OLJA ZA MENJALNIKE
Vsebina:
1. Splošno
2. Tipi maziv
2.1 Motorna olja
2.2 Olja za ročne menjalnike 2.3 Olja za pogonske osi
2.4 Tekočine za avtomatske menjalnike (ATF)
2.5 Tekočine za brezstopenjske avtomatske menjalnike (CVTF)
2.6 Tekočine za menjalnike z dvojnimi sklopkami (DCTF) 2.7 Večnamenska olja za menjalnike (STOU / UTTO)
3. Klasifikacije in specifikacije olj
3.1 API klasifikacije
3.2 Vojaške specifikacije ZDA
3.3 Specifikacije proizvajalcev menjalnikov
4. Viskoznost (SAE-viskoznostni razredi)
5. Intervali menjave olja
6. Proizvodi
1. Splošno
Vozila so opremljena z različnimi tipi menjalnikov, ki se razlikujejo po konstrukciji. Njihova glavna naloga je prila-goditev števila vrtljajev med motorjem in pogonsko osjo, izenačitev števila obratov med osjo in kolesi ter spremem-ba smeri vožnje. Najbolj poznani so sledeči tipi menjalni-kov ter njihovi sestavni elementi:
Ročni menjalniki Čelni zobniki
• Sinhronizirani Sinhronski obroči
• Ne sinhronizirani Menjalniške vilice
• Samodejni Električni / hidravlični
pogoni
Avtomatski menjalniki
• Stalno prestavno razmerje Planetni zobniki
• Brezstopenjski CVT Jermen, veriga, toroidi
Prenosniki moči, Planetni zobniki
pesta koles Čelni zobniki
Osni menjalniki, Hipoidno ozobljenje
diferenciali, Stožčasta kolesa
Krmilni mehanizmi
Pogonske sklopke, sklopke menjalnika
• Sklopka hidravličnega pretvornika vrtilnega momenta • Mokre sklopke
• Mokre dvojne sklopke • Ročne sklopke
Diferenciali
• Sinhronizacijski elementi v ročnih menjalnikih • Torne lamele v diferencialih z omejenim zdrsom
Zavore
• Mokre zavore v poljedelskih strojih • Zavorni trakovi v avtomatskih menjalnikih
Tako kot so velike razlike med izvedbami menjalnikov oziroma uporabljenimi komponentami, so različne tudi zahteve do maziva. Te zahteve so zelo razlikujejo po posameznem proizvajalcu, zato se na trgu pojavlja tako veliko število različnih specifikacij ter vrst olj.
Poudariti je potrebno, da danes sodobna tehnologija pro-izvodnje olj, omogoča racionalizacijo maziv, isti izdelek se lahko uporablja v vrsti različnih prenosnikov. To pa zmanjšuje nevarnost napačnega polnjenja ter posledično nastalih poškodb, lažje planiranje in vzdrževanje zalog ter nenazadnje nižje stroške.
Osnovne zahteve za menjalniška olja so:
• Preprečevanje trenja in obrabe (AW-Anti Wear dodat-ki) v ležajih, zobnikih itd.
• VENDAR zagotavljanje določenega koeficienta trenja na tornih površinah, sklopkah, zavorah itd.
• Prenašanje tlačnih obremenitev (dodatki EP - Extreme Presure)
• Zaščita pred korozijo
• Preprečevanje nastajanja usedlin oziroma čistilne last-nosti
• Preprečevanje penjenja • Odvajanje toplote
• Skladnost s tesnilnimi in ostalimi uporabljenimi materi-ali
• Optimalne viskoznostno / temperaturne lastnosti, za optimalno mazanje v vseh pogojih delovanja
• Visoka temperaturna stabilnost in odpornost proti sta-ranju.
• Zanesljivost.
TEHNIČNE INFORMACIJE
Te številne zahteve sodobnih menjalnikov so lahko izpol-njene le, če se uporablja ustrezno olje, v pravih količinah in obratovalnih pogojih.
Ob prenizkem nivoju olja lahko pride do povišanja tem-peratur zaradi neustreznega mazanja. Poveča se obraba, pojavi se nalaganje usedlin in izgube zaradi poškodbe tesnilnih materialov.
Previsok nivo olja lahko povzroči pregrevanje, penjenje ter povišanje tlaka v ohišju menjalnika, kar lahko privede do poškodbe tesnil ter izgubo olja preko sistemov zrače-nja mezrače-njalnika.
2. Tipi maziv
Pri prenosnikih se uporablja vrsta različnih olj, ki zado-voljujejo zahteve različnih tipov menjalnikov. Skoraj vsa današnja olja za prenosnike osebnih vozil vsebujejo velik delež aditivov. V preteklosti so se olja razlikovala na blago, srednje, visoko aditivirana maziva. Te oznake sedaj niso več potrebne, saj specifikacije in klasifikacije izdane s strani proizvajalcev prenosnikov, natančno določajo zah-tevane lastnosti maziv. Pred 20. in več leti so olja povzro-čala nabrekanje tesnilnih in korozijo na barvnih kovinah. Takrat je pojem »blago legirana olja« pomenil dobro združljivost s tesnilnimi materiali.
