Podnebne spremembe in logistiki : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Logistika sistemov

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO. DIPLOMSKO DELO. Dolores Kržišnik.



UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO. Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Logistika sistemov. PODNEBNE SPREMEMBE IN LOGISTIKI. Mentor: red. prof. dr. Drago Vuk. Kandidatka: Dolores Kržišnik. Lektor: Irena Kavšek. Celje, junij, 2009.

UNIVERSITY OF MARIBOR FACULTY OF LOGISTICS. A thesis submitted for the degree of Bachelor of Science in System Logistics of University Degree Programme. CLIMATE CHANGE AND LOGISTICS. Supervisor: full prof. Drago Vuk, PhD.. Chandidate: Dolores Kržišnik. Proofreader: Irena Kavšek. Celje, Jun, 2009.

ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju red. prof. dr. Dragu Vuku, ki me je pri izdelavi diplomske naloge usmerjal in mi pomagal s strokovnimi nasveti in navodili. Zahvaljujem se tudi lektorici Ireni Kavšek. Posebna zahvala je namenjena družinskim članom za strpnost, razumevanje in potrpežljivost v času mojega študija..

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Dolores Kržišnik, rojena 28.12.1980, študentka Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, program Logistika sistemov, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Podnebne spremembe in logistika pri mentorju dr. Dragu Vuku avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni teksti niso uporabljeni brez navedb avtorjev.. Dolores Kržišnik. Celje, junij, 2009.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. POVZETEK Podnebne ali klimatske spremembe so naraven cikličen pojav, pri katerem gre za povprečne vremenske vzorce. Kar nas skrbi je, konstantno višanje temperatur v globalnem smislu. Glavni vzrok za to je ogljikov dioksid - CO2. Seveda ta plin nastaja tudi v naravi, vendar pa ga v ogromnih količinah spuščamo v okolje ljudje, torej smo za trenutno stanje odgovorni tudi mi. Velikemu porastu CO2-ja smo priča predvsem v zadnjih petdesetih letih, kar je spodbudilo širšo javnost in znanstvenike, da so začeli pozorno spremljati vzroke za njegovo rast. Da se spremembe res dogajajo prehitro, je dokazano z meritvami na vseh področjih. Pri nas spremlja stanje Agencija Republike Slovenije za okolje. Zaradi zvišanja temperature, ki jo beležimo tudi v Sloveniji, smo pogosteje priča vročinskim udarom in sušnim obdobjem. Premaknili so se podnebni pasovi, posledica tega je zamik oziroma premik pasov s padavinami, kot tudi sama količina padavin, tudi tej spremembi smo priča pri nas. Taljenje ledu in ledenikov je zagotovo najboljši pokazatelj, da se spremembe res dogajajo. Tudi tu imamo svoje dokaze, to sta Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto. Prav tako pa se zvišuje globalna temperatura morij. Vse to seveda stane, predvsem to občutijo zavarovalnice zaradi naravnih ujm, ki jih je iz leta v leto več. Svet se bori proti podnebnim spremembam z zakoni, protokoli, zeleno tehnologijo, alternativnimi viri energije in opozarjanjem kako varčevati z energijo. S temi prijemi želimo predvsem omejiti izpuste toplogrednih plinov. Seveda pa lahko tudi vsak posameznik ogromno pripomore k izboljšanju stanja. To lahko storimo z majhnimi spremembami v vsakdanjem življenju, kot je uporaba javnih transportnih sredstev in tudi koles za krajše razdalje. Uporabljajmo varčne žarnice in kupujmo okolju prijazne gospodinjske aparate. Odpadke ločujmo in uporabljajmo čim manj kemičnih čistil. Prav tako varčujmo z vodo.. KLJUČNE BESEDE -. podnebne spremembe klimatske spremembe varstvo okolja toplogredni plini zakon o varstvu okolja CO2 ogljikov dioksid. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. V.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. ABSTRACT Climate change is a natural cyclical phenomenon, in which the average weather patterns. Constant temperature increase in the global context is one of ours main concerns. The main reason for this is carbon dioxide - CO2. Of course this gas also occurs in nature, but for gas emissions are mainly responsible people, so we are responsible for the current climate situation. We have witnessed big rise in CO2 emissions especially in the last fifty years. This encourage the public and the scientists to began closely monitor the reasons for its growth. That change really happen too fast, it is demonstrated with the measurements in all areas. The Environmental Agency of RS is responsible for monitoring the consequences of the climate change in Slovenia. Because of the temperature increase, which is also recorded in Slovenia, we have often witnessed heat shock and droughts. Climate change is manifested in a movement of the climate zones, resulting in the delay and the shift of bands with precipitations as well as in the annual rainfall itself. We are witnessing this change also in our country. Melting ice and glaciers is certainly the best indicator that the changes really happen. Evidence for this are the Triglav Glacier and Skuta Glacier. Climate change is also manifested in the increase of the global temperature of the seas. All of this of course costs and constitute significant effect on insurance industry, especially because of the more frequent natural disasters. For reducing the impact of climate change we are using differnet measures, such us laws, protocols, green technology, alternative energy sources and highlighting how to save energy. With these measurements we want mainly to restrict greenhouse gas emissions. However, each individual can contribute to the improvement of the current climate situation. This can be done with small changes in our everyday life, such are the use of public transport means, the use of bicycles for short distances, the use of saving light bulbs, the use of environmentally friendly household appliances, the minimal use of chemical cleaners and with the separation of garbage and water saving.. KEYWORDS -. climate change environmental protection greenhouse gases law on environmental protection carbon dioxide CO2. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. VI.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. KAZALO VSEBINE 1.. UVOD ............................................................................................................... 9 1.1. Opredelitev problematike ........................................................................... 9 1.2. Namen, cilj in hipoteza naloge.................................................................... 9 1.3. Uporabljene metode raziskovanja ............................................................ 10 2. ZGODOVINSKI PREGLED ............................................................................. 11 2.1. Kronološki pregled zgodovine podnebja ................................................... 11 2.1.1. Obdobje pred našim štetjem ............................................................. 11 2.1.2. Obdobje po našem štetju .................................................................. 12 3. PODNEBNE SPREMEMBE ............................................................................ 14 3.1. Kaj so podnebne spremembe................................................................... 14 3.2. Toplogredni plini ....................................................................................... 14 3.2.1. Toplogredni plini in Slovenija............................................................. 16 3.3. Učinek tople grede ................................................................................... 18 3.4. Ozonska luknja......................................................................................... 18 4. POSLEDICE PODNEBNIH SPREMEMB ........................................................ 22 4.1. Temperature ............................................................................................ 22 4.2. Padavine in pitna voda ............................................................................. 25 4.2.1. Padavine in Slovenija ........................................................................ 28 4.3. Taljenje ledu in ledenikov ......................................................................... 31 4.3.1. Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto .............................................. 33 5. EKONOMSKI VIDIK ....................................................................................... 36 6. OKOLJEVARSTVENI PREDPISI.................................................................... 40 6.1. Zakon o varstvu okolja (ZVO-1-NPB2, 2008) ........................................... 40 6.2. Kyotski protokol ....................................................................................... 42 6.3. Direktiva Evropske Unije Integrated Poluttion Prevention and Control (IPPC)................................................................................................................. 44 7. REŠITVE ALI KAKO LAHKO PRIPOMOREMO K ZMANJŠANJU VPLIVA PODNEBNIH SPREMEMB .................................................................................... 45 7.1. Energija .................................................................................................... 45 7.2. Odpadki ................................................................................................... 45 7.3. Transport.................................................................................................. 45 7.4. Voda ........................................................................................................ 46 8. POVZETI PRIKAZ VPLIVOV .......................................................................... 47 9. ZAKLJUČEK .................................................................................................. 55 10. SEZNAM LITERATURE IN VIROV ............................................................. 56. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. VII.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. KAZALO SLIK Slika 3-1: Odklon debeline ozonske plasti v % od dolgoletnega povprečja na dan 25.09 2006 in 27.9.2007 ......................................................................................... 19 Slika 4-1: Globalna in kontinentala sprememba v temperaturi ................................ 24 Slika 4-2: Indeks razpoložljivih vodnih virov po državah ......................................... 26 Slika 4-3: Porazdelitev padavin in odklon od dolgoletnega povprečja v oktobru 2008 na levi in na desni od dolgoletnega povprečja v marcu 2009 .................................. 30 Slika 4-4: Površina morskega ledu na Arktiki septembra 2007 levo in 2008 desno . 32 Slika 4-5: Ocena poplavljenih območij Evrope ob dvigu gladine morja za 1m......... 33 Slika 4-6: Obseg Triglavskega ledenika v posameznih letih ................................... 35 Slika 6-1: Določitev največje možne razdelitve emisijskih kuponov v Državnem načrtu glede na Kyotske cilje .................................................................................. 43 Slika 8-1: Ozonska luknja ........................................................................................49 Slika 8-2: Površina Arktičnega ledu ........................................................................ 52. KAZALO GRAFOV Graf 2-1: Kronološki grafični prikaz ledenih dob in toplih obdobij ............................ 13 Graf 3-1: Globalne emisije toplogrednih plinov ....................................................... 16 Graf 3-2: Izpust toplogrednih plinov po letih za Slovenijo ....................................... 17 Graf 3-3: Osem urna prekoračitev dovoljene vrednosti koncentracije ozona med poletjem 2007 po evropskih državah ....................................................................... 20 Graf 4-1: Odklon povprečne letne temperature v obdobju 1958-2002 od povprečja 1961-1990 .............................................................................................................. 23 Graf 4-2: Odkloni povprečne temperature zemeljskega površja glede na povprečje 1901-2000 .............................................................................................................. 23 Graf 4-3: Padavine v mesecu oktobru v obdobju 1951-2008 in povprečje 1961-1990 ................................................................................................................................. 29 Graf 4-4: Spremembe površine Triglavskega ledenika ........................................... 34 Graf 5-1: Vrednost škode v milijadrah ameriških dolarjev za obdobje 1959-2005 ... 37 Graf 5-2: Škoda v mio ecu zaradi elementarnih nesreč za Slovenijo za obdobje 1997-2004 .............................................................................................................. 37 Graf 5-3: Struktura ocenjene škode glede na vzroke za nastanek elementarne nesreče v Sloveniji v obdobju od 1994 do 2005...................................................... 38 Graf 8-1: Globalne emisije ...................................................................................... 47 Graf 8-2: Pridobivanje ozonu škodljivih substanc v državah članicah European Environmental Agency (EEA) .................................................................................. 48 Graf 8-3: Površina ozonske luknje v milijonih km2 po letih...... ................................ 49 Graf 8-4: Globalna rast temeperatur ........................................................................ 50 Graf 8-5: Taljenje ledu na Arktiki .............................................................................. 52 Graf 8-6: Globalni trend padavin .............................................................................. 53 Graf 8-7: Število elementarnih nesreč ..................................................................... 54. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. VIII.

