot tok določene aktivnosti iz notranjosti podjetja navzven. ( Dragonetti, Dalsace, Cool 2003, 2 ) Zunanje izvajanje lahko definiramo kot strateško uporabo zunanjih sredstev in storitev v zvezi z aktivnostmi, ki jih tradicionalno opravljajo notranje službe in kadri v podjetjih. Outsourcing je hkrati strategija, s katero podjetje daje del svoje ne strateške dejavnosti v zunanje izvajanje specializiranemu, strokovno bolj podkovanemu in učinkovitemu zunanjemu izvajalcu, ki s tem postane strateško pomemben partner. ( Molloy Associates 2003 ) » Outsourcing « po Boonu in Kurtzu pomeni, da podjetje » da v zakup » ( odda ) eno ali več svojih notranjih dejavnosti nekemu drugemu podjetju, ki s tem postane zunanji izvajalec ( dobavitelj ) in lahko te dejavnosti izvaja na visoko kakovostni ravni. ( Šink 1999, 16) Koncept zunanjega izvajanja dejavnosti je primeren za vsa funkcijska področja v podjetju, od nabave, proizvodnje, prodaje, logistike, informatike do nivoja najmanjših podjetniških enot oziroma aktivnosti. ( Ogorelc 2002, 117 – 130 ) Zunanje izvajanje ni univerzalno, za vsako stranko posebej je potrebno prirediti pogodbe in uskladiti želeni nivo storitev. ( Szabo 1995, 4) 3.2 Zunanje izvajanje dejavnosti v prihodnosti Tako v tujini, kot tudi v Sloveniji so za prihodnost zunanjega izvajanja dejavnosti delali raziskave. Rezultati raziskav so potrdili domneve, da je zunanje izvajanje dejavnosti postalo menedžersko orodje v podjetjih, ne glede na dejavnost in velikost podjetja. Če pogledamo tuje menedžerje, le-ti gledajo na zunanje izvajanje kot na način ustvarjanja novih in bolj učinkovitih iniciativ, tehnologij, proizvodov, poprodajnih storitev in podobno. Leta 2001 je potekalo svetovno srečanje uporabnikov zunanjega izvajanja, kjer so managerje povprašali o načrtovanem povečanju zunanjega izvajanja. Podatke, ki so jih dobili predstavljamo v nadaljevanju. ( Outsourcing World Summit 2001, povz. po Uršič 2002, 87 ) Le 4 odstotke podjetij načrtuje manjšo porabo zunanjega izvajanja, 92 odstotkov jih je odgovorilo, da je zunanje izvajanje dejavnosti pomemben del njihove poslovne strategije. 22 odstotkov podjetij pričakuje v prihodnosti, da bo zunanje izvajanje dejavnosti v njihovem podjetju poraslo za 25 odstotkov, 11 odstotkov podjetij pa načrtuje v prihodnosti rast zunanjega izvajanja od 16 do 25 odstotkov..

13. 30% 25%. 25%. 22% 20%. 15% 11% 10%. 5%. 4%. 0% zmanjšanje. 1%-5% rast. 15%-25%rast. več kot 25% rast. SLIKA1: Načrtovana vrednostna rast zunanjega izvajanja ( Corbett 2001, povz. po Uršič 2002, 87 ) Raziskava je pokazala, da bo pomen zunanjega izvajanja dejavnosti v prihodnosti naraščal tudi v Sloveniji. 66 odstotkov podjetij, ki že uporabljajo zunanje izvajanje v svojem podjetju, bodo v prihodnosti širila obseg zunanjega izvajanja na sedanjih področjih, prav tako pa bodo širila zunanje izvajanje dejavnosti tudi na nova področja. Zunanje izvajanje se bo razširilo tudi v podjetjih, katera še nimajo izkušenj z najemanjem zunanjega izvajalca. Kar 82 odstotkov podjetij pa načrtuje, da bo v prihodnosti poseglo po zunanjem izvajanju, tako se bo v prihodnosti v Sloveniji kar 94 odstotkov podjetij posluževalo najemanja zunanjih izvajalcev. Podjetja bodo tako v prihodnosti čedalje več pozornosti namenjala opravljanju svoje osnovne dejavnosti, dopolnilne oziroma stranske dejavnosti pa bodo prepustili strokovnjakom na področju zunanjega izvajanja dejavnosti, kateri bodo za njihovo podjetje opravljali določene storitve..

14 4. ZUNANJA OSKRBA V LOGISTIKI. Kot smo že v prejšnjem poglavju definirali, je za podjetja značilno, da so zaradi konkurenčnega globalnega okolja prisiljena usmerjati svoje primarne delovne procese, druge sekundarne dejavnosti, med katere uvrščamo tudi logistiko, pa prepustiti specializiranim zunanjim izvajalcem. Le tako si lahko zagotovijo trdno in stabilno konkurenčno prednost, povečajo svoj tržni delež ter lažje uresničujejo strateške cilje. Izvajanje logističnih storitev s pomočjo zunanjih izvajalcev lahko prinese različne rezultate. V večini primerov je – zaradi vplivov na znižanje stroškov, izboljšanje dobavnega servisa in povečanja konkurenčnosti podjetja – poslovno uspešno. ( Ogorelc 2004, 311 ) V tem poglavju se bomo bolj podrobno osredotočili na pomen zunanjega oskrbovanja oziroma » outsourcinga « v logistiki. 4.1 Ravni logistične ponudbe Da bi popolno razumeli logistični » outsourcing «, je treba natančno in podrobno opisati ravni logistične ponudbe. Le te ravni nam predstavlja spodnja slika. Slika pojasnjuje pet stopenj, od katerih je vsaka bolj kompleksna in zahteva drugačen pristop podjetij, ki pristopajo k projektu na posamezni stopnji. 5 PL. 4PL Upravljanje oskrbovalne verige. 3PL Pogodbena logistika. 2PL Upravljanje transporta in skladiščenja. 1PL Proizvajalec. SLIKA 2: Ravni logistične ponudbe ( Bešter 2004, 71 ). Upravljanje vseh delov oskrbovalne verige v povezavi z e - poslovanjem. Upravljanje oskrbovalne verige. Upravljanje kompleksnih storitev oskrbovalne verige. Tradicionalno upravljanje transporta in skladiščenja. Proizvajalčevo upravljanje logistike. lastno.

