Požar in vzroki za nastanek požara : diplomsko delo visokošolskega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO. Diplomsko delo visokošolskega študija. POŽAR IN VZROKI ZA NASTANEK POŽARA. Mentor: mag. Štefan Novak. Kandidatka: Sandra Granfola. Lektor: Bojana Kovačič Zemljič. Celje, september 2008 visokošolski strokovni študijski programa Gospodarska in tehniška logistika 15.09.2008.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju mag. Štefanu Novaku za pomoč, spodbujanje in potrpežljivost pri izdelavi diplomske naloge, poveljniku Gasilske zveze Slovenije Matjažu Klariču ter predsedniku Gasilske zveze Radenci Dragu Bračku za posredovane podatke. Zahvaljujem se tudi staršem in vsem ostalim za vso podporo pri študiju, predvsem pa mami za finančno pomoč.. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 2 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Sandra Granfola, roj. 20. 05. 1986, študentka Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, program Gospodarska in tehniška logistika, izjavljam, da je diplomsko delo, z naslovom Požar in vzroki za nastanek požara pri mentorju mag. Štefan Novaku, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni: teksti niso uporabljeni brez navedbe avtorjev. ___________________ (podpis študentke) Celje, ___________ (datum). Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 3 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. POVZETEK Požari pogosto nastanejo zaradi naše malomarnosti, neprevidnosti in nevednosti. V današnjem času je velika verjetnost samovžigov v naravi in v objektih. Problem je v tem, da se ljudje premalo trudimo preprečevati požare in se naučiti, kako ravnati v primeru požara. S poučevanjem požarnih nevarnosti, bomo te spoznali in skrbeli za njihovo preprečevanje. V diplomski nalogi smo predstavili pojem gorenje, spoznali kako nastane požar in kako je nevaren. Osredotočili smo se na vzroke nastanka požarov in ukrepe za njihovo preprečevanje. V primeru požara je dobro poznati osnove gašenja, da lahko ob malem požaru ukrepamo sami in preprečimo širjenja požara. Prikazali smo požare in vzroke v Sloveniji za leto 2004 ter na območju GZ Radenci za leto 2007. KLJUČNE BESEDE: gorenje, požar, vzroki požara, gašenje, dim, eksplozija, sredstva in naprave za gašenje.. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 4 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. ABSTRACT Ignorance, carelessness, incaution are usually cause of fire. At the present time often is a big probability of spontaneous ignition in the nature or in the buildings. Problem is that people's effort to prevent against fire and our knowledge how to react is too small. By studying fire dangerousness we will know them better and we will be able to prevent them. In diploma paper we introduced notion of burning, we acknowledge how to establish fire and finally how dangerous it is. We focused on fire causes and precautions for their preventing. In case of fire is good to know basics of extinguishing the fire down and further to prevent the fire to spread. We shown some typical fires and causes in Slovenia for year 2004 and GZ Radenci region for year 2007. KEYWORDS: combustion, fire, causes of fire, extinguishing, smoke, explosion, means and devices for extinguishing.. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 5 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. KAZALO VSEBINE 1. UVOD.............................................................................................................................9. 1.1 1.2 1.3 1.4 2. Definiranje problema ..................................................................................... 9 Predpostavke in omejitve............................................................................. 10 Cilj naloge.................................................................................................... 10 Metode dela ................................................................................................. 10. OSNOVE GORENJA....................................................................................................11. 2.1 2.2 2.3 3. Pogoji gorenja.............................................................................................. 11 Samovžig in eksplozija................................................................................ 13 Produkti gorenja........................................................................................... 14. POŽAR.........................................................................................................................16. 3.1 3.2 3.3 4. Vrste požarov............................................................................................... 17 Ukrepi ob požaru ......................................................................................... 20 Vpliv - škodljivost požara na ljudi............................................................... 21. VZROKI POŽAROV .....................................................................................................23. 4.1 4.2 4.3 5. Vzroki požarov v bivalnem okolju .............................................................. 24 Vzroki požarov v delovnem okolju ............................................................. 25 Vzroki požarov v naravnem okolju ............................................................. 26. POŽARNA STATISTIKA V SLOVENIJI LETA 2004 ....................................................28. 5.1 5.2 5.3 5.4 5.5 6. Požari v naravi ............................................................................................. 31 Požari v objektih .......................................................................................... 33 Požari na prometnih sredstvih ..................................................................... 37 Drugi požari ................................................................................................. 40 Požari v letu od 2003 do 2007 ..................................................................... 43. PREPREČEVANJE POŽAROV ...................................................................................44. 6.1 Predpisi, s katerimi je urejeno varstvo pred požarom.................................. 45 6.1.1 Zakon o varstvu pred požarom........................................................... 