Fakulteta za Logistiko. 1.. UVOD. 1.1.. Opredelitev problematike. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Podnebne spremembe ali kot velikokrat zasledimo tudi klimatske spremembe so naraven cikličen pojav, ki ga ne smemo zamenjevati s pojmom vreme oziroma vremenski pojav, ki se nanaša na trenuto dejavnost podnebnih elementov. Pri podnebnih spremembah gre za povprečen vremenski vzorec na nekem predelu v daljšem časovnem obdobju. Ti cikli ali časovna obdobja se zadnje 3 milijone let ponavljajo približno na vsakih 40.000 do 100.000 let, ki jih povzročajo predvidljive spremembe Zemljine orbite, imenovani Milankovićevi cikli (spletna stran 1; v nadaljevanju: s.s. X). Podnebje se je in se bo vedno spreminjalo zaradi naravnih razlogov. Ti razlogi so spremembe Sončnega sevanja, spremembe Zemljine orbite, vulkanski izbruhi, ki zaradi oblaka prahu odbijajo svetlobo nazaj v vesolje, naravni požari in spremembe samega podnebnega sistema (s.s. 2). V 4500 milijon letih evolucije zemeljskega življenja so se razmere v ozračju spreminjale. Prav tako beležimo ledene dobe in toplejša obdobja v novejši zgodovini (s.s. 3). Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so podnebne spremembe, ki se dogajajo predvsem zadnjih petdeset let bistveno prehitre, da bi jih lahko pripisali naravnemu ciklu. Ali gre po tem takem krivdo pripisati človeku? Dejstvo je da se je v zadnjih dvestotih letih naš življenjski slog bistveno spremenil, prav tako se je število prebivalcev na Zemlji bliskovito povečalo. Tudi najrevnejši prebivalci potrošijo več energije kot so jo naši predniki (s.s. 3). K obstoječemu stanju je v veliki meri pripomogel razvoj tehnologije in globalizacija s svojim vplivom na vsa področja družbenega in ekonomskega življenja.. 1.2.. Namen, cilj in hipoteza naloge. Namen diplomske naloge je proučiti, analizirati in obrazložiti, kaj so podnebne spremembe, kaj je vzrok in kaj vpliva na te spremembe. Predstavili bomo posledice, primerjali kazalce, monitoringe, analize ipd., z današnjim stanjem na osnovi katerih bomo potrdili ali ovrgli našo hipotezo. Cilj je jasno predstaviti problematiko in ugotovitve. Na osnovi teh bomo podali nekatere možne rešitve. Okvirno se bomo dotaknili tudi zakonodaje in nekaterih predpisov ter ekonomskega vidika te tematike. Hipoteza diplomske naloge je odgovor na vprašanje: ali so podnebne spremembe, ki jih doživljamo danes, ustvarjene ali so posledični proces in ali smo zanje odgovorni ljudje in naše ravnanje? Zanima nas tudi, v kolikšni meri nanje vplivamo in seveda s čim.. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 9.

Fakulteta za Logistiko. 1.3.. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Uporabljene metode raziskovanja. Pri izdelavi naloge bomo uporabili analitični in deskripivni pristop. V okviru analitičnega pristopa se bomo poslužili sledečih metod: - induktivno - deduktivne metode: metoda sklepanja iz posameznih dejstev in spoznanj v splošno in obratno iz splošnega spoznaja strnemo vsebino v posamezne trditve in sklepe - metode analize: metoda razčlenjevanja celote v posamezne dele - metode sinteze: metoda združevanja od splošnih pojmov k sestavljenim oziroma strnitev posameznih v celoto V okviru deskriptivnega pristopa se bomo poslužili naslednjih metod: - metode deskripcije: metoda opisovanja posameznih pojmov in pojavov - metode klasifikacije: definiranje pojmov - metode kompilacije: povzemanje stališč, dejstev in rezultatov drugih avtorjev - komparativne metode: metoda primerjanja del različnih avtorjev - metode proučevanja virov. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 10.

Fakulteta za Logistiko. 2.. Diplomsko delo univerzitetnega študija. ZGODOVINSKI PREGLED. Da bi k problemu pristopili kar se da objektivno, je smiselno najprej pregledati zgodovino Zemlje z vidika podnebja. To nam bo služilo kot platforma ali osnova, s katero bomo lahko primerjali naše izsledke tekom naloge.. 2.1.. Kronološki pregled zgodovine podnebja. Kot smo že uvodoma omenili se je razvoj življenja na Zemlji začel pred približno 4500 milijonov let. Čas Zemlje je razdeljen na številne enote. Za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje se uporablja geološka časovna lestvica. Časovna obdobja so navadno določena s pomembnimi geološkimi ali paleontološkimi dogodki, kot so naprimer množična izumrtja. V našem primeru bodo pomembni dogodki iz ledene dobe in iz toplejših obdobij. Vsem navedenim ledenim dobam sledi toplejše obdobje, ki zaključi en cikel (s.s. 15). 2.1.1. Obdobje pred našim štetjem Prve ledene dobe segajo v Zemljin pravek, Predkambrij, ki je najdaljše obdobje Zemljine zgodovine in se razteza preko 3500 milijonov let. Konča se približno 550 milijonov let pred našim štetjem (v nadaljevanju pr.n.št.). V tem obdobju sta bili dve ledeni dobi. Prva se je začela pred približno 2700 milijoni let in končala 2300 milijonov let v preteklosti. Druga, ki je bila zelo hladna ter neprizanesljiva in naj bi prekrivala celotno takratno Zemljo, datira od 850 milijonov let do 630 milijonov let v preteklost (s.s. 15). V naslednjem obdobju, imenovanemu Fenerozoik, si sledijo štiri ledene dobe. Fenerozoik je sestavljen iz treh er: Paleozoika, ki spada v Zemljin pravek, Mezozoika, ki je obdobje Zemeljskega srednjega veka, in Kenozoika, moderni vek Zemlje, ki traja tudi danes. Prva od štirih ledenih dob tega obdobja ima začetek 460 milijonov let v preteklosti in konec 430 milijonov let v preteklosti. To je manjša ledena doba, ki sega v periodo poznega Ordovicija in sega v periodo Silurja. Naslednja je znana tudi kot ledena doba Karoo in se razteza od 350 do 260 milijonov let v preteklosti. Sledi ji ledena doba, ki se začne v periodi Jure in sega v Kredo, traja pa od 170 do 110 milijonov let v preteklosti. Zadnja se začne z večanjem Antarktike približno 50 milijonov let pr.n.št. v periodi Eocena, stopnjuje se v periodi Pliocena, kjer se začne 2,58 milijona let pr.n.št. in konča 11.000 let pr.n.št. v periodi Holocena (s.s. 15). Pred zadnjo ledeno dobo beležimo tudi izjemno toplo obdobje. Razteza se od periode Paleocena in doseže svoj maksimum v Eocenu. Od tu tudi ime PETM, ki pomeni v angleškem jeziku Paleocene-Eocene Thermal Maximum, kar bi lahko poimenovali vročinski maksimum Paleocena-Eocena. Ta doba je trajala 20.000 let, od 65 milijonov let do 35 milijonov let v preteklosti. Globalna temperatura je narasla za primbližno 6°C. Ta doba je posledica predhodnega segrevanja, pri čemer je zaradi taljenja ledu prišlo do izpusta ogromnih količin ogljika. Ocenjuje se, da naj bi v ozračje prešlo v obdobju 1000 let od 1500 do 2000 gigaton ogljika, kar je sprožilo takratno globalno segrevanje (s.s. 15).. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 11.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Naslednja topla doba je bila v periodi Holocena, to je po končani zadnji ledeni dobi. Začne se 9.000 let pr.n.št. in konča 500 let pr.n.št., temperatura pa je narasla za 4°C. Otoplitev je bila največja na severnem polu, medtem, ko je bila na južnem zaznana ohladitev. Na območju otoplitve je bila temperatura za 1,6°C višja kot v današnjem času (s.s. 15). 2.1.2. Obdobje po našem štetju Tudi v tem obdobju imamo toplo periodo, ki ji sledi mala ledena doba. Srednjeveška topla perioda (ang. Medievel Warm period) je trajala od približno 800 do 1300 let našega štetja (v nadaljevanju n.št.). To je čas toplejšega podnebja v Severnoatlantski regiji. Bilo je rahlo hladnejše kot v zgodnjiem in srednjem 20. stoletju in sicer za 0,03°C. Temperatura morij pa je bila višja za približno 1°C (s.s. 15). Topli dobi sledi mala ledena doba (ang. Little Ice Age), ki ni prava ledena doba vendar je bil izraz v znanstveni literaturi sprejet leta 1939. Trajala naj bi približno od 16. stoletja do sredine 19. stoletja. V tem obdobju so bili trije temperaturni minimumi, in sicer približno leta 1650, 1770 in 1850, in jih ločujejo rahli intervali otoplitve. Poletja so bila hladnejša in bolj mokra, leto 1816 pa beležijo kot leto brez poletja, ko naj bi padal sneg tudi v poletnih mesecih (s.s. 15).. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 12.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Graf 2-1: Kronološki grafični prikaz ledenih dob in toplih obdobij. Vir: http://eu.wikipedia.org/wiki/Geologic_temperature_record/ - 25.03.2009 Graf prikazuje in dopoljnjuje predhodno opisane ledene dobe in topla obdobja. Prvi graf, zgoraj desno zajema konec ledene dobe v Fenerozoiku, v periodi Jure in Krede. Sledi ji opisano izjemno toplo obdobje Paleocena-Eocena. Graf se zaključi z obdobjem pred zadnjo ledeno dobo v Fenerozoiku, ki se začne z večanjem Antarktike. Drugi graf je povečan prikaz zaključka predhodnega grafa. Celoten graf ponazarja turbulentno ohlajanje v tem času, ki vodi v zgoraj omenjeno ledeno dobo. Tretji graf še vedno sodi v obdobje ohlajanja vendar ga prekine kratka otoplitev, ki jo nismo omenili v tekstu. Četrti graf prikazuje trajanje te zadnje ledene dobe, ki ji sledi toplo obdobje v Holocenu. Konec grafa s puščico kaže na Malo ledeno dobo. To obdobje je povečano v sledečem grafu, ki ponazarja tudi Srednjeveško toplo obdobje. Zadnji graf prikazuje obdobje po letu 1870, del katerega bomo podrobneje opisali v nalogi.. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 13.