15 Če pogledamo kakih pet, šest let nazaj, ugotavljamo, da je » outsourcing « bil pred leti večinoma omejen le na osnovne storitve transporta in skladiščenja. Čeprav je to še vedno dominanten del sodelovanja, se pa tudi druge logistične funkcije, kot so informacijska tehnologija in storitve dodane vrednosti pojavljajo veliko pogosteje kot pred leti, to nam prikazuje slika 2. Povečevanje v smislu aktivnosti tradicionalne logistike in tudi bolj ( ne ) tradicionalnih področij sestavlja celovitejšo logistično ponudbo, kar je v načrtu s strategijo » outsourcing «, ki teži k » outsourcingu « vseh logističnih aktivnosti.. V%. 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10. Pr ev oz ib. az i. Li. ni js ki pr ra ev ni oz na i om re žj N e uj ni Pr p re ev vo oz zi iv tr an zi Sk tu la di šč en U Fa je pr kt av ur lja i ra nj nj e e in v en Zb ta ira rja nj e na ro Se či Iz l s de ta la vl va ja nj po e na ro či lu Et ik et Sl ira ed nj en e je to N vo ap ra ov ed ov an Vs je to p na ro či l. 0. SLIKA 3: Frekvenca opravljenih aktivnosti v okviru logističnega » outsourcinga « ( Jakomin, Bajec 2006, 66 ) 4.2 Razlogi za zunanje oskrbovanje Glavni razlog za uvajanje koncepta zunanje oskrbe na področju logistike, ki ga navajajo v podjetjih, je racionalizacija proizvodnje in konkretna potreba po zmanjševanju stroškov, pomemben razlog je tudi izboljšanje fizične distribucije oziroma dobavnega servisa. ( Veselko, Jakomin 2004, 6-7).

16 Najpogosteje navedeni razlogi za » outsourcing « logističnih dejavnosti po Veselku in Jakominu ( 2004, 7 ) so: • • • • • • • •. pospešitev dobrobiti, ki jih prinaša reorganizacija podjetja; dostop in povezava s svetovnimi viri poslovnih zmogljivosti; priliv kapitala; sprostitev virov za druge namene; težave pri upravljanju ali nesposobnost kontrole; izboljšanje podjetniške osredotočenosti; prej zasedeni viri kapitala postanejo sproščeni ter zmanjšanje poslovnega tveganja.. Z zunanjo oskrbo lahko podjetje zniža stroške poslovanja, ker ti ponudijo nižjo ceno za izvedbo storitve, zaradi ekonomije obsega ali kakšne druge prednosti, ki temelji na specializaciji. Pri tem pa je treba proučiti možnost, da nekateri deli storitve v zunanji oskrbi ne bodo izpolnjevali pričakovanj naročnikov. Gre za vprašanje, kolikšna je potencialna ranljivost podjetja pri prenosu neke aktivnosti izven podjetja. Podjetje prav gotovo ne bo prepustilo zunanjim izvajalcem tistih komponent ali storitev, s katerimi bi konkurenčna podjetja morebiti pridobila nadzor nad podjetjem ali celo ogrozila njegov obstoj. Zato je treba poiskati ravnovesje med morebitnimi konkurenčnimi prednostmi zunanje oskrbe in med povečano ranljivostjo podjetja. Podjetje naj prepusti zunanji oskrbi komponente in storitve, ki bodo pripomogle k povečanju konkurenčnih prednosti ob čim manjšem tveganju in poskrbi, da gospodarske transakcije v zunanji oskrbi zavaruje s primerno obliko upravljalske strukture. ( Logožar 2004, 109 ) Pri zunanji oskrbi se skušamo izogniti tipičnim napakam. Uspešen » outsourcing « zahteva: ( Ogorelc 2004, 311 ) • • • • •. usmeritev na ključne sposobnosti podjetja in opredelitev aktivnosti, ki jih bodo izvajali zunanji izvajalci; povezovanje koncepta zunanjega oskrbovanja s temeljno strategijo podjetja; ocenjevanje in izbiro zunanjih izvajalcev; pogajanja med naročnikom in zunanjim izvajalcem (ugotavljanje obojestranske koristi) in možnost nadzora nad izvajanjem aktivnosti zunanjih izvajalcev.. Zaradi specializacije lahko ponudijo zunanji logistični izvajalci kakovostno izvedeno logistično storitev, saj so njihove sposobnosti rezultat naložb v logistično tehnologijo in v znanje ljudi. Pri izvajanju logističnih storitev imajo običajno izkušnje, ki so jih pridobili v sodelovanju z drugimi podjetji. Gre za strokovna znanja, ki vključujejo izkušnje, spretnosti, poznavanje tehnik in tehnologij ter logističnih metod. ( Ogorelc 2004, 311 ) Če se podjetje odloči, da bo oddalo določene dejavnosti v zunanjo oskrbo, mora najprej opredeliti razloge za zunanjo oskrbo, nato pa izbrati način zunanjega izvajanja. Podjetje lahko prenese aktivnosti na enega zunanjega izvajalca ali na dva ali pa na več zunanjih izvajalcev. Če podjetje prenese aktivnosti na enega zunanjega izvajalca govorimo o.

17 popolni zunanji oskrbi. V takem primeru lahko ugotavljamo določeno slabost, ki se kaže v tem, da postane podjetje bolj ranljivo v pogajanjih z zunanjim izvajalcem. Če se pa podjetje odloči za selektivno zunanjo oskrbo, kjer aktivnosti izvajata dva ali več zunanjih izvajalcev, pa vsak izvaja storitve za katere je posebej specializiran in dosega ekonomijo obsega. 4.3 Načrtovanje zunanje oskrbe in izbira zunanjega izvajalca Najem logističnih storitev je definiran kot opravljanje sklopa multiplih logističnih storitev, ki jih opravlja zunanji izvajalec na podlagi najemne pogodbe. Da bi zunanje izvajanje logističnih storitev lahko prineslo številne prednosti in uspeh za podjetje, sta pomembna in potrebna skrbno načrtovanje zunanje oskrbe in sama izvedba procesa. V literaturi s področja logistike lahko najdemo kar nekaj avtorjev, ki so se posvetili oblikovanju in načrtovanju procesa izbire zunanjega izvajalca. Mi bomo predstavili model procesa zunanje oskrbe, ki sta ga v svojem delu predstavila strokovnjaka Sink in Langley ( 1997 ). Omenjeni model obsega pet korakov: 1. Opredelitev potreb za prenos logističnih storitev na zunanjega izvajalca: • • • •. spoznavanje zadeve, soglasje vodstva, sestava pogajalske skupine, sodelovanje z vodstvi poslovnih enot.. 2. Izdelava alternativnih rešitev: • •. vključitev notranjega strokovnjaka, vključitev zunanjih strokovnjakov.. 3. Ovrednotenje kandidatov in izbira ponudnika: • • • •. priprava meril za izbiro možnih izvajalcev, zbiranje informacij, ovrednotenje kandidatov, izbira ponudnika.. 4. Izvajanje storitev ( prenos na zunanjega izvajalca ): • • •. priprava predhodnega načrta za zunanjo oskrbo, izobraževanje, prenos storitev na zunanjega izvajalca..