Današnja sodobna maziva so kljub visokemu deležu aditi-vov povsem združljiva s tesnilnimi elementi. Proizvajalci v postopkih odobritve predpisujejo zahtevna testiranja za preverjanje skladnosti olja s tesnilnimi materiali. Včasih v določenih predpisih še najdemo zahteve po uporabi olj, ki ne tvorijo smolnatih ostankov in ne vsebujejo kislin, vsa sodobna maziva pa v celoti izpolnjujejo te zahteve. Specifikacije in razvrščanje menjalniških olj se še vedno izvajajo s strani proizvajalcev ter krovne organizacije in je detajlno opisano v poglavju 3.
Najpomembnejše vrste olj, ki se uporabljajo v menjalnikih so naštete spodaj:
2.1 Motorna olja
HD motorna olja se relativno pogosto uporabljajo v menjalnikih in hidravličnih prenosih delovnih strojev. Na trgu obstajajo tudi starejši modeli osebnih avtomobilov in motornih koles, kjer se prav tako v prenosnikih
uporablja motorno olje.
Pri motornih kolesih s skupnim polnjenjem motorja in menjalnika se prvenstveno uporabljajo multigradna motorna olja, ki ustrezajo zahtevam motorja in menjalni-ka. V kolikor se hkrati podmazuje še sklopka, je potrebno uporabiti posebno olje, ki je odporno na visoke strižne obremenitve ter ima ustrezne torne lastnosti. Uporaba običajnih avtomobilskih motornih olj lahko v tem pri-meru privede do resnih poškodb motorja in transmisije. Tehniki FUCHS-a vam bodo z veseljem svetovali pri izbiri pravilnega maziva iz skupine izdelkov Silikolene. Motorna olja se pogosto uporabljajo še v menjalnikih in hidravličnih prenosnikih gospodarskih vozil, gradbenih ter delavnih strojih, kadar se ne zahtevajo visoko aditivi-rana olja, običajno se uporabljajo monogradna motorna olja. Tudi hidravlične mehanske zavore, kot na primer Intarder ali Retarder lahko delujejo z motornimi olji.
2.2 Olja za ročne menjalnike
V sodobnih ročnih menjalnikih mazalno olje razen zmanj-ševanja obrabe, prevzema številne druge naloge ter odločilno vpliva na udobnost vožnje, saj je kakovost pre-stavljanja zelo odvisna od kakovosti maziva.
Ročni menjalniki imajo praviloma vgrajene suhe sklopke ter so torne lastnosti maziva natančno prilagojene zah-teva sinhronizacijskih elementov (če so seveda vgrajeni). Olja za ročne menjalnike praviloma niso primerna za mokre sklopke.
Glede na to, da so sinhroni, vgrajeni v ročne menjalnike izdelani iz vrste različnih materialov (sintrani materiali, aluminij, karbon itd.), je zelo pomembna splošna združlji-vost olja z uporabljenimi materiali.
Pri razvoju olja za ročne menjalnike, se upoštevajo nasle-dnje zahteve:
• Zaščita pred obrabo (odlične AW-EP lastnosti)
• Gladko prestavljanje in nizka viskoznost pri nizkih tem-peraturah
• Nizka poraba goriva, visoka učinkovitost, male izgube zaradi dodanih izboljševalcev
• Dolgi intervali menjave olja oziroma doživljenjsko pol-njenje
• Manj hrupa, dušenje vibracij in tresljajev • Visoka učinkovitost menjalnika
• Izjemno dobra termična stabilnost • Združljivost z ležaji
• Preprečevanje nastajanja usedlin
Osnovna zaščita pred obrabo je zagotovljena že z ustre-zno vgradnjo in izvedbo zobniških parov. Pri klasičnem prečnem pogonu prednjih koles se redko uporabljajo hipoidna gonila, zato so tudi manjše zahteve glede EP lastnosti (glej specifikacijo GL-4, poglavje 3), kot npr. pri vzdolžnih izvedbah s hipoidnimi prenosi, kjer se zahteva visoka odpornost na obrabo. Vsekakor velja pravilo, da večja kot je zaščita pred obrabo, manjša je odpornost olja na staranje.
Normalna viskoznost olj za ročne menjalnike pri 100°C se giblje med 6 mm2/s in 16 mm2/s.
2.3 Olja za pogonske osi
Pogonske osi so v bistvu menjalniki s stalnim prenosnim razmerjem brez tornih elementov, zato dodatki za izbolj-šanje tornih lastnosti niso potrebni. Vendar pa se zaradi uporabe hipoidnih prenosov (nizke hitrosti, drsenje ter visoki površinski pritiski) zahteva izredna zaščita pred obrabo ter dodatki za prenašanje visokih tlakov. To lahko dosežemo samo z dodajanjem visoko koncentriranih žve-plovih aditivov, zato ta olja niso primerna za uporabo v sinhronih ter mokrih sklopkah.