Fakulteta za Logistiko. 3.. PODNEBNE SPREMEMBE. 3.1.. Kaj so podnebne spremembe. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Pod pojmom podnebne spremembe razumemo globalno spreminjanje povprečne temperature na Zemlji, višanje gladine morja, taljenje ledenikov in ekstremne vremenske spremembe, kot so suša in nalivi. Čim večje ali hitrejše bodo podnebne spremembe, bolj bodo njihovi učinki negativni. Če sklepamo po opozorilih izvedencev, lahko rečemo, da smo v sklenjem krogu, kjer nam bo čedalje bolj vroče. Vrsta poročil, podkrepljenih z nazornimi podatki, krhajo prepričanje, da nam bo uspelo do leta 2020 zajeziti rast temperatur, tako da se ne bodo zvišale za več kot dve stopinji Celzija od povprečne temperature na Zemlji ob začetku industrijske revolucije. Tolikšno povišanje bi namreč še bilo znosno in obvladljivo, z vsako desetinko stopinje več pa scenarij prihodnosti postaja bolj in bolj črn. Večina izvedencev je mnenja, da je malo verjetno, da nam bo uspelo omejiti dvig temperature na dve stopinji Celzija, saj so že sedaj koncentracije dolgoživih toplogrednih plinov v ozračju tolikšne, da bodo povzročile višjo porast temperatur, ob tem pa izpuste teh plinov še naprej povečujemo (Delo, 2009). V zgodovini Zemlje se periodično pojavljajo toplejša in hladnejša obdobja. To dejstvo potrjuje krčenje in taljenje ledenikov, taljenje ledu na Antarktiki in Grenlandiji, dviganje morske gladine, ogrevanje zraka in oceanov, pomikanje podnebnih pasov, vremenske ujme, daljše sezone kmetijske pridelave, selitve živalskih in rastlinskih vrst ter posledično tudi zdravje ljudi. V 20. stoletju je družba napredovala, predvsem na tehnološkem področju. Razvoj je omogočil pridobivanje velikih količin energije, lažji dostop do fosilnih goriv, povečal mobilnost in globalizacijo gospodarkega trga, tako 20. stoletje velja za globalno najtoplejšega (s.s. 4).. 3.2.. Toplogredni plini. Glavni vzrok za spreminjanje podnebja v zadnjih desetletjih je naraščanje koncentracije toplogrednih plinov (TGP) v prizemnih delih zemeljske atmosfere, tako imenovani troposferi, kot posledica velike uporabe fosilnih goriv. Fosilna goriva so raznolika akumulirana sončna energija v preteklem razvojnem obdobju Zemlje. To so premog, nafta in zemeljski plin (Novak-Medved,2000). V naravi se pojavlja pet glavnih toplogrednih plinov. Na količine vseh petih vplivajo človekove dejavnosti. To so (s.s. 5): Vodna para (H2O) je najbolj pogost TGP in največ prispeva k naravnemu učinku tople grede. Količina vodne pare v ozračju narašča z višanjem temperature površine, ker višje temperature pospešujejo izhlapevanje in večjo zmožnost zraka za zadrževanje vodne pare. Ogljikov dioksid (CO2) se v ozračje sprošča pri naravnih procesih v rastlinskem in živalskem svetu in pri kurjenju fosilnih goriv in drugih materialov. Delno se CO2 iz ozračja izloči s fotosintezo, delno pa ga iz ozračja vsrkajo oceani. Ogljikov dioksid neantropogenega izvora nastaja predvsem pri sežigu fosilnih goriv, antropogeni pa Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 14.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. izvira iz kroženja ogljika v naravi in je bolj ali manj konstanten. Izsledki iz ledu kažejo, da je bila vrednost zadnjih nekaj tisoč let, do leta 1800, med 270 in 290 ppm. Povišano koncentracijo CO2 v ozračju danes obravnavamo kot glavnega povzročitelja trenutnega segrevanja podnebja. Metana (CH4) v ozračju ni tako veliko kot vodne pare ali CO2, vendar je bolj učinkovit pri zadrževanju toplote, zaradi česar je zelo močan toplogredni plin (23 krat močnejši od CO2). Nastaja z razpadanjem organskih snovi v okolju brez kisika. Glavni viri metana so mokrišča, riževa polja, živalski procesi presnove, živinoreja, izkoriščanje fosilnih goriv in razgradnja bioloških odpadkov. Največji vir metana pa so dna oceanov. Didušikov oksid (N2O) prihaja v glavnem iz prsti in oceanov ter iz nekaterih industrijskih procesov. Nekaj se ga sprošča s kurjenjem fosilnih goriv in organskih materialov. Obdelovanje zemlje in gnojenje prispevajo h koncentraciji N2O v ozračju. Je močan toplogredni plin, vendar je prisoten v zelo majhnih koncentracijah. Ozon (O3) se nahaja pri tleh v troposferi, kjer je nevaren človeku in visoko v ozračju stratosfere (od 15 do 50 km) na višini od 15 do 30 km, kjer pa opravlja pozitivno vlogo varovanja ljudi, živali in rastlin pred prehudim sevanjem UV žarkov in sicer tako UV-A, kot UV-B in UV-C. Ozon nastaja pri fotokemičnih reakcijah. Obremenjevanje zraka povzročajo emisije plinov, ki izhajajo v ozračje iz proizvodnih procesov, prometnih sredstev ter iz kurišč, kjer zgorevajo fosilna goriva. Emisije škodljivih snovi, ki se razlikujejo po sestavi , agregatnem stanju in po stopnji škodljivosti so (Pregrad-Musil,2000): Plini: ogljikov oksid (CO), ogljokov dioksid (CO2), žveplov dioksid (SO2), dušikovi oksidi (NOx), ogljikovodiki (CH), amoniak (NH3), klorove in fluorove spojine (HCI, HF) itd. Trdni delci: dim negorljivih delcev (pepel), in nezgorljivih delcev (saje), lebdeči delci, prašna usedlina (sediment); so vsi delci, ki se usedejo na površino tal. Aerosoli: to so halogenirani ogljikovodiki, radioaktivni aerosoli, pesticidi, leteči pepel iz termoelektrarn, svinec, kadmij itd. Toplogredni plini, ki se ne pojavljajo v naravi, nastajajo v različnih industrijskih procesih. To so tako imenovani F-plini in sicer fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksaflorid (SF6). Vsi so močni toplogredni plini, SF6 celo do 23.900 krat močnejši kot CO2 (s.s. 5 in Gore,2007). Ti plini imajo dolgo življenjsko dobo in ogrožajo zaščitni ozonski plašč zemlje, ki nas varuje pred škodljivim delom UV sončnega sevanja; ta pojav imenujemo ozonska luknja. Znanstveniki, politiki in javnost so se nenadoma začeli zavedati, da se nam razsipno trošenje energije in obremenjevanje okolja lahko maščujeta.. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 15.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Graf 3-1: Globalne emisije toplogrednih plinov. Vir: http://www.ipcc.ch/ - 24.11.2008 Graf pod točko a) prikazuje globalne vrednosti toplogrednih plinov od leta 1970 do 2004, glede na njeno vrednost CO2 ekvivalenta na leto. Kot vidimo se vrednost vseh plinov povečije. Graf b) prikazuje delež različnih toplogrednih plinov skupnih emisij v letu 2004. In graf c) prikazuje delež CO2 po sektorjih za leto 2004. 3.2.1. Toplogredni plini in Slovenija V Sloveniji skoraj tretjina emisij toplogrednih plinov nastane pri proizvodnji elektrike in toplote. Drugi največji vir je promet, predvsem povečanje osebnega prevoza. V prometu so se v primerjavi z letom 1986 emisije skoraj podvojile. Sledijo emisije zaradi rabe goriv v gospodinjstvih in v komercialnem sektorju ter emisije iz odpadkov. Nekoliko pa se je količina emisij zmanjšala na račun kmetijstva zaradi zmanjšanja glav živine. K zmanjšanju emisij je največ prispevala industrija z zviševanjem produktivnosti, opuščanjem nerentabilne proizvodnje in zaradi izgube jugoslovanskega trga. S tem so se zmanjšale emisije zaradi porabe goriv in procesne emisije (ARSO, 2009).. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 16.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Graf 3-2: Izpust toplogrednih plinov po letih za Slovenijo. Vir: http://www.arso.gov.si/kazalci - 16.11.2008 Kljub temu da se skupni izpusti v primerjavi z izhodiščnim letom niso dosti spremenili, se je precej spremenila porazdelitev po sektorjih. Najbolj, za kar 136 odstotkov, so se povečali tisti iz prometa. Zaradi cestnega prometa se celotni izpusti TGP v zadnjih dveh letih povečujejo za več kot odstotek letno, kar izniči prizadevanja za zmanjšanje izpustov TGP v vseh drugih sektorjih. Rast izpustov iz prometa je zlasti posledica gospodarske rasti tako v Sloveniji kot v širši regiji. Opazen je porast izpustov v tranzitu preko Slovenije, ki se je izrazito povečal po vstopu Slovenije v EU (ARSO, 2009). Kljub prizadevanju za zmanjšanje toplogrednih plinov bo njihova koncentracija še nekaj let naraščala, ker imajo dolgo življenjsko dobo. Pomembno je, da se tega zavedamo, ter se čimprej prilagodimo na podnebne spremembe. Države, ki se bodo učinkovito in pravočasno prilagajale, bodo v prednosti pred tistimi, ki jim to ne bo uspevalo. Po eni strani pa so toplogredni plini potrebni za življenje, saj zagotavljajo ustrezne toplotne razmere po drugi strani pa njihovo naraščanje spreminja lastnosti ozračja in podnebja (s.s. 1 in 4).. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 17.