18 5. Ocena dela zunanjega izvajalca: • • •. kakovostna in količinska ocena ravni storitev, nadziranje izvedbe in izboljšanja opravljanja storitev, izboljšanje razmerja ali zamenjava izvajalca storitev.. Podjetje mora najprej opredeliti ali bo zunanja oskrba vključevala celotne dejavnosti ali samo določene dele dejavnosti in pripraviti seznam možnih zunanjih izvajalcev. Izmed možnih zunanjih izvajalcev podjetje oceni ponudnike in izdela krajši seznam perspektivnih zunanjih izvajalcev. Temu sledi izbira boljših zunanjih izvajalcev in po zadnjem krogu tako ostanejo samo še najperspektivnejši ponudniki, ki morajo poslati celovite ponudbe. Iz končnega seznama podjetje izbere najboljšega ponudnika, če pa se podjetje odloči za več zunanjih izvajalcev, pa izbere toliko zunanjih izvajalcev, koliko so si jih zamislili in vsak izmed izbranih bo izvedel določen del dejavnosti. 4.4 Prednosti, ki jih prinaša zunanje izvajanje Zunanja oskrba podjetju prinaša določene prednosti: • • •. nižje stroške ( z zunanjo oskrbo dejavnosti podjetje pretvori večino fiksnih stroškov v variabilne stroške ), pridobljene bolj prožne in visoko kakovostne vire storitev, večja osredotočenost na osnovno dejavnost podjetja.. 4.5 Tveganje podjetij Zunanje izvajanje dejavnosti v podjetju prinaša podjetjem številne prednosti, vendar se kljub številnim prednostim v logističnem procesu pojavlja tudi tveganje, ki jih je mogoče razporediti v štiri kategorije, kot nam prikazuje slika. Prva kategorija zadeva finančno tveganje, druga neurejenost in je posledica nezaupanja, tretja zadeva tveganje tržišča, saj se podjetje zaradi odvisnosti od logističnih izvajalcev ne more odzivati na spremembe tržišča in četrta skupina zadeva tveganje upravljanja..

19 TABELA1: Kategorije tveganja v logističnem » outsourcingu « KATEGORIJA Finančna. MERILA Prikriti stroški. " Kaos ". Asimetrija informacij. Izguba nadzora nad oskrbovalcem 3PL. Trg. Izguba logistične inovativne sposobnosti/ možnosti Odvisnost od oskrbovalca 3PL. Management. Možnost neučinkovitega managementa. Problemi ovrednotenja in nadzora nad učinki 3PL Konflikt kulture. ZNAČILNOSTI Veliko podjetij podcenjuje stroške povezane z izbiro oskrbovalca 3PL, pogajanji in osnovanjem pogodbe. Nepopolne informacije in notranje tveganje, ki izhaja iz asimetričnih informacij, povzroča tveganje pri odločanju. Obseg do katerega lahko podjetje učinkovito nadzira "outsourcing", je odvisen od prejetih informacij ter zgodnjega zaznavanja problemov. Pomanjkanje učinkovite komunikacije lahko povzroči omejene informacije in vodi k problemom glede kakovosti, zamudam ter tudi k napačnemu razumevanju in zaupanju. Oskrbovalec 3PL ne jamči podjetju, da bo obdržalo dolgoročno vsestransko konkurenčnost in da razpolaga z novimi načini zagotavljanja logističnih storitev. Podjetje se lahko znajde v kočljivem položaju in ne more biti več dovzetno na spremenljivo okolje trga in zahteve strank. Lahko celo izgubi nadzor nad delom logističnih aktivnosti. Za podjetje je težko upravljati logistični "outsourcing". V nekaterih primerih obstaja potreba po bolj profesionalnih in zelo izurjenih nakupih/kupčijah in pogodbeni skupini managementa. Podjetja se pogosto ne zmenijo za problem ocenitve rezultatov oskrbovalcev 3PL. Cilji vsake strani, slogi upravljanja in stopnja birokracije v podjetjih so različni.. Vir: Wang, Chuanxu, Regan povz. po Jakomin, Bajec 2006, 66 4.6 Zunanje izvajanje logističnih dejavnosti v Sloveniji Slovenija je še daleč od razvitega trga logističnega zunanjega izvajanja dejavnosti. Slovenska podjetja se po obsegu in stopnji izločanja logističnih storitev ne morejo.

20 primerjati z zahodnoevropskimi podjetji. Tam logistična podjetja ponekod prevzamejo vse procese povezane z logistiko. Če razmere zahodnoevropskih podjetij primerjamo s Slovenijo, potem ugotovimo, da imamo ravno zaradi naše majhnosti precej težav pri prenosu tujih zgledov v naša podjetja, ki ne morejo dosegati potrebne ekonomije obsega. Tako je na primer zunanja oskrba celotne logistike primerna le za peščico največjih slovenskih podjetij, kjer bi se kaj takšnega zaradi velikosti podjetja izplačalo, pa še tam ne gre povsem gladko. V tujini se podjetja lažje odločijo za večje najemanje logističnih storitev, saj jim to omogoča ekonomija obsega, pri nas pa zaradi majhnosti trga ne zmoreta doseči niti najemnik niti izvajalec logističnih storitev. ( Vouk 2003, 8-9 ) Večina slovenskih podjetij najema transportne in skladiščne zmogljivosti pri več ponudnikih, da je odvisnost od enega izvajalca manjša. Do popolnega izločanja logističnih dejavnosti, pa so skeptični, ker hočejo imeti logistične niti v lastnih rokah. ( Pavlin 2004,14 ) Mozorov ( 2004,6 ) je v svojem delu predstavil raziskavo, ki so jo izvedli na gospodarski zbornici v Celju in sicer spomladi leta 2004, kjer so ugotovili, da se podjetja za najemanje zunanjih izvajalcev logističnih storitev odločajo predvsem v transportu, razvozu blaga, vzdrževanju vozil, carinjenju in vračilu embalaže. Medtem ko izvajanje in upravljanje naročil, etiketiranje, paletizacija in kontejnerizacija blaga, pakiranje in prepakiranje, nadzor kakovosti ter testiranje izdelkov izvajajo podjetja v 90 odstotkih sama, skladiščenje pa kar v 94 odstotkih v lastni režiji. Za lažjo predstavo raziskavo predstavljamo grafično. v% 60. 50. 40. Niz1. 30. 20. 10. 0 transport. vzdrževanje razvoz blaga vozil. carinjenje. vračilo embalaže. SLIKA 4: Najpogostejše dejavnosti, ki se najemajo od zunanjih izvajalcev v Sloveniji ( Mozorov 2004, 6 ).