Poleg visoke zaščite pred obrabo pa morajo olja zago-tavljati tudi zelo dobro odpornost na staranje,če želimo zagotoviti dolge intervale menjave olja oziroma doži-vljenjsko polnjenje.
Z zaostrovanjem emisijskih zahtev so se spremenile zah-teve celo glede menjalniških olj, pričakuje se višja učinko-vitost delovanja menjalnika. Današnja menjalniška olja so izdelana na osnovi sintetičnih olj ter vsebujejo izbrane dodatke za izboljšanje tornih lastnosti, ki zagotavljajo minimalne izgube zaradi trenja.
Za pogonske gredi z zaporo diferenciala se običajno zahtevajo menjalniška olja z dodanimi LS aditivi (Limited Slip), ki zmanjšujejo obrabo in hrup.
Z razvojem dinamično krmiljenih pogonskih gredi se danes vedno pogosteje vgrajujejo elektronske ali samo nastavljive diferencialne zavore. Nekatere rešitve predvi-devajo ločeno olje za diferencialne zavore, druge rešitve pa predvidevajo enako olje za zavoro ter pogonsko gred. Tako so se pojavile nove specifične zahteve glede tornih lastnosti olja.
Tipična viskoznost olj za pogonske gredi pri 100°C je med 10 mm2/s in 30 mm2/s.
2.4 Tekočine za avtomatske menjalnike (ATF)
ATF so posebne namenske tekočine za avtomatske menjalnike. Ker so pri stopenjskih avtomatskih menjal-nikih vgrajeni številni mali planetni zobniki (hkrati je v stiku več zob, kar zagotavlja boljšo razporeditev obreme-nitve), ni potrebna visoka zaščita pred obrabo, EP in AW lastnosti so slabše kot pri oljih za ročne menjalnike. Po drugi strani pa mora formulacija tekočin za avtomatske menjalnike ustrezati zahtevam mokrih sklopk in zavor ter pretvornikov navora. V posebnih primerih se ATF teko-čine lahko uporabljajo tudi za menjalnike s sinhroni ali hidravlične menjalnike, če konstrukcija omogoča upora-bo izdelkov z nižjo zaščito pred obraupora-bo.
Tekočine za avtomatske menjalnike morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
• Definirana statična in dinamična vrednost trenja v testnem območju.
• Konstanten koeficient trenja skozi celotno življenjsko dobo
• Visoka termična stabilnost
• Odlične temperaturno-viskoznostne lastnosti • Varčevanje z gorivom
• Visoka strižna stabilnost
• Nizko penjenje, dobro izločanje vode (preprečevanje kavitacije v hidravličnih črpalkah).
• Doživljenjsko polnjenje • Zmanjševanje hrupa
• Visoka učinkovitost menjalnika (visoki vrtilni moment, minimalne dimenzije)
• Zanesljiva zaščita pred obrabo
Ključnega pomena za pravilno delovanje avtomatskega menjalnika je pravilen koeficient trenja na sklopki ter zavornih trakovih. Kakovost prestavljanja je odvisna od vrste sklopke, zavore ter ATF tekočine. Zaradi povsem različnih zahtev posameznih proizvajalcev avtomatskih menjalnikov glede tornih lastnosti, ni skupnih klasifikacij ATF olj, veljajo specifikacije izdelovalcev menjalnikov. Tipične viskoznosti ATF olj pri 100°C so od 6 mm2/s do 9 mm2/s.
2.5 Tekočine za brezstopenjske avtomatske menjal-nike (CVTF)
Tekočine za brezstopenjske avtomatske menjalnike(CVTF) so podobne ATF tekočinam, dodatno pa morajo zagota-vljani ustrezno trenje med jermenico variatorja ter jerme-nom.
Ker se v CVT menjalniki uporabljajo močne hidravlične črpalke (regulacija in zapora variatorja), morajo CVTF olja dobro izločati zrak ter preprečevati nastanek penjenja, v nasprotnem primeru lahko pride do pojava kavitacije ter posledično okvare črpalke
Trenutno se testirajo toroidni menjalniki (CVT-T), pri katerih se navor prenaša brezstopenjsko preko valjev in toroidnih diskov menjalnika. V nasprotju s CVT menjal-niki, kjer mehansko silo prenaša jermen, prevzema to nalogo v CVTF menjalnikih olje med toroidnim diskom in valjem. V teh primerih ni primerno običajno CVTF ali ATF olje, uporabljajo se posebne namenske tekočine.