Fakulteta za Logistiko. 3.3.. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Učinek tople grede. Učinek tople grede je naraven proces, kjer ozračje reagira podobno kot stene tople grede. Te prepuščajo vidno svetlobo in vpijajo infrardečo energijo na poti ven, toplota pa ostane notri. Na Zemlji pa naš planet obseva sonce in medtem ko približno polovica sončnega sevanja vstopi skozi ozračje, se ostalo sevanje odbije od oblakov, ali pa ga vsrkajo vodna para, delci in ozračje. Nekaj sončne energije, ki prispe do Zemlje, se odbije nazaj v vesolje (v povprečju okoli ena tretjina), kar ostane, pa se v glavnem vsrka v zemeljsko površino in oceane, nekaj pa tudi v ozračje. V ozračju so nekateri plini, imenovani toplogredni plini (TGP), ki delujejo kot izolacija Zemlje, saj zmanjšujejo uhajanje toplote nazaj v vesolje. Delujejo kot odeja – zadržujejo toploto in jo sevajo nazaj na zemeljsko površino, segrevajo ozračje in dosegajo t. i. naravni učinek tople grede. Brez tega bi bila povprečna temperatura na Zemlji -180C in ne +150C (s.s. 4). Človek s svojo dejavnostjo povečuje koncetracijo toplogrednih plinov v atmosferi, še posebej ogljikovega dioksida, metana in dušikovega oksida. Ti plini krepijo učinek tople grede in posledično povzročajo segrevanje sveta. Ta dodaten toplotni učinek, ki ga povzroča človek, se imenuje povečan učinek tople grede. Glavni vir toplogrednih plinov kot smo že omenili je izgorevanje fosilnih goriv, k naraščanju pa prispevamo tudi s krčenjem gozdov (za pridobivanje kmetijskih in urbanih površin) ter deponijami. Največji prispevek imajo države z razvito industrijo, te porabijo največ fosilnih goriv. Med nje štejemo evropske države, Japonsko in države Severne Amerike. Te spustijo v ozračje okoli 2/3 CO2, samo ZDA pa približno 24 odstotkov (ARSO; 2009). ZDA so ena od držav z najvišjimi emisijami na človeka. Kitajska je druga največja onesnaževalka, vendar ima zelo nizke emisije na človeka, skupaj s Tajsko predstavljajo 18 odstotkov vseh emisij. V zadnjih 20-ih letih je industrijski razvoj povzročil hitro rast emisij v Aziji, vendar so emisije na človeka v tej regiji še vedno nizko na svetovni lestvici (s.s. 4). Za dosego bistvenega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov bodo morale ukrepati tako razvite kot nerazvite države. Nerazvite države povišujejo svoje emisije povprečno za 4,6 odstotka na leto, kar pomeni, da bodo kmalu dohitele in celo prehitele razviti svet. Velik vir emisij v prihodnje predstavljajo države v razvoju, ki sicer v zgodovini niso povzročale veliko emisij. Med letoma 2020 in 2030 naj bi emisije držav v razvoju (predvsem Kitajske, Indije, Brazilije) presegle emisije razvitih držav (s.s. 4).. 3.4.. Ozonska luknja. Ozon kot tudi ozonu škodljivi plini so tudi toplogredni plini, zato je tanjšanje ozonske plasti povezano s procesom globalnega spreminjanja klime. Glavni povzročitelj tanjšanja ozonske plasti je človek z uporabo kemičnih produktov, kot so bromove in klorove spojine ter fluorokloroogljikovodiki. Slednje v razvitih državah ne proizvajajo več. Med njimi je tudi Slovenija. So močni toplogredni plini in se dolgoročno obdržijo v atmosferi, pri tem reagirajo z molekulami ozona in jih uničujejo (ARSO, 2009).. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 18.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Ti plini posegajo v Chapmanov mehanizem, ki opisuje neprestan proces razbijanja molekul ozona O3 z žarki UV-B na eno molekulo O2 in prosti atom kisika O. Slednja se spet združita s pomočjo UV-C žarkov. Če vmes poseže obremenjevalec X (freon), ki se stalno regenerira in stalno veže s prostim O in s tem prekine proces vezave z O2 nazaj v O3, ni več zaščite pred UV žarčenjem (O2 ne zadrži sevanja) in tako nastane ozonska luknja (zapiski predavanj). Po prvih opozorilih leta 1907 na temo ozona je preteklo kar osemdeset let, do leta 1987, ko je bil podpisan Montrealski protokol o zaščiti ozonske plasti. Od ratifikacije in veljavnosti prvih njegovih določil leta 1989 skušajo podpisnice protokola vedno znova izoblikovati bolj odločna stališča glede opuščanja snovi, ki tanjšajo ozonsko plast, z osnovnim namenom zmanjšanja emisij v ozračje (Ujma, 1999). Tanjšanje ozonske plasti povzroča, da škodljivi UV žarki dosežejo zemeljsko površje. Vendar povečano UV sevanje ni razlog za globalno segrevanje, povzroča pa kožnega raka, očesno mreno, težave pri dihanju in posledično astmo, zmanjšuje odpornost imunskega sistema in krčenje obdelovalnih površin (ARSO, 2009). Po ocenah strokovnjakov so ozonu škodljive snovi dosegle najvišjo koncentracijo okoli leta 1994. Zaradi njihove dolge življenjske dobe predvidevajo, da se bo plast ozona obnovila do leta 2065 (ARSO, 2009). Tanjšanje ozonske plasti je najbolj izrazito na Antarktiki in Grenlandiji. Eno izmed največjih so Nasini sateliti namerili leta 2000 in sicer je imela površino 29,4 milijonov km2, podobnemu obsegu se je približala tudi leta 2003, ko je merila 28,51 milijona km2. Leta 2005 je bila nad Antarktiko četrta največja v vsej zgodovini, na višku je merila 26,77 milijonov km2 (s.s.24). Ozonska luknja se vsako leto spreminja po obsegu in trajanju, odvisno od velikosti in jakosti zračnega vrtinca nad polarnim območjem, temperature in prisotnosti ledenih kristalov (ARSO,2009). Slika 3-1: Odklon debeline ozonske plasti v % od dolgoletnega povprečja na dan 25.09 2006 in 27.9.2007. Vir: http://www.arso.gov.si/ - 19.11.2008. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 19.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika na levi kaže stanje za leto 2006, 25. septembra, ko je bil odklon največji. Obseg je znašal rekordnih 29,46 milijonov km2, kar je največ doslej. Slika na desni pa kaže odklon na dan 27. 9. 2007, ki je meril 25,02 milijonov km2. Ozonska luknja nad Antarktiko je bila leta 2008 večja kot leta 2007, 12. septembra je merila 27 milijonov km2, ni pa dosegla rekordne razsežnosti iz leta 2006 (s.s.24 in ARSO, 2009). Spodnja plast, v troposferi, postaja izrazitejši sevalec, in to zaradi naraščanja koncentracije toplogrednih plinov. Zgornja plast, v stratosferi, pa je postala redkejša, posledica česar je ozonska luknja. Oba procesa sta posledica človeških aktivnosti. Troposferski ozon je hkrati precej agresiven plin, ki povzoča korozijo in škodi organizmom. Ozon je v troposferi tudi pomemben plin tople grede, ki h skupnemu učinku prispeva okoli 15 odstotkov (Ujma, 1999). Poznamo tri kategorije ravni oziroma vrednosti ozona (s.s.7): 1. Zmerna raven ozona (od 120 do 180 µg/m3) 2. Visoka raven ozona (od 180 do 240 µg/m3) 3. Zelo visoka raven ozona (> 240 μg/m3), imenovana tudi alarmantna raven ozona Ciljna vrednost in hkrati dovoljena vrednost po direktivi 2002/3/EC (Evropskega parlamenta in Evropskega sveta, 2002) je do 120 µg/m3. Ta vrednost pa je bila močno prekoračena tako v Evropski Uniji kot v ostalih državah Evrope, ki prostovoljno posredujejo te podatke. Največja enourna prekoračena koncentracija je bila leta 2007 na Siciliji in je znašala 479 µg/m3, sledi ji Romunija z vrednostjo 363 µg/m3. Z vrednostjo med 300 µg/m3 in 360 µg/m3 pa so v šestih primerih prekoračile vrednost Francija, Grčija, Italija in Romunija. Najvišja prekoračitev v Sloveniji je znašala 243 µg/m3 (s.s.7). Graf 3-3: Osem urna prekoračitev dovoljene vrednosti koncentracije ozona med poletjem 2007 po evropskih državah. Vir: http://www.eea.europa.eu/ - 23.04.2009. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 20.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Kvadratki zajemajo 25 odstotkov maksimalnih koncentracij vseh opazovanih osemurnih prekoračitev, katerih vrednost je bila pod 125 µg/m3 in 75 odstotkov vseh maksimalnih koncentracij v državi med prekoračitvami, ki so bile pod 140 µg/m3. Črta ponazarja maksimalno osem urno prekoračitev dovoljene koncentracije (s.s.7).. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 21.