21. Razlogov, zakaj je Slovenija daleč od razvitega trga logističnega » outsourcinga « je več. Na prvo mesto bi lahko postavili nezaupanje, kajti večina podjetij še popolnoma nekako ne zaupa izvajalcem logističnih storitev, kateri delujejo v Sloveniji. Še vedno so podjetja nekako mnenja, da je logistiko treba obdržati v lastnem podjetju. Če pa pogledamo v tujino, pa v njihovih podjetjih ugotovimo ravno nasprotno in sicer so tam mnenja, da naj se podjetja ukvarjajo s svojo osnovno dejavnostjo in da naj podjetje dela tisto, kar najbolje zna. Slovenska podjetja so skeptična tudi pri sami organizaciji transporta, zato večina podjetij opravlja to dejavnost sama. Podjetja se ne zavedajo dejstva, da imajo s tem zelo visoke stroške in sploh ne pomislijo na to, koliko ljudi je potrebno plačati, da opravijo tovrstno dejavnost. Podobno nezaupanje se kaže tudi pri skladiščenju in pri prepuščanju storitev dodane vrednosti v zunanje izvajanje. V Sloveniji se na splošno gledano premalo zaupa zunanjim logističnim izvajalcem, kljub temu, da se le–ti prav tako skušajo zelo potruditi za naročnika, kajti tudi logističnih ponudnikov je zelo veliko in tudi ti morajo nenehno skrbeti za konkurenčnost na svojem področju, kajti le–tako si lahko zagotovijo čim višje mesto na tržišču..

22 5. ZUNANJE IZVAJANJE DEJAVNOSTI V IZBRANEM PODJETJU. Podjetja se vse bolj zavedajo dejstva, da v zadnjem času postaja logistika zelo pomembno področje v podjetju, kateri je potrebno posvetiti posebno pozornost, saj se s » pravilno izbrano » logistiko v podjetju lahko bistveno privarčuje na stroških, kar posledično vodi do boljšega končnega rezultata v podjetju. Kot smo že v prejšnjih poglavjih poudarjali, je za današnja podjetja zelo pomembno, da se osredotočijo na temeljni cilj podjetja, kateri zagotavlja trdno in stabilno konkurenčno sposobnost. Konkurenčno sposobnost podjetja dosežejo tudi tako, da vse svoje potenciale usmerijo na glavna podjetniška področja v podjetju. Za večino podjetij predstavljajo logistične storitve močno obremenitev za podjetje, to še posebej velja za tista podjetja, katerih logistične storitve niso osnovna dejavnost. In ravno zaradi tega, se podjetja raje bolj temeljito posvečajo svoji osnovni dejavnosti ( npr. proizvodnji določenih izdelkov oziroma proizvodov ), za opravljanje logističnih storitev se pa povežejo s ponudnikom logističnih storitev, kateri se pogodbeno zaveže, da bo za naročnika opravljal določene dejavnosti v času, kot sta se dogovorila v pogodbi. Če pogledamo ponudnike logističnih storitev, lahko ugotovimo, da so v zadnjem času tudi ti bistveno prilagodili svojo ponudbo naročnikom, kajti ponudniki, ki so ponujali samo prevoz in skladiščenje, so se spremenili v ponudnike, kateri ponujajo celovite logistične storitve za podjetja. Pri logističnih ponudnikih gre za nenehno širjenje in diferenciacijo ponudbe logističnih storitev in s tem k boljši in h kakovostnejši zadovoljitvi svojih strank. V nadaljevanju bomo na praktičnem primeru podjetja Henkel Slovenija d.o.o. predstavili, kako so se v njihovem podjetju soočili s problemom zunanjega izvajanja dejavnosti. Glede na to, da smo imeli velike probleme s posameznimi podatki, kateri za podjetje predstavljajo poslovno tajnost, smo se v nalogi osredotočili in izpostavili predvsem prednosti in slabosti, ki jim jih je prineslo zunanje izvajanje dejavnosti in kakšne prednosti jim prinaša del logističnih storitev, katere opravljajo v lastni režiji in prav s tem povezane tudi težave, s katerimi se soočajo pri opravljanju logističnih storitev v lastni režiji. 5.1 Kratka predstavitev podjetja Henkel Slovenija d.o.o., s sedežem v Mariboru, je ena pomembnejših slovenskih industrijskih družb. Zaposluje okrog 600 sodelavk in sodelavcev. Je del družbe Henkel KGaA s sedežem v Dusseldorfu v Nemčiji in povezano podjetje Henkel CEE ( Henkel Srednja in Vzhodna Evropa ) s sedežem na Dunaju. Družba Henkel ima okrog 51.000 zaposlenih. Od tega jih je 80 odstotkov zunaj Nemčije, kjer je njen sedež. Blagovnim znamkam in tehnologijam Henkla zaupajo potrošniki v 125 državah sveta..

23 Henkel deluje na treh strateških področjih: nega za dom, osebna nega ter lepila in kemična obdelava kovinskih in nekovinskih površin. Ta tri strateška poslovna področja so organizirana v štiri globalne poslovne sektorje: • • • •. pralna in čistilna sredstva, kozmetika, lepila, tehnologije.. Henkel Slovenija je podjetje za proizvodnjo in trženje kozmetike ter trženje pralnih in čistilnih sredstev, lepil in tehnologij ter za opravljanje trgovinske dejavnosti. Glede na tržni delež je vodilno podjetje na več področjih poslovanja in tehnologij. Podjetje je eden izmed treh največjih proizvajalcev kozmetičnih izdelkov koncerna Henkel v svetu. Svoje izdelke izvaža v več kot 30 držav širom sveta. Pri svojem delu sodeluje z več kot 2.600 partnerji ( dobavitelji, kupci in storitvenimi organizacijami) iz različnih držav. Kooperativni slogan se glasi » Henkel – A Brand like a Friend », kar pomeni Henkel – blagovna znamka kot prijatelj. Želja podjetja je, da ljudem z njihovimi izdelki in tehnologijami omogočijo lažje, boljše in lepše življenje. Henkel posebno pozornost namenja učinkovitemu zadovoljevanju zahtev potrošnikov. Ne samo, da se skušajo čim ustrezneje odzivati na socialne spremembe, pač pa želijo biti aktivno vključeni v oblikovanje prihodnosti in zastavljanju trendov. V podjetju imajo zato številne znanstvenike, ki razvijajo nove tehnologije, znanja in inovativne rešitve, vizionarske izdelke in odlične storitve. Gre za zaprisežnost, ki izvira iz zavedanja, da so inovativni izdelki in napredne tehnologije ključni za zagotavljanje dolgoročnega ekonomskega interesa. V podjetju Henkel Slovenija je zaposlenih okrog 600 sodelavk in sodelavcev.. SLIKA 5 : Struktura zaposlenih v podjetju Henkel po izobrazbi ( Henkel KGaA, 2007 ).