46 6.1.2 Zakon o gasilstvu ............................................................................... 47 6.2 Preprečevanje požarov v bivalnem okolju................................................... 47 6.3 Preprečevanje požarov v delovnem okolju.................................................. 49 6.4 Preprečevanje požarov v naravnem okolju.................................................. 49 7. GAŠENJE POŽAROV..................................................................................................51. 7.1 7.2 7.3 7.4 8 9 10. Sredstva za gašenje ...................................................................................... 52 Naprave in oprema za gašenje ..................................................................... 54 Načini gašenja požarov................................................................................ 57 Pravilno gašenje z gasilnikom ..................................................................... 58. NASTALI POŽARI NA OBMOČJU GZ RADENCI V LETU 2007 .................................60 ZAKLJUČEK IN PREDLOG NADALJNJIH RAZISKAV ..............................................63 LITERATURA IN VIRI ..................................................................................................65. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 6 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. KAZALO SLIK Slika 1: Trikotnik pogojev gorenja........................................................................... 12 Slika 2: Krivulja standardnega požara .................................................................... 16 Slika 3: Vpliv zgorevalnih produktov na človeka ..................................................... 22 Slika 4: Shema teorije gašenja ............................................................................... 51 Slika 5: Gašenje z gasilnikom................................................................................. 59 KAZALO TABEL Tabela 1: Požari v letu 2004................................................................................... 28 Tabela 2: Požari po načinu povzročitve .................................................................. 29 Tabela 3: Požari po vzrokih nastanka..................................................................... 30 Tabela 4: Požari v naravi 2004............................................................................... 31 Tabela 5: Požari po načinu povzročitve v naravi..................................................... 32 Tabela 6: Požari po vzrokih nastanka v naravi ....................................................... 33 Tabela 7: Požari v objektih 2004 ........................................................................... 35 Tabela 8: Požari po načinu povzročitve v objektih .................................................. 35 Tabela 9: Požari po vzrokih nastanka v objektih..................................................... 37 Tabela 10: Požari na prometnih sredstvih 2004...................................................... 37 Tabela 11: Požari po načinu povzročitve na prometnih sredstvih ........................... 38 Tabela 12: Požari po vzrokih nastanka na prometnih sredstvih ............................ 39 Tabela 13: Drugi požari 2004 ................................................................................. 40 Tabela 14: Drugi požari po načinu povzročitve ....................................................... 41 Tabela 15: Drugi požari po vzrokih nastanka.......................................................... 42 Tabela 16: Požari v letu od 2003 do 2007 .............................................................. 43 Tabela 17: Predpisi, s katerimi je urejeno varstvo pred požari................................ 45 Tabela 18: Požari na območju GZ Radenci ............................................................ 60 Tabela 19: Način povzročitve požara na območju GZ Radenci .............................. 61 Tabela 20: Požari po vzroku nastanka na območju GZ Radenci ............................ 61 Tabela 21: Požari po posameznih mesecih v letu 2007.......................................... 62 KAZALO GRAFOV Graf 1: Požari v letu 2004....................................................................................... 28 Graf 2: Požari po načinu povzročitve ...................................................................... 29 Graf 3: Požari po vzrokih nastanka......................................................................... 30 Graf 4: Požari v naravi 2004................................................................................... 31 Graf 5: Požari po načinu povzročitve v naravi......................................................... 32 Graf 6: Požari po vzrokih nastanka v naravi ........................................................... 33 Graf 7: Požari v objektih 2004 ................................................................................ 35 Graf 8: Požari po načinu povzročitve v objektih ...................................................... 36 Graf 9: Požari po vzrokih nastanka v objektih......................................................... 37 Graf 10: Požari na prometnih sredstvih 2004.......................................................... 38 Graf 11: Požari po načinu povzročitve na prometnih sredstvih ............................... 39 Graf 12: Požari po vzrokih nastanka na prometnih sredstvih .................................. 40 Graf 13: Drugi požari 2004 ..................................................................................... 41. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 7 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. Graf 14: Drugi požari po načinu povzročitve ........................................................... 41 Graf 15: Drugi požari po vzrokih nastanka.............................................................. 42 Graf 16: Požari v letu od 2003 do 2007 .................................................................. 43 Graf 17: Število požarov na območju GZ Radenci.................................................. 60 Graf 18: Način povzročitve požara na območju GZ Radenci .................................. 61 Graf 19: Požari po vzroku nastanka na območju GZ Radenci ................................ 62 Graf 20: Požari po posameznih mesecih v letu 2007.............................................. 62. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 8 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. 1 UVOD Ogenj je velikega pomena za življenje. Uporabljamo ga za kuhanje, gretje, prav tako je pomemben v industrijski tehnologiji. Vendar z uporabo ognja prihaja, največkrat zaradi malomarnosti, neprevidnosti in prav tako zaradi kršitev pravil, do požarov, kateri lahko predstavljajo nevarnost za življenje in povzročajo škodo na premoženju ter škodo naravnega okolja. Veliko ljudi ne razmišlja in se ne zaveda, kako je lahko požar nevaren, dokler jih ta ne prizadene. Požar je vsako nekontrolirano gorenje, ki ogroža življenja ljudi, živali ali povzroča materialno škodo v naravi ali urbanem naselju. Gre za proces hitrega gorenja, ki se nenadzorovano širi v prostoru in času. Za požar je značilno sproščanje večjih količin toplote skupaj z dimom, strupenimi plini in plameni. Požari pogosto nastanejo zaradi naše malomarnosti, lahko pa tudi strela povzroči ogenj in s tem izbruhne požar. Požar je ogenj, ki zapusti za to določeno mesto (ognjišče) ter je sposoben, da se nenadzorovano širi na določen kraj in povzroča škodo. Značilnost je sproščanje toplote z dimom, s strupenimi plini in plameni. Majhen ogenj se lahko v nekaj sekundah razširi v nevaren požar, če doteka dovolj zraka, če se razvije velika vročina in če je dovolj goriva. Da požar ustavimo, mu je treba odvzeti enega od teh elementov. Voda uspešno pogasi precej požarov, ker odvaja toploto (Novak Š., str. 150, 2006). V današnjem času je zaradi visokih temperatur in malomarnosti ljudi velika verjetnost samovžigov v naravi sami ter v objektih. Samovžig je pojav, ki je lahko razlog za nastanek požara. Nastane lahko pri organskih snoveh, kjer je prisotna zadostna količina vlage in npr. mikroorganizmov ali vnetljive tekočine. Nastanek požara zaradi samovžiga je ponavadi nepričakovan, pogosto na nedostopnem ali naseljenem mestu in velikokrat tudi pozno odkrit. To pomeni, da je gašenje takšnih požarov težavno, saj so ponavadi v fazi odkritja že polno razviti. Samovžig je pojav, kjer se gorljiva snov zaradi dviga temperature vžge, če tudi zunanji vir vžiga ni prisoten. Samovžig nastane, ko temperatura gorljivih par in hlapov nastane nad temperaturo samovžiga. Procesi, ki vodijo do samovžiga, se lahko pričnejo že pri sobni temperaturi. Ljudje premalo vedo, kako preprečevati požare in kako ukrepati ob nastanku le tega, da se ne razširi v velik požar.. 1.1 Definiranje problema Ljudje se premalo zavedamo pomembnosti poznavanja vzrokov za nastanek požara, samega nastanka, ogromnih materialnih škod in posledic za posameznike in družbo nasploh. V nalogi je ravno to postavljeno kot problem, saj, če se začnemo zavedati pomembnosti preventive ter poznavanja problematike oz. vzrokov za. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 9 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. nastanek požarov, bomo lahko lažje in hitreje znali ukrepati in požare pravočasno preprečevati.. 1.2. Predpostavke in omejitve. Ljudje si premalo prizadevamo preprečevati požare in se naučiti, kako ravnati ob njegovem nastanku. Za pravilno in pravočasno izvajanje preventive je treba začeti s poučevanjem že z otroci v osnovni šoli in jih s pravilnim usposabljanjem in šolanjem pripraviti na eventualno preprečevanje požarov. Omejitve so vsekakor ustrezen kader in denar za izvajanje tovrstnih šolanj. Omejitve predstavljajo pridobivanje in tajnost podatkov na Gasilski zvezi in URSZR – služba za zaščito in reševanje, ter finančna sredstva predvidena za raziskovanje.. 1.3. Cilj naloge. Cilj naloge je v ožjem smislu narediti diplomsko delo tako, da služi ljudem kot priročnik in jih seznani z osnovami gorenja, osnovami nastanka požarov in njihovih vzrokov, prav tako, da jih seznani z delom na preventivi – kako preprečevati požare in kako ukrepati v primeru požara in s tem na zmanjševanju poškodb in materialne škode.. 1.4. Metode dela. Za pripravo diplomske naloge so uporabljene metode analize in sinteze, metoda deskripcije, komparativna ali primerjalna metoda, statistična in grafična metoda.. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 10 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. 2 OSNOVE GORENJA Oksidacija je proces spajanja gorljivih snovi s kisikom, kjer se sprošča toplota. Glede na način poteka oksidacije razlikujemo: - biološka oksidacija (človeško in živalsko dihanje); - oksidacija brez plemena ali tiha oksidacija (rjavenje železa, gnitje ali razpadanje organskih snovi, rastlin in podobno); - oksidacija s plamenom oziroma gorenje (gorenje lesa, gorljivih plinov in tekočin, lahkih kovin in vseh drugih gorljivih snovi); - eksplozija (hitro sproščanje energije, ki jo spremlja širjenje plinov in par) (Krušec I., str. 105-107, 2001). Gorenje je kemijska reakcija oksidacije med gorljivo snovjo in kisikom. Gre za spajanje gorljive snovi s kisikom, pri čemer nastajajo toplota, plinski produkti gorenja in negorljivi ostanki. Poznamo popolno in nepopolno gorenje. Pri popolnem gorenju so prisotne zadostne količine kisika in visoke temperature. Nastaneta ogljikov dioksid in voda. Do nepopolnega gorenja pride zaradi pomanjkanja kisika ali prenizkih temperatur. Tvorijo se produkti, ki so po večini škodljivi za človeka (vodikov cianid, ogljikov monoksid). Gorenje lahko poteka s plamenom ali z žarom ter s plamenom in žarom. Gorenje s plamenom je predvsem gorenje gorljivih plinov in par gorljivih tekočin ter nekaterih trdih snovi (vosek, žveplo). Gorenje z žarom se pojavlja pri gorenju trdih snovi, kot so kovine, fosfor, ogljik. Gorenje s plamenom in žarom je gorenje snovi, kot so les, papir, slama, premog in podobno. Hitrost gorenja je odvisna od: - vrste in kemične sestave snovi; - temperature snovi; - tlaka, v katerem poteka proces oksidacije; - prisotnosti snovi, ki zavirajo ali pospešujejo kemične reakcije (Krušec I., str. 107, 2001).. 2.1. Pogoji gorenja. Do gorenja lahko pride le, če so istočasno v zadostnih količinah oziroma koncentracijah prisotni gorljiva snov, kisik in vir toplote oziroma vžiga. To so trije potrebni elementi za gorenje, ki tvorijo tako imenovani trikotnik gorenja, v katerem vsaka stranica predstavlja en dejavnik oziroma pogoj gorenja (Ministrstvo za obrambo in GZS, str. 4, 2006).. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 11 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. Slika 1: Trikotnik pogojev gorenja ( http://www.gb-koper.si/imgs/pozarni_trik.gif, 30. 