Fakulteta za Logistiko. 4.. Diplomsko delo univerzitetnega študija. POSLEDICE PODNEBNIH SPREMEMB. Veliko ljudi je prepričanih, da je spreminjanje podnebja stvar daljne prihodnosti in da bodo šele naši otroci ali vnuki tisti, ki bodo občutili posledice spreminjajočega se podnebja. To ni res, saj so številne posledice občutne že danes. V 20. stoletju smo bili priča spremembi v trendih padavin, temperaturnih trendih in v dvigu morske gladine. Države v razvoju so tiste, ki k izpustu toplogrednih plinov prispevajo najmanj, a bodo najbolj občutile njegove posledice in imele največjo škodo. Medtem pa naj bi razvite države v bližini polov, kot so Kanada, nordijske države in Rusija, še nekaj časa uživale ugodno podnebje in vremenske razmere (s.s. 7).. 4.1.. Temperature. Vedno višje temperature pomenijo da se bo povečalo število vročih dni na račun hladnih ter da se bo zmanjšala razlika med jutranjo in popoldansko temperaturo. Z naraščanjem povprečne temperature se povečuje pogostost in intenzivnost ekstremnih dogodkov. Povečale se bodo motnje v delovanju ekosistemov (nevarnost izumrtja živalskih in rastlinskih vrst, negativni vpili na pridelke in storitve, vodo in hrano). Povečalo se bo število vročinskih valov, suše, zmanjšanje pridelkov, izumiranje nekaterih vrst živali in rastlin, pomanjkanje pitne vode in hrane. Vse to bo negativno vplivalo na zdravje človeka. Povprečna temperatura ozračja se dviguje hitreje kot so napovedovali strokovnjaki. V zadnjih 12- ih letih so kar 11- krat namerili najvišje temperature do zdaj, čedalje več je naravnih ujem. Podatki kažejo, da se je globalno podnebje v zadnjih 20-ih letih segrelo za 0,7°C glede na povprečje v zadnjih 1000-ih letih. Mednarodna skupina znanstvenikov, ki preučuje spreminjanje podnebja, opozarja, da se lahko povprečna globalna temperatura kot rezultat človekovega delovanja dvigne za 1,8 do 4 °C do leta 2100 (s.s. 6). Višanje temperatur lahko pripišemo glavnemu obremenjevalcu CO2-ju. Povezava med vsebnostjo CO2 v atmosferi in temperaturo nedvomno obstaja. To so pokazale meritve vsebnosti CO2 v zračnih mehurčkih, ki so ujeti v ledenikih v zadnjih 160.000 letih. Ugotovili so, da so se do začetka industrijske revolucije konec 18. stoletja vsebnosti CO2 v ozračju spreminjale med 180 in 280 ppm, kar pomeni parts per million oziroma delcev na milijon. Od tedaj pa se vsebnost tega plina nenehno povečuje. Tako je v letu 1990 dosegla vrednost 351 ppm, danes pa ta vrednost znaša 381 ppm, toliko je bila izmerjena leta 2005 (s.s. 4). Dejstvo je, da se severna polobla segreva bolj kot južna. Evropa se segreva hitreje kot svet, Slovenija hitreje kot Evropa. Ozračje v Sloveniji se je v zadnjih 50- ih letih ogrelo približno za stopinjo Celzija.. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 22.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Graf 4-1: Odklon povprečne letne temperature v obdobju 1958-2002 od povprečja 1961-1990. Vir: http://www.focus.si/ – 16.11.2008 Povprečna letna temperatura zraka se je v Sloveniji v zadnjih 50-ih letih povečala za 1,1 ± 0,6°C. Najbolj se je temperatura dvignila v urbaniziranih okoljih (Maribor 1,7 ± 0,6°C, Ljubljana 1,4 ± 0,6°C) in manj v ruralnih območjih (Kočevje in Rateče 0,8 ± 0,6°C, Postojna 0,7 ± 0,6°C) (s.s. 4). Graf 4-2: Odkloni povprečne temperature zemeljskega površja glede na povprečje 1901-2000. Vir: http://www.arso.gov.si/ - 19.11.2008 Iz grafa lahko razberemo, da so se odkloni povprečne temperature glede na povprečje začeli dvigati po letu 1976 oziroma v času industrializacije. Od takrat temperatura narašča za 0,180C na desetletje. Medtem ko so bili najnižji oziroma negativni odkloni bili med letom 1900 in 1920 (ARSO, 2009).. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 23.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Intergovernmental panel on climate change (IPCC) napoveduje, da se bo temperatura zraka dvignila še za od 1 do 3,5°C, morska gladina pa lahko naraste za 1 meter v naslednjih 100 letih. Slika 4-1: Globalna in kontinentala sprememba v temperaturi. Vir: http://www.ipcc.ch/ - 24.11.2008 Slika prikazuje, da se Severna Amerika, Evropa, Afrika in Azija segrevata bolj kot Južna Amerika in Avstralija. Dejanska merjenja, prikazana s črno črto sledijo modelu, ki vključuje tako naravne cikle kot antropogene vplive. Modro polje prikazuje model, ki vključuje zgolj naravne cikle. V spodnjem delu slike vidimo primerjavo med splošno globalno temperaturo, temperaturo na kopnem in temperaturo oceanov. Tudi tu vidimo trend rasti na vseh treh področjih. Prav tako sledijo meritve modelu, ki vključuje tudi človeški vpliv. Spremembe v to smer bodo bistveno spremenile stil našega življenja. Dvig morske gladine bo povzročil erozijo plaž in obobalnih mokrišč, kar bo uničilo bistvene habitate in obalna območja naredilo ranljiva za poplave. Prizadeta bo pridelava hrane. Medtem ko bodo nekatere države s toplejšim podnebjem lahko povečale Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 24.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. pridelavo hrane, bodo revnejše države, ki že sedaj trpijo zaradi pomanjkanja, utrpele bistveno zmanjšanje pridelave hrane (s.s.1). Hudi vročinski vali bodo postali bolj pogosti, zaradi česar bodo najbolj ogroženi otroci in starejši. Širile se bodo različne nalezljive tropske bolezni, kot naprimer malarija, vročica, encefalitis in kolera, ki jih prenašajo komarji. Prenašajoči organizmi, ki živijo v toplejših podnebjih, se bodo lahko selili v nova območja. Vremenski ciklus, kot ga poznamo bo prekinjen, zaradi krepitve novega vremenskega ciklusa pa bodo nekatera območja trpela hude suše, medtem ko bodo druga imela hude poplave (Gore, 2007). Ogrožene vrste, kot so: velika panda, polarni medved, indijski tiger, severni jelen, beluga, kit, nekatere vsrte pingvinov, kraljevi metulj, medved grizli, bodo trpele in mogoče celo izumrle. Koralni grebeni bodo utrpeli škodo. Pregrevanje oceanske vode, kot rezultat globalnega segrevanja, lahko povzroči bledenje koral, kar je degradiranje kompleksnega biološkega sistema. To je le nekaj naštetih možnih posledic globalnega segrevanja ozračja, ki jih predvidevajo znanstveniki širom sveta (s.s. 5 in Gore,2007).. 4.2.. Padavine in pitna voda. Problemi oskrbe z vodo tudi v regijah, bogatejših z vodo, so se pojavile takrat, ko je človekova poraba vode postala večja od njene zmožnosti obnavljanja. Z rastjo svetovnega prebivalstva, porabo vode na prebivalca in naraščanjem odpadnih voda se vse več območij sooča s pomanjkanjem količinsko in kakovostno ustrezne vode. Tako je sladka voda ob hrani in energiji postala strateška dobrina človeštva 21. stoletja. Danes na vodnem planetu več kot milijarda ljudi trpi zaradi pomanjkanja pitne vode. (Plut, 2004). Sredozemlje sodi med svetovna območja, ki jih bodo lahko podnebne spremembe močno prizadele. Mnogi podnebni modeli kažejo, da bodo morali prav tisti predeli ob Sredozemskem morju, ki že danes trpijo zaradi hude suše, v prihodnosti shajati s še manj dežja. Spomladi leta 2008 je bil nivo vode v zbiralnikih za Barcelono tako nizek, da so načrtovali uvoz vode. Na srečo je bilo dežja v maju veliko, zato so se rezervoarji dovolj napolnili in načrti so se ustavili. Ciper se spopada s hudo sušo. Potreba po pitni vodi se zvišuje in znaša že 100 milijonov kubičnih metrov na leto. Krizo so reševali v zadnjih letih s prevažanjem vode iz Grčije. V letu 2008 do septembra je prispelo 29 ladij s sladko vodo. V Turčiji so podatki podobni, količina vode je vztrajno padala, rezervoarji za oskrbo Ankare so lansko leto dosegli nivo enega procenta svoje prostornine (s.s.7). Suša bo v prihodnjih 20- ih letih še huje prizadela že tako ranljiva območja, torej Afriko, Azijo in Latinsko Ameriko. Zaradi lakote in žeje bo tam trpelo več sto milijonov ljudi. Manj dramatične spremembe napovedujejo Severni Ameriki, Avstraliji in Evropi, zagotovo pa jih bodo še pogosteje pestile nenadne naravne ujme, kot so orkanski vetrovi in poplave. Sredozemskemu območju, v katerega spada tudi Slovenija, grozijo višje temperature in manj padavin (s.s.1).. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 25.