24. SLIKA 6: Grafični prikaz zaposlenih v podjetju Henkel ( Henkel KGaA, 2007 ). Koncern Henkel se uvršča med vodilna mednarodna podjetja. K ohranjanju in izboljšanju te pozicije usmerja vse svoje aktivnosti. Tako temeljito kot si prizadeva na področju razvoja novih proizvodov prijaznih uporabnikom in okolju, se posveča tudi svojim zaposlenim. Podjetje želi biti prijazen delodajalec, ki zaposlenim zagotavlja nenehne možnosti osebnega razvoja, spodbuja njihovo pripravljenost na nove izzive in kreativnost ter jim zagotavlja socialno varnost. Henkel Slovenija oblikuje svojo kadrovsko politiko na osnovnih temeljih kadrovske politike koncerna, ki temelji na: • • •. ustvarjanju in negovanju kulture podjetja, učinkovitosti, razvoju kadrov in njihovem nagrajevanju, izobraževanju, napredovanju in izpopolnjevanju zaposlenih.. Pomembna cilja poslovne politike koncerna Henkel sta nenehno izboljševanje stanja na področju varstva okolja ter zaščita potrošnika oziroma odgovornost do družbe. Henkel želi tudi na tem področju biti med vodilnimi podjetji v svetu. Odločitev za varnost, varstvo okolja in zaščito potrošnika z izpolnjevanje SHE- standardov koncerna Henkel ( varnost, zdravje, okolje ) je zaveza vseh v koncernu. V podjetju Henkel Slovenija težijo k čim večjemu uspehu podjetja in k čim boljšemu končnemu rezultatu podjetja. Cilj podjetja je krepitev konkurenčnosti, kar se kaže na vseh področjih v podjetju. V nadaljevanju se bomo posvetili predvsem logistiki in z njo povezanim zunanjim izvajanjem dejavnosti v omenjenem podjetju..

25 5.2 Zunanje izvajanje dejavnosti v podjetju Henkel Slovenija d.o.o. 5.2.1 Razlogi za zunanje izvajanje dejavnosti. Odločitev za vstop v sodelovanje z zunanjimi izvajalci je odvisna od zahtev in tveganja podjetja, ter prednosti, ki jih prinaša zunanje izvajanje dejavnosti. Preden podjetja dokončno sprejmejo odločitev, da se bodo pogodbeno zavezala z zunanjim izvajalcem, morajo dobro premisliti, saj strateško povezovanje povzroča tako pozitivne, kot tudi negativne učinke. V zvezi z zunanjo logistično oskrbo, je zelo znano načelo » delaj (sam) ali kupi «, oziroma v angleščini bolj poznano kot » make or buy «. Tako se morajo v podjetju odločiti in proučiti, ali se bolj splača opravljati logistične storitve v lastni režiji, ali pa jih najeti oziroma kupiti od zunaj. Podjetja v vse večji meri izločajo zunanji transport iz podjetja. V mnogih primerih pa se odločajo tudi za izločanje drugih funkcij logistike iz podjetja na primer skladiščenje in transport. Preden se odločimo, da bomo v podjetju izločili nekatere dejavnosti in za opravljanje storitev najeli zunanjega izvajalca, je treba izvesti mnogo korakov ter » premleti « dobre in slabe strani takšne odločitve, opraviti temeljito analizo stroškov in podobno. Odločitev nikakor ni lahka, predvsem se pa moramo zavedati dejstva, da poti nazaj ni oziroma je le-ta zelo težka in povezana z mnogimi stroški. Tudi v podjetju Henkel Slovenija d.o.o. so se soočili s tovrstnim vprašanjem in » premlevali «, kaj je boljše za podjetje, kakšne prednosti oziroma koristi in posledično tudi slabosti jim prinese ena odločitev in kaj jim prinese druga odločitev. Tako so se že leta 1991 odločili, da skoraj vse logistične storitve prepustijo zunanjemu izvajalcu. Glavni razlog, da se je podjetje odločilo, da se pogodbeno zaveže z zunanjim izvajalcem je prihranek na ljudeh in problematika prostora, s katero se nenehno soočajo. V podjetju žal zaradi tajnosti podatkov nismo uspeli priti do podatkov, s katerimi bi lahko točno dokazali, da je za podjetje veliko ceneje, če najamejo zunanjega izvajalca, kot če vso logistično dejavnost opravljajo znotraj podjetja, v lastni režiji, zato smo se v praktičnem delu naloge osredotočili zgolj na prednosti in slabosti, ki jih v podjetju zaznavajo s pogodbenim najemanjem zunanjega izvajalca logističnih storitev. Glede na to, da pa so v podjetju še vedno znotraj podjetja obdržali majhen del skladiščenja, se bomo osredotočili tudi na probleme, s katerimi se srečujejo pri tovrstni dejavnosti in kakšne prednosti oziroma koristi jim prinaša opravljanje logistične dejavnosti v lastni režiji. V podjetju zelo velik problem predstavlja prostor. Proizvode, ki se proizvedejo v podjetju je potrebno nekje skladiščiti, dokler ne gredo v skladišča odjemalcev. Skladišča in šotori,.

26 ki so jih imeli v podjetju so postajali premajhni, stroški skladiščenja pa čedalje večji. Glede na to, da podjetju primanjkuje prostora ni bilo možno vlagati v investicije skladišč, niti ni bilo smiselno, da bi se odločili za oddaljeno lokacijo, kjer bi zgradili skladišča, kajti gradnja in vzdrževanje skladiščnih prostorov predstavljajo prav tako visoke stroške. Drugi razlog zakaj je podjetje prepustilo logistične storitve tujim izvajalcem pa predstavlja prihranek pri ljudeh oziroma drugače povedano prihranek pri stroških zaposlenih. Če bi logistične storitve v celoti opravljali v podjetju samem, bi potrebovali za opravljanje tovrstne dejavnosti kar precej zaposlenih, kateri bi predstavljali zelo visok strošek v podjetju. V podjetju so se tako odločili, da bodo večino dejavnosti prepustili zunanjemu izvajalcu, ker predstavlja najemanje zunanjih izvajalcev bistveno nižje stroške. Poleg skladiščenja opravlja zunanji izvajalec za podjetje tudi transportno dejavnost. Podjetju se nikakor ne splača imeti lastnega voznega parka, kajti v tem primeru bi podjetje imelo bistveno več stroškov, kot če najamejo zunanjega izvajalca, kateri je prav specializiran za opravljanje transportnih storitev. Slabost se kaže tako v praznih povratnih vožnjah, tako pri vzdrževanju vozil, kakor tudi visok strošek šoferjev, katere bi morali zaposliti. Za podjetje opravlja zunanji izvajalec celotno logistično storitev od transporta, skladiščenja in vse do urejanja dokumentacije. Podjetje je v lastni režiji ohranilo le eno skladišče, kjer se hranijo vremensko občutljivi proizvodi in polproizvodi in en šotor, v katerem se hranijo polproizvodi, da lahko proizvodnja nemoteno poteka tudi med vikendom, kadar zunanji izvajalec ne obratuje. Tako lahko rečemo, da se v podjetju izvaja 3PL logistični » outsourcing «. 5.2.2 Prednosti, ki jih je prineslo zunanje izvajanje podjetju. Podjetje se je za zunanje izvajanje logističnih dejavnosti odločilo predvsem na podlagi številnih prednosti, ki so jih proučili že preden so se odločili za takšen korak. In glede na to, da ima podjetje že kar nekaj časa za opravljanje skoraj celotne logistične dejavnosti najetega zunanjega izvajalca, lahko podamo prednosti, ki jih je zunanje izvajanje prineslo podjetju. Prednosti se kažejo kot: A) Pozitivni vpliv na stroške Glavna prednost, ki so jo v podjetju dosegli z najemom zunanjega izvajalca za opravljanje logističnih storitev se kaže v stroških. Logistika je v podjetju predstavljala kar velik odstotek stroškov in z najemom zunanjega izvajalca so le – te stroške vidno zmanjšali..