8. 2008) Če so stranice trikotnika sklenjene, pomeni, da so pogoji gorenja izpolnjeni in imamo proces gorenja. Če manjka eden izmed teh treh pogojev – gorljiva snov, kisik in vir toplote oziroma vžiga, se trikotnik razklene in gorenje ni več možno. Gorljive snovi so tiste snovi, ki pri normalnih pogojih gorenja lažje ali težje zagorijo. To so predvsem razne organske tekočine (bencin, etri, estri, ketoni, alkoholi), razni plinasti ogljikovodiki (metan, propan, butan, vodik) in trdne snovi (les, papir, suha trava, tekstil, plastične mase, nekatere lahke kovine). Gorljive snovi delimo glede na njihovo gorljivost na lahko vnetljive in težje vnetljive. Lahko vnetljive so tiste, ki se ob normalnih pogojih in določeni višji temperaturi pod vplivom zunanjega začetnega plamena vžgejo in nato gorijo naprej. Težje vnetljive snovi gorijo le, če nanje delujemo z zunanjim virom gorenja. Glede na način gorenja in vrsto vnetljivih snovi razvrščamo gorljive snovi v pet skupin, in sicer v: - skupino A, v katero uvrščamo trdne snovi; - skupino B, v katero uvrščamo vnetljive tekočine; - skupino C, v katero uvrščamo vnetljive pline; - skupino D, v katero uvrščamo vnetljive kovine (Krušec I., str. 108–111, 2001). Drugi pogoj za oksidacijo in gorenje je kisik. Kisik v normalnih pogojih je plin brez barve, vonja in okusa in je težji od zraka. Ne gori sam, je pa pri večini snovi pospeševalec gorenja. Tretji pogoj za gorenje je toplota oziroma energija vžiga. Snov se vžge, ko se v njej nakopiči potrebna količina toplotne energije, ki jo imenujemo temperatura vžiga (Krušec I., str. 117, 2001). Plamenišče je temperatura, pri kateri snov oddaja ravno toliko gorljivih hlapov, da ti pri približanju odprtega plamena za kratek čas s plamenom zagorijo. Gorišče je temperatura, pri kateri snov oddaja ravno toliko hlapov, da ti pri približanju odprtega plamena trajno zagorijo s plamenom. Vnetišče je temperatura, pri kateri se snov v stiku z zrakom sama vname brez vpliva odprtega plamena. Eksplozijsko območje ali območje gorenja je tisto območje mešanice gorljivih hlapov in zraka, v katerem lahko mešanica zagori ali celo eksplodira z večjo ali manjšo intenzivnostjo (Šimenko P., str. 13, 1986).. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 12 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. 2.2. Diplomsko delo visokošolskega študija. Samovžig in eksplozija. Samovžig lahko nastane pri organskih snoveh, kjer je prisotna zadostna količina vlage in na primer mikroorganizmov ali vnetljive tekočine. Nastanek požara zaradi samovžiga je ponavadi nepričakovan, pogosto na nedostopnem ali nenaseljenem mestu in velikokrat tudi pozno odkrit. To pomeni, da je gašenje takih požarov težavno. Samovžig je pojav, kjer se gorljiva snov zaradi dviga temperature vžge, četudi zunanji vir vžiga ni prisoten. Samovžig nastane, ko temperatura gorljivih par in hlapov naraste nad temperaturo samovžiga. Za nastanek samovžiga je najprej potreben zadosten dvig temperature. Proces, pri katerem pride do dviga temperature brez od zunaj dovedene toplote, imenujemo samodejno segrevanje. Vzrok za segrevanje so reakcije (eksotermne), kjer se sprošča toplota: - oksidacija, kjer je gorljiv material pomešan z oksidacijskim sredstvom; - razpad, kjer nekatere nestabilne snovi razpadajo; - delovanje mikroorganizmov; - polimerizacija, kjer se večje število enakih molekul spaja v večje molekule (Novak Š., str. 162, 2006). Samovžig delimo po vzrokih nastanka na fizikalne, kemične in biološke. Fizikalni samovžig nastane pri kopičenju toplote, ki se pojavi pri fizikalnih pojavih, kot je na primer trenje, električni kratki stiki, preobremenitve tokovodnikov, posledice iskrenja statične elektrike, sončna energija in sončni žarki. Fizikalni samovžig se lahko povzroči tudi z lečo ali upognjenim zrcalom tako, da se sončni žarki zbirajo v gorišču in vžgejo gorljivo snov. Spajanje neke snovi s kisikom je oksidacija ali kemični pojav. Pri oksidaciji se sprošča toplota. Če se toplota ne odvije sproti, se snov začne segrevati, če se segrevanje ne prekine, se snov tako segreje, da se vname. Torej pride do samovžiga. Tak pojav se največkrat pojavi v kupu starega premoga, lesnih odpadkov, slami, listju, v kupu odpadnih krp, smeteh in podobno. Hitrost segrevanja je odvisna od vrste, količine zbitosti snovi, lastnosti snovi ter hitrosti procesa oksidacije. Kemični pojav je tudi reakcija dveh ali več kemikalij pri medsebojnem stiku (Novak, Š., str. 154, 2006). Biološki samovžig se pojavi na primer pri premalo posušenem senu, katero vsebuje veliko mikroorganizmov, ki povzročajo razne oksidacijske procese, kot so vrenje, gnitje in toplota. Delovanje mikroorganizmov pri samovžigu sena v prvi fazi povzroči kemične reakcije, ki razvijejo toploto. Ker se toplota ne odvaja, narašča in se pri temperaturah med 113 in 130°C seno vžge. Podobne lastnosti samovžiga imajo tudi razna sveža krmila za živino, vlažna slama, razna žita in še nekatere druge rastline pa tudi hlevski gnoj (Krušec I., str. 122–123, 2001). Eksplozija je ena od oblik gorenja, je zelo hitro gorenje. Glede na hitrost izgorevanja razlikujemo tri možne vrste kemijskih eksplozij: - prskanje; - počasne eksplozije;. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 13 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. -. Diplomsko delo visokošolskega študija. hitre ali močne eksplozije.. Če se proces gorenja odvija z veliko hitrostjo oziroma bliskovito, pride do eksplozij, pri čemer ločimo dva bistveno različna pojava, to sta fizikalna in kemična eksplozija. Fizikalna eksplozija nastane zaradi širjenja snovi v zaprti posodi, ki ne vzdrži naraščajočega pritiska in popusti. Pri tem pride do pokanja, rušenja ali raztreščenja sten. Primer fizikalne eksplozije je voda, ki je v posodi napolnjena do vrha, ki pri temperaturi pod 0° C zamrzne, pri čemer poveča svojo prostornino, kar povzroči pokanje posode. Tudi segrevanje vode in drugih tekočin zaradi raztezanja pri višjih temperaturah povzroči pokanje posode. Kemična eksplozija je zelo hitra ali skoraj nenadna pretvorba trdnega ali tekočega eksploziva v pline, ki imajo mnogo večjo prostornino kot pa prvotna gorljiva snov. Gre v bistvu za zelo hitro oksidacijo – izgorevanje. Poleg tega se pri gorenju prostornina poveča še zaradi povišane temperature. Zaradi tega pojava nastaja v zaprtem prostoru ali na prostem vse višji pritisk, ki se v trenutku, ko doseže kritično mejo, sprosti v obliki eksplozije. Pri eksplozijah ločimo vzbuh, eksplozijo in detonacijo. Če ni prevelikega upora sten in če gorenje ni hitrejše od hitrosti zvoka (300 m/s), dobimo vzbuh. Če se stene upirajo in če je hitrost gorenja približno enaka hitrosti zvoka, pride do eksplozije. Nekateri eksplozivi gorijo tako hitro, da pride do detonacije, pri čemer hitrost gorenja doseže od 1000 m/s do 10 km/s in močno naraste tlak (Novak Š., str. 157, 2006).. 