2.6 Olja za menjalnike z dvojnimi sklopkami (DCT)
Olja za menjalnike z dvojno sklopko predstavljajo kom-promis med lastnostmi odličnega olja za ročne menjalni-ke in tekočine za avtomatsmenjalni-ke menjalnimenjalni-ke.
Konstrukcijsko je transmisija menjalnika z dvojno sklop-ko izdelana podobno sklop-kot običajni ročni menjalniki, zato mora tudi olje izpolnjevati podobne zahteve. Dvojna sklopka je najpogosteje mokro delujoča lamelna sklopka, ki zahteva olje s podobnimi lastnostmi kot ATF tekoči-ne. Dodatno so vgrajene hidravlične črpalke, zato mora biti olje odporno na penjenje. Razviti pa so tudi že DCT menjalnimi s suhimi sklopkami, uporabljajo se lahko obi-čajna olja za ročne menjalnike.
2.7 Večnamenska olja za menjalnike (STOU / UTTO)
Predvsem kmetijski stroji so opremljeni z vrsto sistemov in menjalnikov, ki se vsi mažejo z oljem, zato se je pojavila potreba po racionalizaciji, razvila so se tako imenovana večnamenska olja, ki izpolnjujejo vrsto zahtev.
Večnamenska olja združujejo spodaj naštete lastnosti in se lahko uporabljajo celo kot motorna olja.
Tabela 1 (pregled)
Agregat (uporaba) TOU STOU UTTO Motorji z notranjim izgorevanjem • •
Ročni menjalniki • • • Hidravlični sistemi z mokrimi zavorami • • Hidravlični sistemi • • • Končni pogoni • • • TOU = univerzalno traktorsko olje (Tractor Oil Universal)
STOU = super univerzalno traktorsko olje (Super Tractor Oil Universal) UTTO= univerzalno traktorsko olje za transmisije (Universal Tractor Transmission Oil)
Navedena večnamenska olja predstavljajo kompromis med vrsto maziva in področjem uporabe. Izbira mora biti prilagojena glede na specifičnosti aplikacije. Inženirji FUCHS-a vam bodo z veseljem svetovali pri izbiri in opti-malni uporabi ustreznega olja.
3. Klasifikacije in specifikacije olj
3.1 API klasifikacijaAmerican Petroleum Institute (API) je izdelal sistem kla-sifikacije olj za menjalnike, glede na pogoje uporabe in osnovne vrste menjalnika. Pri izdelavi klasifikacije se ne upošteva vrsta sklopke, sinhronski elementi, tesnilni materiali ali npr. obraba. API klasifikacije za menjalniška olja so mednarodno uveljavljene in deloma tudi v uporabi (tabela 2).
Tabela 2
API klasifikacije menjalniških olj
API Področje uporabe Tip menjalnika
GL-1,
Star! Nizke površinske obremeni-tve, majhne hitrosti Pogonske osi s poševnim zobniki, polžasta gonila, ročni menjalniki
GL-2,
Star! Višje obremenitve kot so navedene v API GL-1 Polžasta gonila, višja zahteva kot API GL-1 GL-3,
Star! Zmerno težki pogoji dela glede števila obratov in navora
Pogonske osi s poševnim zobniki, ročni menjalniki GL-4,
Star! Visoko število obratov / nizki navor ali nizko število obra-tov / visok navor
Ročni menjalniki, hipoidni pogoni, GL-5 Visoko število obratov in
udarne obremenitve / nizek navor, nizko število obratov / visok navor, zdrsavanje
Ročni menjalniki, hipoidni pogoni,
MT-1 Čelno ozobljeni zobniki
menjalnikov. Ročni menjalniki brez sihronov
Pomembno:
Od prvotnih pet GL (Gear Lubricant) klasifikacij je danes veljavna in testno izvedljiva samo še GL-5 kategorija. Celo GL-4 ni več veljavna, ker novih olj ni več možno testirati, saj testna oprema več ne obstaja. GL-klasifikacija je poz-nana predvsem na ameriškem trgu in ne pove veliko o primernosti olja za sinhrone!
Načeloma velja, da so API GL-4 olja primerna za sinhrone saj vsebujejo manj aditivov kot olja API GL-5, ki so zaradi visoke vsebnosti žvepla redko združljiva s sinhroni. API GL-4: Predvsem za ročne menjalnike in srednje
obre-menitve
API GL-5: Predvsem za močno obremenjene pogonske osi in v določenih primerih za ročne menjalni-ke
3.2 Vojaške specifikacije ZDA
Vojaške oblasti v ZDA so izdelale lastne specifikacije za menjalniška olja, ki se občasno uporabljajo tudi na civil-nem področju.