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. V Južni Afriki in ponekod na Madagaskarju bo nastopila suša, prav tako v zgornjem toku Nila. Najbolj bo prizadeto območje okoli Cape Towna v Južni Afriki, kjer se bo količina padavin zmanjšala za več kot polovico. Sahara se bo razširila neposredno proti severu in jugu, le deli vzhodne Afrike bodo imeli zaradi pogostejših padavin korist od podnebnih sprememb (s.s. 7 in ARSO, 2008). V preteklem stoletju so padavine narasle za 5 do 10 odstotkov v večini srednjih in visokih geografskih širinah severne poloble, v nasprotju pa so se zmanjšale do 3 odstotkov v večini subtropskih področjih. Povprečne stopnje izhlapevanja se bodo povišale za okoli 3 do 15 odstotkov, kar bo vodilo do znatnega povečanja intenzivnosti vodnega cikla. Povečanje padavin se pričakuje predvsem v tropskih območjih in visokih geografskih širinah, kjer se močne padavine že pojavljajo. V drugih regijah, kot npr. nekatere suhe subtropske cone, se bodo padavine zmanjšale in tako povečale kontrast med suhimi in vlažnimi podnebnimi regijami. V velikem delu Evrope se lahko pričakuje več padavin v zimskem in manj v poletnem času (s.s.4). Spreminjanje podnebja bo imelo učinke na zaloge vode zaradi sprememb v padavinah in evapotranspiraciji (izhlapevanje iz prsti in rastlin skupaj). V nekaterih območjih ljudje že sedaj trpijo zaradi pomanjkanja pitne vode, kar se bo intenziviralo in razširilo na druga območja. Regije, ki so najbolj občutljive na pomanjkanje domačih zalog vode so tiste, kjer je dostop do vode že sedaj omejen, kjer populacija hitro narašča, se širijo urbani centri, gospodarstvo pa je obremenjeno s finančnimi problemi in nizko izobraženo delovno silo. Dandanes že 20 odstotkov svetovnega prebivalstva nima zadostnega dostopa do čiste pitne vode (ARSO, 2009). Slika 4-2 nam prikazuje indeks izrabe vode. Povedano drugače, indeks prikazuje razpoložljive vodne vire po državah, v primerjavi s količino porabljene vode. Če indeks presega 20 odstotkov, nakazuje na pomanjkanje vode. Siva barva prikazuje indeks za leto 1990, vijolična pa za leto 2008. Kot vidimo je bila poraba v Sloveniji večja v primerjavi z letom 1990, vendar pa vrednost indeksa kaže na to, da imamo vode v Sloveniji še dovolj. V Sloveniji živimo v relativnem obilju vode. Naše območje je bogato z vodami, pa vendar je voda pogosto neugodno časovno in prostorsko razporejena, imamo pa tudi geološko pogojeno ranljivost, predvsem na Krasu. A podnebne spremembe utegnejo močno vplivati na naše vodne vire in vodooskrbo. Pričakujemo lahko daljša sušna obdobja ter krajša in krajevno razporejena obdobja intenzivnih padavin (Kajfež-Bogataj, 2008).. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 26.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 4-2: Indeks razpoložljivih vodnih virov po državah. Vir: http://eionet-si.arso.gov.si/ - 02.02.2009 Glavni vir pitne vode je podzemna voda, površinske vode pa se uporabljajo predvsem za tehnološke potrebe. Zaloge podzemnih voda so prostorsko neenakomerno razporejene. Skladno z evidencami vodnih povračil se 70 odstotkov vode uporablja kot hladilna voda, 16 odstotkov kot pitna in 14 odstotkov kot tehnološka voda (ARSO, 2009). Med evropskimi državami ima največjo porabo vode v gospodinjstvih Španija z 265 l na osebo na dan. Tej sledi Norveška z 224 l/osebo/dan, nato Nizozemska (218 l) in Francija (164 l). Najmanjšo imata dve baltski državi, Litva in Estonija, s po 85 oziroma 100 l/osebo/dan in Belgija s 115 l/osebo/dan. Na splošno velja, da imajo zahodnoevropske države v gospodinjstvih večjo porabo vode na osebo kot v pridruženih državah. Temu botrujejo institucionalne in ekonomske spremembe (ARSO). Razpoložljivi podatki o porabi vode za Slovenijo so dokaj neenotni in za nekatere načine rabe tudi skopi. Razpoložljivi podatki so okvirni, ker se je metodologija zajemanja podatkov spreminjala. Vendar pa se evidence izboljšujejo zaradi uvedbe nove zakonodaje, tako lahko v prihodnosti pričakujemo, da moč Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 27.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. izdelati bolj podrobne analize porabe vode. Poraba vode, dobavljene iz vodovoda, v Sloveniji iz leta v leto upada. V letu 2003 je poraba vode presegala porabo v gospodarstvu. Leta 1980 je znašala povprečna poraba vode na prebivalca 86 l na dan, leta 2003 126 l na dan in leta 2005 približno 116 l na dan (s.s.13). Privaditi se bomo morali tudi na čedalje pogostejše naravne ujme kot so neurja, toča in poplave, ki jih je v zadnjem desetletju kar dva krat več. Na drugi strani pa nam grozijo daljša sušna obdobja z vročinskimi vali, kot je bilo naprimer leto 2003, ko je v Evropi zaradi njega umrlo več kot 35.000 ljudi, kmetom pa je povzročil za 11 milijard evrov škode v izgubi pridelka (s.s. 4 in ARSO, 2008 in Gore,2007). V letu 2008 so nad Atlantikom zabeležili 16 tako imenovanih tropskih neurij, kar je več od dolgoletnega povprečja. Kar 8 teh neurij se je razvilo v orkane. Najbolj uničujoč tropski ciklon v letu 2008 je bil Nargis, ki je v začetku maja pustošil po Myanmaru in zahteval skoraj 78.000 življenj. V ZDA so to leto zabeležili 123 tornadov. Prizadele pa so jih tudi obsežne poplave, ki so prizadele Missouri in južno Indiano. V juniju pa so zabeležili tudi dnevne padavinske rekorde v Iowi, Illinoisu, Wisconsinu in Missouriju. V Nemčiji je bilo med majem in septembrom veliko hudih neurij z močnimi padavinami, tornadi in točo, ki so povzročili nekaj žrtev in znatno škodo. Močna neurja in poplave pa so prizadela tudi Afriko, južno Evropo, Veliko Britanijo, vzhodno Avstralijo, južno Azijo, zahodno Kolumbijo in južno Brazilijo (ARSO, 2008). 4.2.1. Padavine in Slovenija Z večjimi in pomembnejšimi razlikami kakor pri povprečni temperaturi se srečujemo v Sloveniji pri padavinah, kjer so razlike tudi med regijami zelo velike. Tendence razporeditev se za padavine precej razlikujejo od tistih pri temperaturi. Nekatera območja kažejo izrazit upad letnih padavin, v Julijcih in na Dolenjskem pa je zabeležena šibka tendenca naraščanja. Več preglavic kakor spremenljivost letnih padavin nam povzročajo odkloni od povprečja v krajših časovnih intervalih, kakršna so nekajdnevna obdobja, meseci ali letni časi. Posledice večjih odklonov od običajnih vrednosti se lahko kažejo kot suša, poplave in plazenje zemljišča. Leta 2003 je kmetijstvo močno prizadela suša, ob izrazitem pomanjkanju padavin pa jo je stopnjevalo še nadpovprečno sončno in toplo vreme. Za hudourniške poplave so dovolj že kratkotrajni in zelo intenzivni nalivi; 18. septembra 2007 so hudourniške poplave in plazovi na Gorenjskem in Štajerskem zahtevali človeške žrtve in ogromno gospodarsko škodo. Zelo verjetno je prav na območjih, ki so povezana s posledicami spremenljivosti padavin, naša ranljivost za podnebne spremembe največja (ARSO, 2009).. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 28.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Graf 4-3: Padavine v mesecu oktobru v obdobju 1951-2008 in povprečje 1961-1990. Vir: http://www.arso.gov.si/ - 20.11.2008 Zgornji grafi prikazujejo količino padavin po letih do vključno oktobra leta 2008 izmerjeno na šestih merilnih postajah po Sloveniji. Črna črta prikazuje dolgoletno povprečje. Vidimo, da je na Kredarici padlo največ padavin, v Prekmurju pa najmanj. Na Kredarici je v obravnavanem obdobju padlo največ padavin leta 1987, v Ljubljani leta 1965, prav tako v Murski Soboti. V Ljubljani in Murski Soboti je bilo najmanj padavin leta 2003, na Kredarici 1971. Tudi med leti so na isti postaji razlike velike. Januarja 2009 je bilo v večjem delu države padavin več kot običajno, izjema je bila le jugozahodna Slovenija, kjer beležimo manj padavain, med tem ko na vzhodu beležimo velik presežek, saj je padla dvakratna običajna količina padavin za ta mesec. Prva tretjina aprila je bila v Ljubljani najbolj namočena leta 1970, na Kredarici in obali leta 1975, v Novem mestu in Murski Soboti leta 1996 ter v Celju leta 1957. Na Kredarici in v Ljubljani je bila prva tretjina aprila brez padavin leta 1974, Novo mesto in Celje sta bila suha dvakrat, Murska Sobota petkrat in obala 7krat. (ARSO, 2009).. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 29.