2.3. Produkti gorenja. Pri vsaki oksidaciji snovi nastajajo nove kemične spojine, ki so produkti oksidacije ali oksidi. Pri gorenju poleg svetlobe in toplotne energije nastajajo tudi snovi, ki bi jih lahko imenovali tudi stranski produkti – ostanki. Zanje je značilno, da so težje gorljivi in zaradi kemične sestave ob prisotnosti toplote prehajajo v neko novo kemično snov. Čiste organske snovi zgorevajo le v dim. Vse ostale snovi, oziroma večina, pa ob izgorevanju tvorijo določene ostanke snovi. V dimu se kot produkti gorenja lahko pojavijo vodni hlapi, ogljikov dioksid, ogljikov monoksid, žveplov dioksid, dušeči plini, metilni alkohol. Od vrste goriv in načina izgorevanja je odvisna količina produktov gorenja. Za gasilca je pomembno, da stranske produkte in njihove nevarne učinke pozna, saj se z njimi srečuje ob slehernem požaru, zato bomo podrobneje opredelili nekatere stranske produkte gorenja, in sicer: dim, ogljikov dioksid, ogljikov monoksid in ostale nevarne pline. Sleherni proces gorenja spremlja dim. Dim je zmes preostanka zgorelih plinov, vodnih in katranastih par, nezgorelih saj in drobnih ter lahkih delcev pepela. Pri popolnem procesu gorenja je dim, zaradi prisotnosti vodne pare, navadno bele barve, pri nepopolnem pa je zaradi nedogorelih saj siv ali celo črn. Pri zgorevanju nekaterih snovi (fosfor, žveplo, razne umetne mase, umetna gnojila) nastajajo strupene spojine, ki uhajajo v dim in s tem ogrožajo ljudi.. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 14 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. Plin ogljikov dioksid je produkt popolnega gorenja organskih snovi, če zgorevajo v zadostni količini mešanice kisika in zraka. Nastaja tudi pri procesih dihanja živih bitij in rastlin ter pri alkoholnem vrenju. Ogljikov dioksid je plin brez barve in vonja, je rahlo kiselkastega okusa in draži sluznice dihalnih organov. Ogljik za popolno gorenje potrebuje dva atoma kisika, če kisika ni dovolj, se veže z enim atomom kisika in tvori ogljikov oksid (ogljikov monoksid – CO). Ta pojav imenujemo nepopolno gorenje. Ogljikov monoksid je plin brez barve, vonja in okusa. Nevarni plini nastajajo pri nevarnejših požarih, kot so požari raznih kemičnih snovi, smol, umetnih snovi in raznih gnojil, saj se pri gorenju teh ustvarjajo nove kemične substance (Krušec I., str. 124–128, 2001). Ti plini so lahko žveplov dioksid, klorovodikova kislina, dušeči plini, karbonil klorid, cijanovodikova kislina in metilni alkohol. Poleg visokih temperatur povzročajo dim in nekateri plinasti produkti največjo nevarnost pri požarih. Dim povzroča neprijetno počutje, oteženo dihanje, slabo vidljivost ter druge motnje. Nevidni plini, ki so z vidnim dimom pomešani, pa lahko povzročijo smrt v najkrajšem času.. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 15 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. 3 POŽAR Gorenje je za človeka koristen pojav, dokler ne pride do požara. Požar je ogenj, ki zapusti za to določeno mesto ter je sposoben, da se nenadzorovano širi na določen kraj in povzroča škodo. Njegova značilnost je sproščanje toplote skupaj z dimom, strupenimi plini in plameni. Da požar pogasimo, mu moramo odvzeti enega od pogojev gorenja. To so kisik, toplota in gorljiva snov. (Novak Š., str. 150, 2006) Vedeti moramo, da vsako gorenje ni požar, požar pa je vedno gorenje. Potek požara opisujejo t. i. požarne krivulje, ki prikazujejo razmerje med časom in hitrostjo sproščanja toplote. Krivuljo ponazarja več faz, kamor prištevamo vžig, čas pred požarnim preskokom, požarni preskok, čas po požarnem preskoku in fazo pojemanja požara.. Slika 2: Krivulja standardnega požara (http://fineatrade.com/ft/studer/seminarji/grm_poz.jpg, 7. 8. 2008) Faza začetnega požara: pride do vžiga in gorenja gorljivih materialov. V začetni fazi imamo lahko gorenje s plamenom ali pa se pojavlja predvsem dim. Za vžig je potrebna prisotnost goriva, kisika in vira vžiga. Do vžiga kljub prisotnosti gorljivih snovi, zadostne koncentracije kisika in ustreznega vira vžiga ne bo prišlo, če stik med gorivom in virom vžiga ni takšen, ki bi omogočal dvig temperature goriva do vžigne temperature. Faza rastočega požara: je ključna faza pri razvoju požara, je požarni preskok (flashover). To je prehod v stanje, ko požar zajame celotno površino vseh gorljivih snovi v prostoru. Ob tem se zelo poveča hitrost gorenja in hitrost sproščanja toplote, kar ima za posledico močno povečano količino sproščene toplote, dima in dvig temperature v prostoru. Faza razvitega požara: po požarnem preskoku požar zelo hitro preide v fazo polno razvitega požara, za katero je značilna konstantna hitrost gorenja in sproščanja toplote ter konstantna vrednost temperature, okoli 1000° C. V ogenj so zajeti vsi. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 16 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. gorljivi materiali v prostoru. Trajanje in razvoj faze razvitega požara sta odvisna od količine goriva in prezračevanja v prostoru. Faza pojemajočega požara: požar bo po določenem času začel pojemati zaradi primanjkovanja gorljivega materiala in bo tudi sam ugasnil. Pojemanje požara lahko povzroči pomanjkanje goriva ali zraka ter ročno ali avtomatsko gašenje (Koncept za projektiranje požarne varnosti z inženirskimi metodami, http://www.sos112.si/slo/tdocs/metode_02.pdf, 7. 8. 