Tabela 3
Ameriške vojaške specifikacije menjalniških olj
MIL- specifikacije
Status
Zmoglji-vost API
SAE-razredi
MIL-L-2105 Uvedeno v letu 1950. Nadomeščeno z MIL-L-2105 B
API GL-4 SAE 75 SAE 80 SAE 90 MIL-L-2105 B Uvedeno v letu
1962. Nadomeščeno z MIL-L-2105 C API GL-5 SAE 80 SAE 90 SAE 140 MIL-L-2105 C Uvedeno v letu 1976. Nadomeščeno z MIL-L-2105 D API GL-5 SAE 75W SAE 80W-90 SAE 85W-140
MIL-L-2105 D Uvedeno v 2.
pol-letju 1987. API GL-5 SAE 75WSAE 80W-90 SAE 85W-140 MIL-PRF-2105 E Uvedeno v letu
1997: kot MIL-L-2105 D, Primerno za ročne menjalni-ke brez sinhronov.
API GL-5
API MT-1 SAE 75WSAE 80W-90 SAE 85W-140
SAE J2360 Civilna varianta
MIL-L-2105 E Glej zgo-raj Glej zgoraj
3.3 Specifikacije proizvajalcev menjalnikov
Najpogosteje proizvajalci združijo svoje zahteve glede olja za menjalnike v lastnih specifikacijah. Za osnovo pogosto uporabijo API ali MIL specifikacije, ter dodajo zahteve glede na konstrukcijsko rešitev.
Glavni vzroki za uvedbo lastnih specifikacij proizvajalcev menjalnikov so:
• API oz. MIL specifikacije menjalnikov ne določajo tip maziva (npr. ATF, UTTO, STOU).
• Določeni menjalniki zahtevajo kakovost olja, ki v API ali MIL specifikacijah ni opisana.
• Proizvajalec menjalnika prodaja »lastno« olje za menjal-nike, z izdajo lastnih specifikacij kontrolira razmere na tržišču
Zaradi omejitev prostora ne moremo navajati vseh spe-cifikacij in priporočil proizvajalcev menjalnikov v tej tehnični publikaciji. Naši strokovni sodelavci vam bodo radi svetovali. Spodaj je pregled nekaterih izbranih proi-zvajalcev.
ALLISON Status Področje uporabe Dovoljeni SAE-razredi
C-3 Star Zastarano –
C-4 / TES 228 Neveljavno C-4 gospodarska vozila ATF specifikacije: Multigradna olja (API CF – CH-4) Monogradna olja API CF – CH-4 ATF (DEXRON III)
SAE 0W-30 SAE 10W-30 SAE 5W-40 SAE 15W-40 SAE 10W SAE 30 TES-295 Veljavno
od 1999 ATF za težje pogoje in podaljšane intervale menjave olja
TES-353 Veljavno
od 2003 ATF za zelo težke pogoje (terenska vožnja)
TES-389 Veljavno
od 2006 Gospodarska vozila ATF tip DEXRON III H
FORD Status Področje uporabe Dovolje- ni SAE-razredi
MERCON Izdaja 1988 Stara FF- in SF ATF
olja Nevelja-vno od
1995 Revidiran
MERCON Izdaja 1995 Izboljšani SF-in FF-ATF, boljše nizko temperaturne last-nosti, izboljšana torna stabilnost Nevelja-vno od 2007
MERCON V Izdaja 1997 Kot FF- in SF stan-dard, boljše lastno-sti, okriva prejšnje specifikacije
Veljavno
MERCON SP Namenska ATF
tekočina, nizka vis-koznost, uporaba v specialnih men-jalnikih, ne pokriva prejšnjih specifikacij Veljavno MERCON LV Energijsko učinkovita ATF tekočina, nizka viskoznost, manjša poraba goriva, ne pokriva prejšnjih specifikacij Veljavno MERCON C CVTF, za ZF-CVT menjalnike Ford, ne pokriva prejšnjih specifikacij Veljavno
Tip F/G Izdaja 1967 Star ATF, največkrat
za terensko vožnjo Veljavno
GENERAL MOTORS (ATF tekočine)
Področje uporabe
Tip A,
Suffix A (TASA) ATF, izdaja 1957
DEXRON B (B-številka) ATF, izdaja 1967
DEXRON II (C-številka) ATF, izdaja 1973
DEXRON II D (D-številka) ATF, izdaja 1981 DEXRON II E (E-številka) ATF, izdaja 1991
DEXRON III (F-številka) ATF, izdaja 1994
DEXRON III G (G-številka) ATF, izdaja 1997 DEXRON III H (H-številka) ATF, izdaja 2005,
izločen iz uporabe 2007
DEXRON VI (J-številka) ATF, izdaja 2006
MACK Področje uporabe
GO-H Olje za pogonske osi
GO-J Olje za pogonske osi, standarden interval
menjave
GO-J plus Olje za pogonske osi, podaljšan interval
menjave
TO-A plus MTF, podaljšan interval menjave
MAN Področje uporabe
M 3343 M Večnamensko olje, mineralno, podaljšan
interval uporabe
M 3343 S Večnamensko olje, sintetično, podaljšan
interval uporabe
339 tip A ATF tip A Suffix A, neveljavno
339 tip Z1-Z4 ATF za ZF avtomatske menjalnike 339 tip V1-V2 ATF za Voith avtomatske menjalnike MAN 341 Z-1 MTF, mineralno olje, normalen interval
uporabe
MAN 341 Z-2 MTF, mineralno olje, podaljšan interval uporabe
MAN 341 Z-3 MTF, delno sintetično olje, podaljšan inter-val uporabe
MAN 341 Z-4 MTF, delno sintetično olje, podaljšan inter-val uporabe
MAN 341 Z-5 MTF, sintetično olje, najdaljši intervali uporabe
MAN 341 ZE MTF, ZF menjalniki brez Astronic.