27 Fiksni stroški so se spremenili v variabilne. V podjetju so naredili temeljito raziskavo stroškov v smislu tega, da so primerjali stroške, katere bi imeli, če bi v podjetju investirali v lastni logistični razvoj ter te stroške primerjali s stroški, katere bi imeli, če bi se odločili za najem zunanjega izvajalca za opravljanje določene dejavnosti. Analiza je tako pokazala, da je bolje, če se pogodbeno zavežejo z zunanjim izvajalcem, ki za njihovo podjetje opravi logistične storitve. Pri transportu se tako ni bilo več potrebno ukvarjati z neizkoriščenimi vožnjami in s praznimi povratnimi vožnjami, ki so za podjetje predstavljali visok nivo stroškov, niti z vozniki in tovornjaki, ki so predstavljali strošek tudi v primeru, ko le-ti niso obratovali. Podjetje tako z najemom zunanjega izvajalca plača strošek prevoza, z vsemi ostalimi prej naštetimi stroški se pa ukvarja zunanji izvajalec sam. Pozitivni vpliv na stroške se je izkazal tudi pri skladiščenju. Lastno skladišče prav tako predstavlja za podjetje visok strošek. V podjetju so se za precejšen del skladiščenja pri zunanjem izvajalcu odločili predvsem zaradi pomanjkanja prostora, a kljub temu, jim je tudi ta odločitev prinesla prihranek pri stroških. B) Prihranek na zaposlenih S stroški povezana prednost se kaže tudi pri prihranku na zaposlenih. Za opravljanje logistične dejavnosti v lastni režiji, bi bilo potrebno zaposliti dodatno število ljudi. Kot pa vemo, nam zaposleni v podjetju predstavljajo zelo visok strošek in z najemom zunanjega izvajalca so se temu izognili. Za opravljanje celotne logistične dejavnosti v podjetju bi, glede na to, da gre za večje podjetje tovrstno dejavnost opravljalo veliko število zaposlenih. V logistični dejavnosti bi bili zaposleni skladiščniki, vozniki in zaposleni, ki bi urejali papirje povezane s skladiščenjem in prevozom blaga. Za opravljanje logističnih dejavnosti v lastni režiji, bi moralo podjetje najti dobre kadre, ki bi bili uspešni in primerno izobraženi za opravljanje dejavnosti, kajti le – tako bi lahko pripomogli k uspešnosti podjetja. Tukaj se pa že pojavijo problemi. Velik problem predstavlja, da je zelo težko najti učinkovit dober kader, drug problem pa je ta, da učinkoviti in uspešni strokovnjaki zahtevajo za dobro opravljeno delo tudi primerno plačilo, kar pa za podjetje predstavlja zelo visok strošek. C) Kakovostno izvedena storitev Zunanje izvajanje dejavnosti je v podjetje prineslo bolj kakovostno opravljene storitve. Osnovna dejavnost v podjetju je proizvodnja in prav proizvodnji je posvečeno največ pozornosti. V podjetju se pred najemanjem zunanjega izvajalca niso posebej posvečali logistiki. Niti niso imeli posebnih strokovnjakov na tem področju, niti ji niso posvečali posebne pozornosti..

28 Z najemom zunanjega izvajalca so v podjetju pridobili boljše opravljene storitve. Zunanjemu izvajalcu je logistika osnovna dejavnost, zato učinkoviteje in bolj profesionalno opravlja dejavnosti, kot pa če bi dejavnost opravljali v lastni režiji. D) Prihranek na času Prihranek na času se kaže predvsem v tem, da odjemalci kot so Interšpar, Mercator, Tuš ponavadi naročajo blago po komadih in pri tem se zgublja zelo veliko časa za sortiranje takšnih izdelkov. Za primer, lahko omenimo barve za lase. Podjetje proizvaja različne artikle barv za lase in vsaka niansa barve je opremljena s svojo številko. Tako trgovine naročijo izdelke po komadih, ponavadi vsakega artikla toliko, da gre na polico v trgovini, ker nočejo imeti velikih zalog v skladiščih. In tukaj se potem pojavi problem, da se pri takšnih naročilih zgublja zelo veliko časa. In v podjetju so zato tovrstno dejavnost prepustili zunanjemu izvajalcu, kajti takšno delo vzame zelo veliko časa, katerega bi lahko namenili za druga opravila v podjetju. 5.2.3 Slabosti, ki jih je prineslo zunanje izvajanje dejavnosti v podjetje. Zunanje izvajanje dejavnosti podjetju ni prineslo samo prednosti, ampak se soočajo tudi z negativnimi platmi, vendar pozitivna plat vendarle prevladuje. Največja slabost, ki jo je prineslo zunanje izvajanje dejavnosti podjetju se kaže pri transportu. Šoferji se dostikrat ne držijo ure, kdaj morajo na primer blago dostaviti. To za podjetje predstavlja velik problem, kajti že tako se v podjetju soočajo s prostorsko problematiko in ni možnosti, da bi kamioni čakali v vrsti. In ravno v tem lahko omenimo predloge za izboljšavo. Podjetje bi moralo na tem področju narediti red. Zunanjega izvajalca bi bilo potrebno nekako opozoriti oziroma sankcionirati v primeru, da se ne drži določenih pravil. Podjetje je pri tem preveč popustljivo in nekako se ne ukvarja posebej s tovrstnim problemom. Podjetje bi si že v pogodbi moralo nekako zagotoviti, da bi imeli tudi na tem področju stvari urejene. 5.3 Logistična dejavnost v lastni režiji Podjetje je majhen del skladiščnih dejavnosti obdržalo v lastni režiji, se pravi, da nekaj logističnih storitev opravljajo v podjetju sami. Podjetje ima skladišče v velikosti 1760 paletnih mest in šotor. Razpolagajo s tremi visoko regalnimi viličarji in petimi navadnimi viličarji. V skladišču se skladiščijo vremensko občutljivi proizvodi..