2008). Pri požarih, kjer poteka gorenje s plamenom, ločimo začetna in sekundarna goriva. Pri začetnih gorivih je pomembno: -. Agregatno stanje goriva – goriva so lahko v trdnem, tekočem ali plinastem stanju. Agregatno stanje vpliva na lastnosti gorenja.. -. Vrsta in količina goriva – razvoj in trajanje požara sta odvisna od vrste in količine goriva.. -. Oblika goriva – geometrijske lastnosti goriva vplivajo na razvoj požara in na hitrost sproščanja toplote. Geometrija vpliva na dostop zraka in s tem na hitrost gorenja.. -. Položaj goriva – položaj goriva (ob steni, v kotu, na odprtem ali pod stropom itd.) vpliva na razvoj požara.. -. Hitrost sproščanja toplote – količina toplote, ki se sprošča ob gorenju, je odvisna od toplotne vrednosti gorljivih materialov, hitrosti zgorevanja goriva, hitrosti izgube mase, toplotnega toka in učinkovitosti gorenja.. -. Hitrost širjenja požara – razvoj požara je časovno pogojen. Požar se širi različno hitro, kar je predvsem odvisno od vrste ter oblike goriva in dostopa zraka. Hitrejši razvoj požara pomeni hitrejši dvig temperature in nastajanja produktov gorenja.. -. Nastajanje produktov gorenja - Od vrste goriv in načina izgorevanja je odvisna količina produktov gorenja (dim, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, itd.). Produkti gorenja ne vplivajo samo na varnost ljudi v objektu, temveč vplivajo tudi na objekt sam. Na primer, pri gorenju električnih kablov nastali HCl lahko zaradi korozijskega delovanja poškoduje električno instalacijo in s tem povzroči prekinitev proizvodnega procesa v objektu.. Sekundarna goriva omogočajo širjenje požara izven območja nastanka. Vžig sekundarnih goriv nastane zaradi širjenja s plamenom in prenosa toplote s sevanjem, kondukcijo ali konvekcijo (Novak Š., str. 156, 2006). 3.1. Vrste požarov. Požare lahko razvrščamo na različne načine, in sicer: - glede na vrsto gorljive snovi;. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 17 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. -. Diplomsko delo visokošolskega študija. po obsegu in velikosti požarne površine; glede na kraj požara; po času trajanja požara; glede na požare v naravi.. Požare glede na vrsto gorljive snovi razvrščamo v štiri razrede: -. razred A, v katerega uvrščamo požare trdnih snovi. Gorijo s plamenom ali tlijo z žerjavico, lahko oboje hkrati. Sem spada naslednji gorljivi material: les, premog, papir, slama, plastika in podobno;. -. razred B, sem uvrščamo vnetljive tekočine, ki gorijo brez žerjavice. Te tekočine so: bencin, nafta, olje, smola, olje, laki in drugo;. -. razred C, sem uvrščamo vnetljive pline. Ti plini so: metan, propan, zemeljski plin, acetilen, vodik in drugi sorodni plini;. -. razred D, v katerega uvrščamo vnetljive kovine, kot so aluminij, magnezij (Krušec I., str. 222–223, 2006).. Po obsegu in velikosti požarne površine razvrščamo požare v: -. male požare; večje požare; velike požare; katastrofalne požare.. Mali požar je običajno začetni požar. Po obsegu zajema manjše površine znotraj ali zunaj prostora in ga lahko pogasimo s priročnimi gasilnimi sredstvi. To so razna pokrivala, ročni gasilniki, z vedrom vode ali vodo iz bližnjega hidranta. Mali požar lahko pogasijo prisebni posamezniki, stanovalci, delavci v tovarni ali kmetje na polju. Večji požar zajame večje površine in več prostorov. Pri takem požaru preti nevarnost, da se bo hitro širil. Gasimo ga z vodo in drugimi gasilnimi sredstvi. Za gašenje so potrebni gasilci z ustrezno opremljenim gasilskim vozilom. Velik požar zajema velike površine, na primer več nadstropij stanovanjskega bloka, več gospodarskih objektov. Običajno se taki požari razvijejo tam, kjer je veliko gorljive snovi in kjer so izpolnjeni pogoji za intenziven razvoj požara. Med velike požare uvrščamo tudi gozdne požare, kjer gorijo velike gozdne površine. Za gašenje je potrebno veliko število gasilcev. Katastrofalen požar se širi na večjih površinah na odprtem ali na večjih objektih ali skupini objektov. Zaradi obsega in preteče nevarnosti se bo širil in ogrozil širšo okolico, običajno zahteva umik prebivalstva in druge varnostne ukrepe za preprečitve ekoloških katastrof (na primer, če ogroža skladišča nevarnih snovi ali druge podobne objekte). Ta požar ni velik samo po obsegu, ampak povzroča tudi veliko materialno škodo in škodo v naravnem okolju. Prav tako so zahtevali smrtne žrtve tako med ljudmi kot med reševalci. Gašenje teh požarov je najzahtevnejše. Prav je, da strokovnjaki izdelajo operativni načrt aktivnosti gašenja pri katastrofalnih požarih (Krušec I., str. 224, 2006).. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 18 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. Vrste požarov glede na kraj požara delimo na: -. notranje požare; zunanje požare; kombinirane požare; požare v naravnem okolju.. Med notranje požare prištevamo požare v tovarnah, stanovanjih, gospodarskih poslopjih in drugih objektih. Požar se širi iz kraja nastanka po notranjih prostorih zgradbe. Ogenj je zaprt med zidove in se prebija v druge prostore skozi stopnišča, vrata in strope. Zunanji požari so požari zunanjih sten in streh ter drugih zunanjih površin objektov. V to skupino prištevamo tudi požare razlitih vnetljivih tekočin v prometnih nesrečah, ker gori v odprtem prostoru in se lahko ogenj širi tudi v naravo. Kombinirani požari nastanejo takrat, ko se ogenj širi znotraj in zunaj objekta. Požari v naravi so požari travnikov, gozdov in drugih površin v naravi (Krušec I., str. 225, 2006). Požare delimo tudi po času trajanja. To so: -. začetni požari; razbohoteni požari; živa pogorišča.. Pri začetnih požarih je intenzivnost gorenja majhna in gorijo majhne površine ali posamezni predmeti. Ta faza gorenja traja običajno kratek čas, saj požar hitro razvija svojo intenzivnost, če so za to izpolnjeni pogoji. Razbohoteni požari so tisti, ko gorenje doseže najvišjo intenzivnost in temperaturo, veliko hitrost širitve in večje površine. Živa pogorišča nastanejo, ko so vsi gorljivi deli zgoreli ali so uničeni in se brez gašenja intenzivnost požara zmanjšuje (Krušec I., str. 225, 2001). Požare v naravi delimo na: - podtalne požare, ko z žarom tlijo iglice, storži, korenine pod zgornjo plastjo zemlje; - talne požare, ko gori trava, listje, grmičevje in suho vejevje; - požare drevesnih krošenj, ko gorijo krošnje listavcev in iglavcev; - kombinirane požare, ki so hkrati podtalni in talni požari ali talni in požari krošenj dreves; - požare posameznih dreves, običajno zaradi udara strele (Krušec I., str. 242, 2001).. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 19 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. 