MAN 341 VR MTF, VOITH Retarder
MAN 341 MB MTF, MB ročni menjalniki v avtobusih MAN 342 M-1 Olje za pogonske osi, mineralno ali delno
sintetično, normalen interval uporabe MAN 342 M-2 Olje za pogonske osi, mineralno ali delno
sintetično, podaljšan interval uporabe MAN 342 M-3 Olje za pogonske osi, mineralno ali delno
sintetično, podaljšan interval uporabe MAN 342 S-1 Olje za pogonske osi, sintetično, najdaljši
interval uporabe
MERCEDES-BENZ Področje uporabe
MB 235.0 Olja za hipoidne menjalnike SAE 85W-90,
SAE 90
MB 235.1 Olja za menjalnike SAE 80, 80W/85W
MB 235.4 Sintetična olja za menjalnike SAE
75W/85W
MB 235.5 Olja za menjalnike SAE 80, 80W/85W
MB 235.6 Olja za hipoidne menjalnike SAE 85W-90,
SAE 90
MB 235.7 Energijsko učinkovita olja za hipoidne
menjalnike SAE 85W-90
MB 235.8 Olja za hipoidne menjalnike SAE 75W-90
MB 235.9 Olja za pogonske osi, za ZF-avtomatske
menjalnike
MB 235.10 Olja za ročne menjalnike
MB 235.11 Energijsko učinkovita olja za ročne
menjal-nike, podaljšan interval uporabe
MB 235.12 Olja za ročne menjalnike SAE 30, 40
MB 235.13 Popolnoma sintetična olja za ročne
men-jalnike
MB 235.15 Olja za hipoidne menjalnike SAE 75W-85
MB 235.20 Mineralna olja za pogonske osi, LD, SAE
80W-90
MB 235.27 Olja za gospodarska vozila, za Retarder
menjalnike, kategorija Voith A
MB 235.28 Olja za gospodarska vozila, za Retarder
menjalnike, kategorija Voith B
MB 235.29 Olja za gospodarska vozila, za Retarder
menjalnike, kategorija Voith C
MB 235.61 Olja za hipoidne menjalnike AMG
MB 235.71 Olja za avtomatizirane menjalnike Smart
MB 235.72 Olja za avtomatske menjalnike tip 451
MB Stran 236 specifi-kacije za ATF tekočine
Področje uporabe
MB 236.1 Tekočina za menjalnike (DEXRON III)
MB 236.2 Tekočina za menjalnike (TASA)
MB 236.3 Olje za servo krmilne mehanizme
MB 236.5 Tekočina za menjalnike (DEXRON III)
MB 236.6 Tekočina za menjalnike (DEXRON II)
MB 236.7 Tekočina za menjalnike (DEXRON II)
MB 236.8 Tekočina za menjalnike (DEXRON II E)
MB 236.9 Tekočina za menjalnike (DEXRON III)
MB 236.10 Tekočina za menjalnike NAG1 (ATF)
MB 236.11 Tekočina za menjalnike (ATF)
MB 236.12 Olje za avtomatske menjalnike NAG 2
(ATF)
MB 236.13 ATF tekočina za razdelilna gonila
MB 236.14 Olje za avtomatske menjalnike NAG 2 za
nove modele
MB 236.20 CVT olje za Autotronic menjalnike
MB 236.81 Tekočina za menjalnike (ATF)
MB 236.91 Tekočina za menjalnike (ATF), Allison
menjalniki MB Stran 34x olja za centralne hidravlične sisteme Področje uporabe
MB 341.0 Olja za prekucnike oziroma hidravlična
olja
MB 342.0 Hidravlična olja
MB 343.0 Hidravlična olja
MB 344.0 Centralno hidravlična olja
MB 345.0 Hidravlična olja
SCANIA Področje uporabe
STO 1:0 Olje za pogonske osi, ustreza GL-5, za
uporabo v SCANIA ročnih menjalnikih, raz-delilnih gonilih in zadnjih oseh.
STO 2:0A Olje za pogonske osi, ustreza SAE J 2360,
za uporabo v SCANIA ročnih menjalni-kih, razdelilnih gonilih in zadnjih oseh. Izboljšana strižna in oksidacijska sta-bilnost, večji prihranek pri porabi gori-va. Podaljšani intervali menjave olja do 540.000 km (potrjeno s praktičnimi preis-kusi).