29 5.3.1 Razlogi, da podjetje obdrži določen del logističnih storitev v lastni režiji. Podjetje se je odločilo, da določen (manjši) del logističnih dejavnosti opravlja v lastni režiji. Podjetje v lastni režiji opravlja samo manjši del skladiščenja. Glavni razlog za takšno odločitev je bil, da je vseeno boljše, da skladišče, katerega imajo že od začetka tudi izkoriščajo, kot pa da bi ostalo neizkoriščeno.. 5.3.2 Pridobljene prednosti. Proizvodnja poteka v podjetju nemoteno 24 ur na dan, prav tako tudi ob sobotah in nedeljah. Tako je šotor namenjen predvsem skladiščenju v času, ko zunanji izvajalec ne obratuje, se pravi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Šotor, ki ga opravljajo v lastni režiji jim tako prinaša to korist in prednost, da lahko proizvodnja nemoteno deluje tudi med vikendi in prazniki. Prednost se kaže tudi v tem, da so polizdelki, ki se skladiščijo takoj oziroma v kratkem roku lahko dostavljeni v proizvodnjo. Podjetje pa lahko ima tudi nadzor nad skladiščenjem.. 5.3.3 Slabosti, s katerimi se srečujejo. Glavna slabost se kaže seveda v stroških. Dobro vemo, da skladišče predstavlja zelo visok strošek za podjetje. Skladišče je potrebno vzdrževati in ohranjati, a vse to povzroča stroške. Če pogledamo samo stroške električne energije so že ti zelo visoki. Slabost, s katero se nenehno srečujejo so šoferji. Tudi v tem primeru se šoferji ne držijo dogovorjenega roka za prevzem blaga oziroma oddajo blaga. Tako prihaja do zastojev in s tem do čakalnih vrst in večurnih zamikov. Velika slabost se kaže tudi v tem, da večina šoferjev nima izpita za viličarja, zato raztovarjanje, pretovarjanje in natovarjanje poteka z ročnimi viličarji, kar pa je izguba na času. V podjetju so mnenja, da imajo prav viličarji v logistiki veliko prihodnost. Problem se pa pojavlja tudi pri sporazumevanju s šoferji. Veliko šoferjev ne obvlada osnovnih tujih jezikov in zato se zelo težko med seboj sporazumevajo in komunicirajo. V podjetju na področju izvajanja logističnih storitev nekako prednjači najemanje zunanjih izvajalcev za opravljanje dejavnosti, kajti le – to podjetju predstavlja prihranek pri stroških, prav tako pa prinaša bistveno več koristi in prednosti za podjetje kot pa slabosti..

30 6. SKLEP. Z diplomskim delom smo dosegli zastavljene cilje, ki smo si jih zadali na začetku. S pomočjo strokovne literature smo opredelili pomen logistike za podjetje, največji poudarek smo pa dali zunanjemu izvajanju dejavnosti, katerega smo najprej opisali s teoretičnega vidika, nato pa prikazali kakšne prednosti in slabosti je zunanje izvajanje prineslo izbranemu podjetju. Zunanje oskrbovanje je v zadnjih letih postalo zelo popularno in različni avtorji ga razumejo kot sredstvo, s katerim se je mogoče prilagoditi hitrim spremembam tehnologij in poslovnih okolij. Zunanje oskrbovanje v logistiki lahko sega od relativno omejene kombinacije aktivnosti npr. transport in skladiščenje pa vse do celovitih logističnih storitev. Najem logističnih storitev pomeni dejansko isto kot logistika tretjih oseb in je definiran kot opravljanje niza multiplih logističnih storitev, ki jih opravlja zunanji izvajalec na podlagi najemne pogodbe. Tako imenovani »outsourcing« lahko prinese številne prednosti, vendar pa sta za uspeh potrebna skrbno načrtovanje in izvedba procesa. Outsourcing logističnih storitev je v zadnjem času postal za podjetja največja alternativa tradicionalnim vertikalnim integracijam med podjetji. Čedalje hitrejša rast najemnih razmerij (outsourcing relationships) je pripomogla k razvoju vse bolj prilagodljivih organizacij, ki se osredotočajo na lasten temeljni poslovni proces in ključne aktivnosti, hkrati pa se odločajo za najem logističnih storitev (in seveda tudi nekaterih drugih), kar vodi v dolgoročna poslovna razmerja, ki praviloma prinašajo pozitivne rezultate za oba partnerja. Z najemom zunanjega izvajalca podjetja zlasti zmanjšajo vlaganja v osnovna sredstva in opremo, prav tako se zmanjša tudi potreba po delovni sili. Prednost, ki se kaže v najemu zunanjega izvajalca se kaže v stroških, kjer se fiksni stroški spremenijo v variabilne stroške. Najemniki logističnih storitev se običajno strinjajo, da je za podjetje s stroškovnega vidika ugodneje, da se odloči za najem storitev specializiranega ponudnika. Zunanje izvajanje podjetju prinaša vrsto prednosti. Seveda pomanjkljivosti nikakor niso izključene, vendar zunanje izvajanje dejavnosti v podjetje prinese bistveno več prednosti, kot pa pomanjkljivosti. Velikokrat se zgodi, da se najemanje zunanjih izvajalcev izkaže za nekatera podjetja kot napačen korak. Največkrat so takšna neuspešna najemna razmerja posledica nejasnih ciljev in nerealistična pričakovanja, predvsem pri najemniku storitev. Negativni rezultati najema logističnih storitev so lahko tudi posledica določenih pomanjkljivosti ali nedorečenosti v sami najemni pogodbi. Med negativne rezultate takšnih neuspelih najemnih razmerij pa lahko prištejemo še povečane administrativne stroške, negotovost ter konfliktnost ciljev ponudnika in najemnika storitev. V prihodnosti bo pomen zunanjega izvajanja dejavnosti v podjetjih še bolj narasel. V svetu je zunanje.

31 izvajanje že tako stalnica, a kljub temu se bo tudi v svetu v prihodnosti najem zunanjega izvajalca za opravljanje storitev zelo povečalo. Najemanje zunanjih izvajalcev za opravljanje določenih storitev za podjetje se bo v prihodnosti povečevalo tudi v Sloveniji. Logistična dejavnost v slovenskih podjetjih je predraga. Produktivnost administrativnih in skladiščnih delavcev je nizka, sistemi načrtovanja in informacijska tehnologija za spremljanje logističnega procesa so zastareli, pretočni časi so predragi. Kljub temu, da v Sloveniji še vedno večina podjetij opravlja skladiščenje in transport v lastni režiji, večina podjetij razmišlja, da bodo v prihodnosti za opravljanje dejavnosti najeli zunanjega izvajalca ter se osredotočili na opravljanje svoje osnovne dejavnosti. S tem bodo prihranili na stroških, kar je za podjetje bistvenega pomena, storitve pa bodo s pomočjo zunanjega izvajalca opravljene kvalitetnejše, kajti zunanji izvajalec uporablja sodobne logistične in transportne prijeme za opravljanje svoje dejavnosti..