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 4-3: Porazdelitev padavin in odklon od dolgoletnega povprečja v oktobru 2008 na levi in na desni od dolgoletnega povprečja v marcu 2009. Vir: http://www.arso.gov.si/ - 25.03.2009 Prva slika kaže porazdelitev padavin glede na količino za leto 2008. Največ padavin, nad 180 mm, je padlo v severozahodni Sloveniji, v skrajnem delu nad 280 mm; najmanj, pod 80 mm, je padlo v jugozahodni, severovzhodni in vzhodni Sloveniji ter na Dolenjskem. Druga slika pa kaže višino padavin v letu 2008 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990. Glede na dolgoletno povprečje je bila nadpovprečno namočena severozahodna Slovenija in del Koroške; v Ratečah je padla več kot dvakratna količina padavin. Drugod je v večjem delu padlo 50 do 100 odstotka povprečja, v jugozahodni Sloveniji do polovice običajnih padavin (ARSO, 2008). Večina padavin marca 2009 je bila zgoščena ob koncu meseca. Po dosedaj zbranih podatkih je bilo največ padavin, nad 200 mm, zabeleženih v delu zahodne Slovenije. Najmanj, pod 100 mm je padlo na Dolenjskem in na vzhodu države. V Novem mestu je bilo dolgoletno povprečje izenačeno, drugod po državi pa preseženo. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil presežek padavin največji na Goriškem in delu Posočja, kjer so zabeležili več kot dvakratno običajno količino padavin (ARSO, 2009). Število z vremenom povezanih katastrof se je dvigovalo trikrat hitreje kot število nevremenskih dogodkov, navkljub splošni pripravljenosti na nesreče. Ekonomske izgube zaradi katastrof, povezanih z vremenom, so se povečale na globalni ravni od 1950 do 1990. Od zanemarljive ravni so zavarovani deli teh izgub narasli na okoli 23 odstotkov v 1990. Skupne izgube zaradi majhnih, nekatastrofalnih z vremenom povezanih dogodkov so podobne. Del tega rastočega trenda izgub v z vremenom Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 30.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. povezanih katastrofah v zadnjih 50-ih letih je povezan s socialno – ekonomskimi faktorji (rast prebivalstva, večanje bogastva, urbanizacija občutljivih območij), del pa je povezan z regionalnimi podnebnimi faktorji (spremembe v vzorcih padavin, poplave) (ARSO, 2008).. 4.3.. Taljenje ledu in ledenikov. Dober kazalec podnebnih sprememb je spreminjanje obsega in volumna ledenikov. Skoraj vsi ledeniki v Alpah že desetletja izginjajo. Visoke poletne temperature jim poberejo več mase, kot je lahko pozimi pridobijo, in ker pobočja okoli ledenikov niso več zaščitena z ledom, popustijo in začnejo drseti. Taljenje večno zamrznjenih tal začne razjedati gorska pobočja. Klimatologi pravijo, da bodo manjši ledeniki do konca 21. stoletja izginili. Verjetno je, da bodo Alpe do takrat celo popolnoma brez ledu (s.s.6). Informacije o hitrem krčenju ledenikov prihajajo tudi iz precej višjih in hladnejših območij Andov in Himalaje, prav tako pa se je za 21 odstotkov zmanjšala površina ledenikov v severozahodni Kitajski. Celo podoba skoraj 6000 metrov visokega Kilimandžara v Tanzaniji se radikalno spreminja, saj so se severne ledene poljane na vrhu gore v preteklih štirih letih pomaknile pet metrov više. Izračuni kažejo na možnost, da bi skoraj 12.000 let star ledenik do leta 2015 popolnoma izginil (Gore,2007). Na območju severnega tečaja so posledice podnebnih sprememb najočitnejše: močne poznopoletne nevihte so avgusta 2006 na Arktiki od otočja Spitsbergi do severnega pola ter v severni Sibiriji odnesle več ledenih plošč ter tako odkrile večjo vodno površino na tem območju kot najbrž kadarkoli poprej. Verjetno zato, ker se je ledena skorja v preteklih letih stanjšala in je zato laže lomljiva (Gore,2007). Skupna ledena površina je konec poletja 2005 znašala le 5,5 milijona kvadratnih kilometrov, kar je več kot 30 odstotkov manj kot pred desetletji. Na Aljaski se je povprečna letna temperatura med letoma 1971 in 2000 dvignila za tri stopinje Celzija. Taleča se tla v Sibiriji in na Aljaski povzročajo vedno pogostejše težave, saj se ceste pogrezajo, cevovodi tonejo v blatu, hiše pa potrebujejo hidravlično podporo (Gore,2007). Taljenje permafrosta, stoletja zamrznjenih tal, sproža nevarno povratno delovanje, saj so v stalno zamrznjenih tleh Sibirije, Kanade in Aljaske mogočni zbiralniki metana, ki je nastal pri procesih presnavljanja določenih mikrobov. Ta plin se je globoko v tleh z vodo spojil v ledu podoben metan hidrat. Pri nadaljnjem segrevanju se bo permafrost, ki pokriva skoraj četrtino zemeljske površine, še hitreje tajal in spuščal v ozračje ogromne količine metana (Gore,2007). Leta 2002 so morali prvi ameriški ‘podnebni ubežniki’, 600 prebivalcev aljaške vasi Shishmaref, zapustiti svoje hiše in jih postaviti drugje. Razlog: zaradi staljenih tal je več stavb zdrsnilo v morje (s.s.16). Po zadnjih opozorilih znanstvenikov bo Arktika najverjetneje že sredi stoletja brez ledu. Mnogim živalskim vrstam grozi izumrtje. Ledeniki v visokogorju, glavni vir pitne vode, izginjajo po vsem svetu. Zdaj trikrat hitreje kot v 80- ih letih prejšnjega stoletja.. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 31.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. V evropskih Alpah se od leta 1970 vsako desetletje zmanjšajo za osem odstotkov (s.s.6). Spodnja slika prikazuje taljenje ledu na Arktiki. Ta se tali hitreje kot tisti na Antarktiki, ker je tanjši in je pod večjim vplivom sončne toplote. Z belo barvo je označen obseg ledenih ploskev v septembru 2007, ko je meril 4,28 milijonov km2 , kar je za 39 odstotkov manj od povprečja, med leti 1979-2000, ki je na sliki označen z roza barvo. V letu 2005 je obseg arktičnega morskega ledu meril 5,56 km2, med tem ko je bil leta 2008 drugi najmanjši doslej s površino 4,67 km2. Opazen dogodek v letu 2008 je bilo dramatično izginotje skoraj četrtine masivnega ledenega pokrova na otoku Ellesmere, ki je bil pred stoletjem debel 70m in je pokrival 9.000 km2, v letu 2008 pa se je zmanjšal na samo 1.000 km2. Lanska sezona je tako povečala 30letni trend padanja obsega arktičnega morskega ledu. (ARSO, 2008). Slika 4-4: Površina morskega ledu na Arktiki septembra 2007 levo in 2008 desno. Vir: http://www.arso.gov.si/ - 18.11.2008 Poleg Arktike se ledene plošče talijo tudi na Grenlandiji in zahodni Antarktiki. Posledica taljenja in padanja ledu v morje je dvig morske gladine. To je glavni razlog, da gladina morja povsod po svetu postaja vedno višja. Meritve so pokazale, da je povprečna gladina 20 cm višja kot leta 1870. Od leta 1993 pa se v povprečju dvigne za 3mm/leto. Do konca stoletja naj bi se morska gladina dvignila za približno 88 cm (s.s.6 in ARSO, 2008).. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 32.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 4-5: Ocena poplavljenih območij Evrope ob dvigu gladine morja za 1m. Vir: http://www.arso.gov.si/ - 18.11.2008 Zgornja slika kaže predvidena poplavljena območja v primeru, da se morska gladina dvigne za 1m, kakor po nekaterih ocenah napoveduje Intergovernmental panel on climate change. 4.3.1. Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto v Kamniško- Savinjskih Alpah, nista izjemi. Sta najbolj jugovzhodno ležeča ledenika v alpskem gorovju na razmeroma nizki nadmorski višini. Triglavski ledenik, ki leži 2300 metrov nad morjem, v zadnjih 20- ih letih pospešeno izginja. Triglavskega ledenika je danes samo še sedem desetink hektarja, kar je bistveno manj kot je bilo v začetku opazovanja leta 1946 našega inštituta Antona Melika Znanstevoraziskovalnega centra, ki ga je ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti (v nadaljevanju inštitut Antona Melika ZRC SAZU), ko ga je bilo še dobrih 16 hektarjev. Prav tako se je tudi zelo močno zmanjšala prostornina ledenika. Danes ga je samo še okoli 20 tisoč kubičnih metrov, medtem ko ga je bilo še pred dobrimi desetimi leti okoli 400 tisoč kubičnih metrov, se pravi, da se je samo v desetih letih zmanjšal na dvajsetino prvotne prostornine (s.s.1). Po lanskoletnih meritvah je ledenik Skuta, ki leži na nadmorski višini od 2020 do 2120 metrov, večji in debelejši od Triglavskega. Veliko stvari vpliva na taljenje ledenika, vendarle se najbolj kaže povezanost z dvigom temperature in občasnim pomanjkanjem padavin. Tudi nekatere zime so zelo zelene in vse to je vplivalo na to, da se je v zadnjih desetih letih ledenik že začenjal dobesedno razpadati in če se bo nadaljeval trend iz zadnjega desetletja, bo v naslednjem najverjetneje izginil. Triglavski ledenik je tako majhen, da nima kakega širšega vpliva na Slovenijo. Če gledamo Alpe kot celoto, pa to pomeni velike težave pri oskrbi s pitno vodo (s.s.1).. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 33.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. V Sloveniji je začel Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU sistematično zasledovanje stanja ledenikov leta 1946. Na podlagi vnosa roba ledenika na karto je bil določen obseg ledenika 46,9 hektara kar dobro sovpada s prvo omembo velikosti Triglavskega ledenika iz leta 1888, ki omenja velikost 45,9 hektara. To je obdobje, ko se je končala mala ledena doba, ki je bila omenjena v drugem poglavju. Graf št. 4-4 prikazuje spremembe površine in obsega Triglavskega ledenika. Ledenik je ledena gmota na Zemljinem površju, ki zaradi težnostne sile polzi po pobočjih navzdol. Nastane nad snežno mejo, kjer pade v večletnem povprečju več snega, kakor se ga stali. Sneg postopoma prehaja v led, ki polzi pod snežno mejo vse dotlej, dokler ga prevladujoča ablacija ne odtaja. Glavni dejavniki ablacije so sončno obsevanje, zračna toplota, padavine in veter (ARSO, 2008). Graf 4-4: Spremembe površine Triglavskega ledenika. Vir: http://www.arso.gov.si/ - 18.11.2008 Prikazano je krčenje Triglavskega ledenika od leta 1992 do 2006. Zaradi majhnosti je njegovo krčenje večje kot pri nekaterih drugih alpskih ledenikih. Razvidno je kako močno se je v obdobju štirinajstih let skrčil. Najbolj med leti 1995 in 1999, skoraj za 2 ha. Od takrat se njegova površina giblje med 0,7 in 1,2 ha. V letu 2005 je bil nekoliko večji od leta 2003 zaradi nadpovprečne snežne odeje (ARSO, 2008).. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 34.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 4-6: Obseg Triglavskega ledenika v posameznih letih. Vir: http://www.arso.gov.si/ - 18.11.2008 Zgornja slika dopolnjuje graf 3-4, saj prikazuje površino oziroma krčenje ledenika od leta 1992 do leta 2006. Linearni trendi povprečne temperature zraka, število dni z najvišjo temperaturo zraka poleti ter višine padavin poleti v zadnjih letih naraščajo, med tem ko se število dni ko sneži, letnega in poletnega števila dni s snežno odejo in števila dni z najvišjo dnevno temperaturo zraka pod lediščem v zadnjem obdobju zmanjšujejo. Posledično zaradi vseh teh temperaturnih dogajanj obstoj Triglavskega ledenika ni več zanesljiv (Pristav, Pristav, Zupančič, 1998).. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 35.

Fakulteta za Logistiko. 5.. Diplomsko delo univerzitetnega študija. EKONOMSKI VIDIK. Oktobra 2006 je bila javnosti predstavljena 600 strani dolga študija, ki jo je naročila britanska vlada in katere avtor je bil sir Nicholas Stern, nekdanji glavni ekonomist Svetovne banke. Stern je ugotovil, da neposredne in posredne posledice podnebnih sprememb trenutno na leto pogoltnejo pet odstotkov globalnega bruto domačega proizvoda in da bo ta vrednost narasla na 20 odstotkov, če ne bo človeštvo ničesar ukrenilo proti segrevanju planeta (s.s.1). To bi lahko pahnilo svetovno ekonomijo v eno največjih recesij novejše zgodovine. Vendar pa bi se lahko po njegovem mnenju z naložbami v tehnologijo za zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida v višini enega odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda leto za letom izognili najhujšim posledicam sprememb. Ta prispevek bi danes znašal približno 470 milijard evrov. Vsota, ki bi ji po mnenju nekdanjega svetovnega bančnika vsekakor lahko bili kos (s.s.8). Po navedbah 2000 znanstvenikov, ki so sodelovali pri pripravi poročila, je dovolj denarja, pa tudi tehnologije že obstajajo, da bi lahko še pravočasno ukrepali. Dvig temperature za dve stopinji pa bi lahko vendarle vodil k temu, da bi v letu 2050 do dve milijardi ljudi trpelo zaradi pomanjkanja vode in da bi do 30 odstotkom rastlinskih in živalskih vrst grozilo izumrtje (s.s.8). V 90. letih se je število naravnih katastrof potrojilo v primerjavi s 60-imi leti prejšnjega stoletja. Velika večina teh katastrof in posledično škode so bile posledica vremenskih ekstremov. Kazalci kažejo, da dvig morske gladine, močnejše nevihte ter pogostejše deževje, že vidno prispevajo h katastrofam. K le-tem prispevajo tudi drugi dejavniki, kot so rast prebivalstva, urbanizacija in naraščajoča ranljivost naravnih virov in ekosistemov. Stalna rast gospodarskih dejavnosti, kot so: energetika, turizem in promet, lahko prav tako doživijo resne nove izzive. Trenutno urbano infrastrukturo, transportne koridorje, sisteme javnega zdravstva in sposobnost hitrega ukrepanja bo verjetno treba nadgraditi in razširiti, da bi se lahko spopadli s posledicami spreminjajočega se podnebja in jih omilili (s.s.5).. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 36.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Graf 5-1: Vrednost škode v milijadrah ameriških dolarjev za obdobje 1959-2005. Vir: http://www.slovenija-co2.si/ - 23.11.2008 Iz grafa je razvidno, da podnebne spremembe vplivajo tudi na ekonomsko področje. Škoda raste tako kot temperatura. Najbolj se je povečala vrednost škode na zavarovalniškem področju, zaradi povečanega števila naravnih ujm. Stanje škod zardi elementarnih nesreč v Republiki Sloveniji nam prikazuje spodnji graf. Graf 5-2: Škoda v mio ecu zaradi elementarnih nesreč za Slovenijo za obdobje 1997-2004. Vir: http://www.slovenija-co2.si/ - 23.11.2008. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 37.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Elementarne nesreče so posledica naravnega pojava (potres, poplava, požar, suša, neurje, toča, pozeba, žled, nestabilnost oziroma plazenje tal in snega, epidemija nalezljivih bolezni pri ljudeh, epizootija, bolezni škodljivcev, ekološke nesreče itd.) in človekovega delovanja ter ravnanja, ko različni dogodki pri opravljanju neke dejavnosti ali upravljanju sredstev za delo in ravnanju z nevarnimi snovmi uidejo izpod nadzora ter ogrozijo življenje ali zdravje ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino in okolje (s.s.12). Spodnji graf prikazuje deleže ocenjene škode glede na tipe elementarnih nesreč. V analizo pridobljenih podatkov so zajeti vzroki za nastanek elementarne nesreče in odstotek ocenjene škode glede na letni bruto domači proizvod (BDP) Slovenije. Graf 5-3: Struktura ocenjene škode glede na vzroke za nastanek elementarne nesreče v Sloveniji v obdobju od 1994 do 2005. Vir: http://kazalci.arso.gov.si/ - 08.12.2008 Naravne nesreče so nepredvidljive in škoda je lahko zelo različna. Najpogostejši so potresi, poplave, neurja in požari. Po nekaterih ugotovitvah so eden izmed vzrokov za krepitev ekstremnih vremenskih pojavov in škode, ki jih ti povzročajo, podnebne spremembe, ki jih lahko pripišemo predvsem človeku in njegovim dejavnostim. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so tudi v Sloveniji večino škode po elementarnih (to je naravnih in drugih) nesrečah povzročili ekstremni vremenski dogodki.. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 38.

Fakulteta za Logistiko. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Od leta 1994 do 2005 so suše, poplave, toča in močan veter odgovorni za kar 70 odstotkov vse nastale škode. Višina škode med leti niha, povprečno pa je v omenjenem obdobju znašala vsaj 0,55 odstotka letnega bruto domačega proizvoda. V letu 2005 so po končni oceni največ škode povzročili toča in neurja, in sicer toča za 43,6 milijona evrov, neurja pa za 24,6 milijona evrov, največ v spodnjeposavski in savinjski regiji. Največ škode je bilo v kmetijstvu in gozdarstvu ter prometu. Skupno so v obdobju 1994-2005 največ škode povzročile suše (24,2 %) in poplave (18,2 %) (s.s.12 in 13). Leta 2003 je bil sprejet sistemski Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. Glede na ta zakon in druge podzakonske akte je mogoče predvidevati, da se bodo stroški postopoma nižali. Poseben poudarek je na izdelavi kart območij ogroženosti z naravnimi nesrečami (potresi, poplave, suše in plazenje tal). Namen njihove uporabe bo obvarovanje pred posredno in neposredno nevarnostjo ter predvidevanje zahtevanih ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje morebitnih posledic. Služile bodo tudi za prostorsko načrtovanje in obvarovanje pred nevarnostmi. Tako bo škode, ki jo povzročajo naravne nesreče, postopoma manj (s.s. 12).. Dolores Kržišnik: Podnebne spremembe. 39.