VOITH Področje uporabe
55.6335.XX ATF, normalen interval menjave
55.6336.XX ATF, podaljšan interval menjave
VOLVO Področje uporabe
97303 Večnamensko olje za sisteme mokrih
zavor, WB 101, UTTO
97305 Olje za ročne menjalnike, razdelilne
men-jalnike, GL-4, SAE 80W-90
97307 Olje za ročne menjalnike, podaljšan
inter-val menjave, GL-4
97308 Specialno sintetično olje za ročne
menjal-nike, GL-4
97310 Olja za zadnje pogonske osi, GL-5
97312 Olja za zadnje pogonske osi, podaljšan
interval menjave, GL-5
97315 Popolnoma sintetično olje za ročne
men-jalnike, najdaljši intervali menjave, GL-4
ZF Področje uporabe
TE-ML 01 Olje za ročne menjalnike tovornjakov in
avtobusov
TE-ML 02 Olje za ročne in avtomatske menjalnike
gospodarskih vozil
TE-ML 03 Pretvorniki navora
TE-ML 04 Ladijski menjalnik
TE-ML 05 Pogonske osi
TE-ML 06 Traktorski menjalniki in hidravlika
TE-ML 07 Hidrostatični mehanski in električni
pogo-ni
TE-ML 08 Mehansko krmilne enote v osebnih in
tovornih vozilih ter delovnih strojih
TE-ML 09 Krmilne enote in oljne črpalke v osebnih
in tovornih vozilih ter delovnih strojih
TE-ML 11 Ročni menjalniki, menjalniki z dvojnimi
sklopkami, avtomatski menjalniki za osebna vozila
TE-ML 12 Pogonske osi avtobusov
TE-ML 13 ZF menjalniki za specialne namene
TE-ML 14 Servo menjalniki za gospodarska vozila in
avtobuse
TE-ML 15 Zavorni sistemi specialnih vozil
TE-ML 16 Menjalniki tirnih vozil
TE-ML 17 Menjalniki in osi viličarjev, nakladalne
ploščadi
TE-ML 18 Osi osebnih vozil
TE-ML 19 Pretvorniki navora v gospodarskih vozilih
TE-ML 20 Servo menjalniki v avtobusih
TE-ML 21 Prednje osi traktorjev, menjalniki v
kmetij-ski opremi ter pretvorniki navora
4. Viskoznost (SAE razredi)
Viskoznost je odvisna od temperature (indeks viskozno-sti) in tlaka (koeficient stisljivoviskozno-sti). Na viskoznost lahko vplivamo z dodajanjem aditivov ter izbiro vrste baznega olja. Za določanje viskoznostih lastnosti olj za menjalnike glede na temperaturo, se uporabljajo SAE razredi (SAE = Society of Automotive Engineers). Potrebno je poudariti, da predstavljajo SAE razredi samo klasifikacijo glede na viskoznostne razrede, ne povedo pa ničesar o kvaliteti olja. SAE J 306 standard definira viskoznostne razrede za olja pogonski gredi in ročne menjalnike. Klasifikacija za ATF olja po SAE razredu ne obstaja.
Z revizijo v letu 2005 je bil SAE J 306 razširjen na SAE razreda 110 in 190. Vendar se dodana razreda v Evropi redko uporabljata.
SAE J 306 (junij 2005) je v celoti nadomestil stari SAE J 306 (od julija 1998). Večinoma so bili SAE razredi prevze-ti tudi v standardu DIN 51 512.
Tabela 4
SAE klasifikacije glede na SAE J 306 (junij 2005)
SAE viskoznostni razredi Maks. temperatura v °C za viskoznost pri 150.000 cP (°C)1) Kinematična vis-koznost pri +100°C (cSt) 2) Min.3) Max. 70W – 55 4,1 – 75W – 40 4,1 – 80W – 26 7,0 – 85W – 12 11,0 – 80 – 7,0 11,0 85 – 11,0 13,5 90 – 13,5 18,5 110 – 18,5 24,0 140 – 24,0 32,5 190 – 32,5 41,0 250 – 41,0 –
1) po ASTM D 2983/DIN 1398 (Brookfield viskozimeter) 2) po ASTM D 445/DIN 51 550 (Kapilarni viskozimeter)
3) Minimalna viskoznost mora kljub strižnim obremenitvam ustrezati
zahtevam CEC-L-45-A-99.
Multigradna olja za menjalnike hkrati izpolnjujejo SAE zahteve pri nizkih temperaturah ''W'' (Winter) ter izpolnjujejo viskoznostne zahteve merjene pri visoki tem-peraturi +100 °C (npr. SAE 80W-90).