32 POVZETEK. Diplomsko delo v prvem delu zajema pomen logistike in zunanjega izvajanja dejavnosti za podjetje s teoretičnega vidika. Tema je predstavljena na podlagi literature različnih avtorjev in na podlagi strokovnih člankov. V empiričnem delu je pa predstavljeno podjetje Henkel Slovenija, d.o.o. Tema, ki smo jo obdelali v praktičnem delu se nanaša predvsem na prednosti in slabosti, katere je podjetju prineslo zunanje izvajanje dejavnosti. Ključne besede: logistika, skladiščenje, transport, »outsourcing«, dobavna veriga. ZUSSAMENFASSUNG Im ersten Teil spricht meine Diplomarbeit über die Bedeutung der Logistik und Ausgliederung von Betriebsfunktionen für das Unternehmen aus der teoretischen Sicht. Das Thema ist auf der Grundlage der Literatur von verschiedenen Authoren und fachlichen Artikel vorgestellt. Im empirischen Tei list das Unternehmen Henkel Slovenija d.o.o. vorgestellt. Das Thema, dass wir im Praktischen Teil bearbeitet haben, beschreibt die Vorteile und Nachteile, die das Outsourcing gebracht hat. Schlüsslworte: Logistik, Lagerung, Transport, Outsourcing, Versorgungskett.

33 LITERATURA 1. Bešter, Miha. 2004. Poslovna logistika 2004 – 27. posvetovanje Inštituta za transport in logistiko. Portorož: GV izobraževanje 2. Dragonetti Nicola C., Dalsace Federic, Cool Carel.2003. A comparative test of the efficiency, focus and learning perspectives of oursourcing. Jouy-en-Josas. Groupe: HEC. 3. Greaver II Maurice F.1999. Strategic Outsourcing: A structured Approch to Outsourcing Decisions and Initiatives. New York: American Management Association Publication. 4. Ivanko, Štefan. 2001. Logistika, študijsko gradivo. Novo mesto: Visoka šola za upravljanje in poslovanje. 5. Jakomin, Igor in Bajec, Patricija. 2006. Poslovna logistika 2006 – 29. posvetovanje Inštituta za transport in logistiko. Ljubljana: Planet GV 6. Logožar, Klavdij,1999. Razbremenilna logistika in varstvo okolja. Maribor: Studio Linea. 7. Logožar, Klavdij. 2004. Poslovna logistika: Elementi in podsistemi. Ljubljana: GV izobraževanje. 8. Lipičnik, Martin. 2000. Transport, promet, logistika – zbornik. Fakulteta za gradbeništvo. 9. Mavec, Zarja. 2000. Kadrovske agencije: Kadri kot donosen posel. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 10. Mihelič, Anton. 2001. Organizacija in logistika poslovanja, študijsko gradivo. Brežice: Višja strokovna šola. 11. Oblak, Henrik. 1997. Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko – poslovna fakulteta. 12. Ogorelc, Anton. 2004.Mednarodni transport in logistika. Maribor:Univerza v Mariboru. 13. Ogorelc, Anton. 1979. Organiziranost logističnega sistema. Naše gospodarstvo. Maribor 14. Ogorelc, Anton.1996. Logistika. Organiziranost in upravljanje logističnih procesov. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta. 15. Ogorelc, Anton. 1999. Mednarodne logistične storitve. Maribor: Studio Linea 16. Ogorelc, Anton.2001. Outsourcing v podjetniški logistiki: Izbira zunanjih izvajalcev. Naše gospodarstvo 5-6: 454-466 17. Quinn, J. B., Hilmer G.1994. Strategic Outsourcing. Sloan Management Review 35. 18. Perišič, Risto.1990. Logistika, transport, distribucija, juče, danas, sutra. Beograd: Logistika. 19. Požar, Danilo.2003. Partnerstvo v logistični dobavni verigi. Maribor: Ekonomsko – poslovna fakulteta, inštitut za transport in logistiko 20. Požar, Danilo. 1995. Logistika v tranziciji. Maribor: Ekonomsko – poslovna fakulteta, inštitut za transport in logistiko. 21. Požar, Danilo. 1998: Notranja logistika v podjetju – njeno mesto v transportni verigi. Maribor: Ekonomsko – poslovna fakulteta, inštitut za transport in logistiko 22. Szabo, Katalin.1995. Outsourcing wave, Exspansion of the market at the exspense of enterprise hierarchies., Budapest: University of Economic Sciences..

34 23. Šink, Darja.1999. Pomen zunanjega izvajanja dejavnosti za uspešno poslovanje podjetij. Kranj: Organizacija 24. Veselko Gregor, Jakomin Igor. 2004. Je outsourcing čudežno sredstvo za zmanjševanje stroškov? Logistika & transport 3: 6-9 25. Waters, Donald. 2003. Logistics. London: Palgrave Machmillan.

35 VIRI 1. Bošnik, Lucija. 2007. Preživeti kot logistično podjetje. [8.5.2007]. Dostopno na: [http://www.finance.si]. [24.6.2007] 2. EF univerza v Ljubljani. 2007. Logistika globalnega poslovanja. Dostopno na: [http://www.ef.uni-lj.si/predmeti32/_struktura/izpis.asp?vrsta=2&id=192082] [17. 9. 2007] 3. Henkel KGaA. 2007. O podjetju. Dostopno na:[www.henkel.si/int_henkel/ourcompany_si/channel/index.cfm?pageid=144]. [27.6.2007] 4. Kolarič, Miran. 2007. Najem logističnih storitev da ali ne? Dostopno na: [http://www.finance.si]. [19.2.2007] 5. Kranjec, Samo. Organizacijo prepustimo strokovnjakom.[29.4.2001]. Dostopno na: [http://www.finance.si]. [19.2.2007] 6. Molloy Associates. Business case for outsourcing. Dostopno na: [http:// monitordaily.com] [21.6.2007].

36 SEZNAM SLIK SLIKA1: Načrtovana vrednostna rast zunanjega izvajanja................................................... 13 SLIKA2: Ravni logistične ponudbe ........................................................................................ 14 SLIKA3: Frekvenca opravljenih aktivnosti v okviru logističnega » outsourcinga « ............. 15 SLIKA4: Najpogostejše dejavnosti, ki se najemajo od zunanjih izvajalcev v Sloveniji........ 20 SLIKA5: Struktura zaposlenih v Henkel Slovenija po izobrazbi ........................................... 23 SLIKA6: Grafični prikaz zaposlenih v podjetju Henkel Slovenija......................................... 24.

37 SEZNAM TABEL TABELA1: Kategorije tveganja v logističnem » outsourcingu « .......................................... 19.