Potrebno je poudarit, da med sistemom SAE klasifi-kacije za motorna olja in SAE sistemom klasifiklasifi-kacije menjalniških olj, ne obstaja nobena povezava. Pogosto se smatra, da je neko olje za menjalnike SAE 80W dvakrat bolj viskozno kot motorno olje SAE 40, kar je popolnoma napačno! Približno veljajo sledeče povezave:
• Olje za menjalnike SAE 80W ima podobne viskoznostne lastnosti kot motorno olje SAE 20W-20.
• Olje za menjalnike SAE 90 ima približno enake viskoz-nostne lastnosti kot SAE 40 ali SAE 50.
Multigradna olja zagotavljajo v primerjavi z monogradni-mi olji številne prednosti, na primer:
• Lažji hladni zagon, hitrejša obtok olja (manjša obraba!). • Manjši upor olja ob hladnem zagonu ter obratovanju,
boljši izkoristek menjalnika, prihranki pri gorivu. • Lažje prestavljanje pri nizkih temperaturah. • Stabilnejši mazalni film pri visokih obremenitvah, manjša obraba, tišje delovanje ter boljši izkoristek men-jalnika, posledično manjša poraba goriva.
5. Intervali menjave olja
Prva polnitev olja v menjalniku osebnih vozil, običajno zadostuje za celotno življenjsko dobo vozila, olje se menja le v primeru servisnih posegov na vozilu. Zato se v praksi pogosto pozablja na redne kontrole nivoja olja v menjal-niku, naše priporočilo je, da se olje v menjalniku preveri pri vsaki menjavi motornega olja.
Zaradi netesnosti menjalnika ali izgub zaradi izparevanja, lahko pride do znižanja nivoja olja ter posledično resnih poškodb menjalnika.
Kakovost olja za samodejne menjalnike odločilno vpliva na njegovo pravilno delovanje, servisni intervali so odvisni od obremenitve menjalnika. Vozila s samodejnimi menjal-niki, ki se pretežno uporabljajo za terensko vožnjo zahte-vajo bolj pogosto menjavo olja, kot vozila, ki se
uporabl-jajo izključno v cestnem promet. Samodejni menjalniki so zelo občutljivi na nepravilen nivo olja. Obvezno je potreb-no upoštevati navodila proizvajalca glede predpisanih intervalov menjave olja.
V gospodarskih vozilih in delovnih strojih se morajo nujno upoštevati predpisani intervali menjave, ki pa so precej daljši kot to velja za osebna vozila, predvsem na račun večje količine olja v menjalniku. Visoko zmogl-jive sintetične ali delno sintetične tekočine omogočajo občutno podaljšanje intervalov menjave v primerjavi z odobrenimi mineralnimi olji.
Glede na vrsto uporabe, proizvajalci tovornjakov danes priporočajo intervale menjave celo na 540.000 km ali tri leta. Seveda to velja samo za tovornjake, ki obratujejo v mednarodnem transportu, za tovornjake, ki obratujejo v mestnem prometu ali gradbiščih, so ti intervali precej krajši.
Nevarnost za menjalniška olja gospodarskih vozil pred-stavlja kontaminacija zaradi prahu, vode, itd.
Kako pridejo nečistoče v zatesnjen menjalnik?
Če izhajamo iz dejstva, da se olju ob temperaturni spremembi +10°C volumen spremeni za ca. 0,7% ter se pri ohladitvi zmanjša, lahko predpostavimo naslednji primer: V menjalniku delovnega stroja je npr. 50 litrov olja. Stroj preko noči miruje in se zažene zjutraj pri povprečni tem-peraturi +10°C. Temperatura olja zvečer ob celodnevnem delovanju je ca. +100°C in s tem se volumen olja spremeni za 3 litre. To pomeni, da vsako noč ob ohlajevanju v men-jalnik preko odzračevalne odprtine pride 3 litre novega zraka. Letno to pomeni preko 1000 litrov zraka. Velik del vlage, ki jo zrak vsebuje, kondenzira v menjalniku, kar lahko povzroči nastanek usedlin in korozije. Prav tako moramo upoštevati, da se v zraku nahajajo tudi prašni delci.
Zato veljajo za gospodarska vozila priporočila, da se mora olje obvezno menjati enkrat letno ne glede na število kilometrov ali delovnih ur. V menjalnikih, kjer se niso opravljale redne menjave olja so po nekaj letih uporabe odkrili visoko vsebnost usedlin, vode, prahu ter ostalih nečistoč.
Zaradi vsebnosti nečistoč se občutno zmanjšajo mazalne sposobnosti olja, posledica so lahko okvare menjalnika! Visoka vsebnost vode še dodatno poveča izparevanje olja skozi odzračevalne odprtine pri temperaturah višjih od 100 °C.
6. Proizvodi
Iz naših katalogov lahko dobite podatke ter izberete izdelke, ki ustrezajo zgoraj navedenim specifikacijam in odobritvam.