3.2. Diplomsko delo visokošolskega študija. Ukrepi ob požaru. V trenutku, ko smo zaznali požar, so postopki ravnanja odvisni od naših možnosti, znanja in danih okoliščin. Ko opazimo požar je pomembno, da ostanemo prisebni in zbrani. Potrebno je ukrepati hitro in preudarno. Če je požar v začetni fazi gorenja, ga poskušamo pogasiti sami oziroma s pomočjo bližnjih. Ob nastanku večjega požara pokličemo na pomoč gasilce na telefonsko številko 112 in v času, ko čakamo gasilce, se lotimo reševanja ljudi, živali in premoženja, če so v nevarnosti, ter gasimo požar oziroma ga poskušamo omejiti. Hitro in premišljeno ukrepanje ob nastanku požara bo lahko preprečilo marsikatero nevšečnost. Požar poskušamo pogasiti takoj, ko ga opazimo. Veliko lažje je požar pogasiti oziroma zadušiti v začetni fazi, kot v napredujoči. Vsi zdravi in sposobni ljudje so po zakonu dolžni pogasiti požar, ki ga opazijo v svoji bližini. Če sami ne morejo, morajo poklicati na pomoč druge – mimoidoče, sodelavce ali gasilce. Vsak, ki zasliši na pomoč, je dolžan kakorkoli pomagati. Na pomoč je potrebno poklicati gasilce na telefonsko številko 112. Medtem ko čakamo gasilce, moramo: - poskrbeti za varnost ljudi, živali in premoženje ter njihovo evakuacijo, zlasti starejših in bolnih ljudi ter otrok in odstranitev tistih, ki ne morejo pomagati in so v napoto; - zapreti oziroma prekiniti dovod plina, pare ipd. in izključiti elektriko; - iz območja, ki ga je zajel požar, odstraniti vse polne in prazne jeklenke za plin in za lahko vnetljive snovi; - nadaljevati z gašenjem in omejevanjem širjenja požara. Ko kličemo gasilce, moramo govoriti počasi in različno. Kratka in jedrnata ter razločna informacija je vredna več kot dolgovezno razlaganje. Najprej se predstavimo, nato povemo od kod kličemo, če so ogroženi ljudje, po možnosti povemo, če so nam znane vodne razmere in o možnostih dovoza z gasilnimi vozili (Novak Š., str. 169, 2006). Ob požaru v večstanovanjskih, predvsem visokih objektih, je največja nevarnost dim na stopnišču, ki otežuje ali celo onemogoča umik iz objekta. V tem primeru je najbolje v prostoru, kjer se nahajamo, z mokrimi krpami zatesniti spodnji del vrat in počakati na pomoč. Če dim ni preveč gost, lahko dihala delno zaščitimo tako, da si damo pred usta moker robec ali krpo. Ko pridejo gasilci, jih takoj opozorimo nase. Vsako odpiranje oken in vrat pripomore k širjenju požara in dima, zato jih ne smemo odpirati oziroma jih v primeru požara zapremo (Kako ravnamo ob požaru na objektu, http://www.sos112.si/slo/page.php?src=np18.htm, 18. 8. 2008). Ko zagori v naravi, moramo najprej oceniti, kakšen je požar. Če je manjši začetni požar, ga poskušamo pogasiti sami. Pri gašenju je potrebno paziti na svojo varnost. Požara se lotimo s priročnimi gasilnimi sredstvi: z vodo, smrekovimi vejami, zemljo ali peskom. Če je požar tako velik, da ga ne moremo sami pogasiti, nemudoma pokličemo gasilce ali policijo (Kako ravnamo ob požaru v naravi, http://www.sos112.si/slo/page.php?src=np17.htm, 18. 8. 2008).. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 20 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. 3.3. Diplomsko delo visokošolskega študija. Vpliv - škodljivost požara na ljudi. Pri zgorevanju nekaterih snovi, kot so fosfor, žveplo, razne umetne mase, umetna gnojila in druge, nastajajo strupene spojine, ki uhajajo v dim in ogrožajo ljudi, živali in rastline. Gasilci se pogosto srečujejo z dimom, ki je lahko nevaren in dražljiv, zato morajo biti poučeni o tovrstnih nevarnostih, da vedo uporabljati ustrezna zaščitna sredstva za varovanje oči, dihal in kože. Strupenost plinov v dimu je odvisna od kemične sestave snovi, ki gori. Dim gorečega lesa, sena in drugih naravnih materialov je gotovo manj nevaren od dima gorečih plastičnih mas, gume ali plinov oziroma hlapov gorečih kemičnih snovi kislin ali lugov. Pri gorenju nastaja ogljikov dioksid, ki ni strupen. Uživamo ga s pitjem mineralne vode ali drugih pijač, ki ga vsebujejo. Za človeka je ogljikov dioksid nevaren kot dušljivec, saj pri višjih koncentracijah izpodriva kisik iz zraka. Pri 3 % koncentraciji v zraku povzroča občutek zadušljivosti, pri 8 % nastopi nevarnost dušitve, pri 25 do 30 % koncentraciji celo smrt. Ogljikov monoksid spada med najbolj strupene pline. Za človeka in druga živa bitja je že v zelo majhnih količinah v zraku smrtno nevaren, ker se izjemno hitro kemično veže s krvnim hemoglobinom. Iz njega izpodriva kisik in tako prepreči spajanje hemoglobina s kisikom, ki je potreben za življenje. Velika razširjenost uporabe nevarnih snovi in raznih kemikalij v industriji, gospodinjstvih in tudi v prometu ob požarih povečuje nevarnost pojava strupenih plinov. Pri gorenju na primer klorova kislina, žveplov dioksid in razne plastične mase tvorijo ostro dišeče pline, ki dražijo oči, dihala in kožo. Zelo nevaren plin je celuloida, ki poleg ogljikovega oksida vsebuje tudi cianovodik in okside dušika. Cianovodik je izjemno močan strup (Krušec I., str. 124–128, 2006). V spodnji tabeli je prikazano, iz katerih virov nastanejo produkti gorenja in kakšen učinek imajo na človeka.. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 21 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Snov Amoniak. Dušikov dioksid. Ogljikov dioksid. Vir Pri gorenju volne, svile, najlona, melamina, normalno prisoten v manjših koncentracijah v stanovanjskih požarih. Pogost produkt pri gorenju celuloznih nitratov, celuloida in tekstila. Stranski produkt gorenja.. Diplomsko delo visokošolskega študija. Učinek na človeka Dražljivec zgornjih dihal. Smrtna doza pri 0,25 – 0,65 % koncentraciji v pol ure. Dušljivec spodnjih in zgornjih dihalnih poti. Smrtna doza pri 0,02 – 0,07 % koncentraciji v nekaj minutah. Dušljivec – izpodriva kisik. Pospešeno dihanje.. Smrtna doza pri 10 % koncentraciji v nekaj minutah. Ogljikov Produkt nepopolnega izgorevanja - Dušljivec - veže se na monoksid volna, les, papir, bombaž, PVC, hemoglobin v krvi. Zadušitev. naftni derivati. Smrtna doza pri 0,4 % koncentraciji v 1 uri. Vodikov Pri gorenju volne, svile, najlona in Dušljiv strup. cianid nekaterih plastik. (cianovodik Smrtna doza pri 0,3 % ova kislina) koncentraciji v zelo kratkem času. Vodikov Pri gorenju gume, surovega olja, Strupen plin, neprijeten vonj, sulfid snovi, ki vsebujejo žveplo. poškodbe živčnega sistema, paraliza dihalnih organov.. Žveplov dioksid. Snovi, ki vsebujejo žveplo (guma, kavčuk).. Smrtna doza pri 0,07 % koncentraciji v pol ure. Močan dražljivec Nevarna doza pri 0,3 % koncentraciji v nekaj minutah.. Slika 3: Vpliv zgorevalnih produktov na človeka (Šimenko P, str. 47–48, 1986). Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 22 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. 4 VZROKI POŽAROV Vzroki, zaradi katerih požari nastajajo, so pomanjkljivo poznavanje požarne nevarnosti in jih zato podcenjujemo ali imamo o njih napačne predstave. Toplota je v vsakem primeru povzročitelj požara. Povzročitelji požara oziroma načini, ki lahko dovedejo do spajanja gorljive snovi s kisikom in povzročijo požar, se delijo na: - toplotne načine; - električne načine; - kemične načine in - mehanske povzročitelje. Toplotni način povzročitve požara je tisti, ko neka snov zagori, ker pride v neposreden stik s plamenom, žerjavico ali toplotnim sevanjem. Primer je odvržena goreča vžigalica, sušenje perila nad vročo pečjo, kajenje na požarno ogroženih mestih, varjenje in rezanje kovin brez predhodnih varnostnih ukrepov, pokrivanje žarnic s papirjem in podobno. Električni način povzročitve požara je v primeru, ko električne naprave, stroji in inštalacije zaradi okvare povzročijo požar. Primer je udar strele, kratek stik na električnih inštalacijah in napravah ter statična elektrika, preobremenitev tokovodnikov, napake na napravah in strojih na električni pogon in podobno. Kemični način je, ko se zaradi kemične reakcije snovi segrevajo in povzročijo požar. Taki načini so na primer samovžig mastnih krp ali premogovega prahu, vlažno seno in podobno. Mehanski način povzročitve požara nastane kot posledica mehanskega vzroka. Takšni vzroki so na primer trenje gorljivih snovi, zvišan tlak v posodah s plini, mehanski udarec po eksplozivni snovi in podobno ( Krušec I., Str. 266–267, 2001). Najpogostejši vzroki požara v bivalnem, delovnem in naravnem okolju so človekova neprevidnost, malomarnost in nestrokovno ravnanje. Neprevidno kajenje je med najpogostejšimi vzroki za požare. Vedno znova se dogaja, da ljudje kadijo v postelji ali v naslonjačih in pri tem zaspijo ter tako zanetijo požar. Mnogo požarov povzročijo otroci, ki se igrajo z ognjem ali ga uporabijo za razne namene (gretje hrane, za razsvetljavo). Požar lahko povzroči neočiščeno kurišče, predvsem gorljive snovi, ki se nahajajo ob kuriščih. Posebno nevarnost požara predstavlja sušenje perila ob kuriščih ali nad njimi. Mnogo požarov na travnikih in v gozdovih povzročijo ljudje, ki neodgovorno zapuščajo ne pogašena kurišča. Gorljive tekočine, kot so bencin, topila, alkohol, kurilno olje, laki, so zelo nevarne za požar ali eksplozijo. Vzrok za požar so tudi tako imenovana vroča dela, varjenje, rezanje, spajkanje. Požarne nevarnosti povzročajo tudi stare ali preobremenjene električne napeljave ter zakrpane varovalke, nepravilna uporaba likalnikov, električnih peči itd. Vsako uhajanje plina na plinskih napeljavah na prostem ali v prostoru lahko povzroči požar ali eksplozijo. Okrog novoletnih praznikov lahko pride do požarov, zaradi nepravilne okrasitve prostorov, uporabe iskric, raket, sveč in podobno.. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 23 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. 4.1. Diplomsko delo visokošolskega študija. Vzroki požarov v bivalnem okolju. Požari v bivalnem okolju so najpogostejši, saj v njem človek preživi največ časa, prav tako so najbolj izpostavljeni požarni nevarnosti. Predvsem v zimskem času, zaradi večje uporabe grelnih sredstev. Najpogostejši vzroki požara v bivalnem okolju so: -. zapuščanje prostora v času, ko imamo vklopljen likalnik, plinski štedilnik ali drugo toplotno napravo;. -. čiščenje in pranje oblačil z lahko vnetljivimi in celo eksplozivnimi snovmi v zaprtem prostoru ali ob toplem viru, ko že drobna iskra lahko povzroči vžig ali eksplozijo;. -. slabe ali dotrajane električne in plinske inštalacije in naprave;. -. doma obnovljeni varovalni vložki, ki jih je prepovedano uporabljati;. -. nepravilno ravnanje s pečmi na kurilno olje ali trdo gorivo;. -. nestrokovno priključevanje plinskih jeklenk gospodinjskega plina na štedilnik;. -. nepravilno hranjenje nevarnih in lahko vnetljivih tekočin;. -. uporaba raznih svetil z odprtim plamenom, kot so petrolejke in sveče;. -. zaprašena, s pajčevino ali papirjem prekrita svetilna telesa, predvsem žarnice z žarilno nitko, ki pri gorenju oddajajo velike toplote;. -. nestrokovno izdelani dimniki;. -. nestrokovno izdelana kurišča za kuhanje hrane za živino v bližini senikov in drugih shramb, v katerih so shranjene razne gorljive poljščine, suha slama in podobno;. -. nepravilno postavljene peči in drugi toplotni viri, ki sevajo toploto v okolje in lahko povzročijo vžig gorljivih snovi – lesenih oblog, pregrinjal, zaves in podobno;. -. malomarnost kadilcev, ki nepazljivo odlagajo žareče ogorke;. -. vžigalice oziroma vžigalniki v rokah otrok;. -. nestrokovna izdelava raznovrstnih začasnih električnih, plinskih in drugih inštalacij, raznih kurišč in podobno;. -. znani so tudi primeri požarov zaradi udara električne strele ob nevihtah.. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 24 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. V bivalnih prostorih požar najpogosteje nastane zaradi nestrokovnega dela, malomarnega ravnanja in nespoštovanja varnostnih pravil. Požar lahko nastane tudi zaradi dotrajanih električnih instalacij, slabih in nestrokovno izdelanih dimnikov, svetilnih teles, ki se prekomerno segrevajo in uporabe odprtega ognja. Pogosto zagori tudi zaradi kurjenja v neurejenih in slabo vzdrževanih kuriščih. Gospodarska poslopja, kot so shrambe kmetijskih strojev in naprav, garaže, razne delavnice, seniki in prostori za živino, so pogosto polna gorljivih snovi (seno, les, razna maziva, pogonska goriva). Te prostore, še posebno na podeželju, se ocenjuje kot prostore s povečano požarno ogroženostjo (Krušec I., str. 268-269, 2001). V gospodinjstvih, tovarnah, na kmečkih domačijah in tudi v šolah uporabljamo nevarne snovi, kot so razna čistila, razpršilci, sredstva za pranje perila, škropiva za zaščito rastlin, umetna gnojila, razne lake in podobne izdelke. Tudi ta sredstva so lahko nevarna, če ne ravnamo v skladu z navodili, saj lahko povzročijo požar ali celo eksplozijo.. 4.2. Vzroki požarov v delovnem okolju. V delovnih okoljih je velika nevarnost požarov zaradi same uporabe delovnih strojev. Požar ali eksplozijo lahko povzročijo tako imenovana vroča dela, kot so varjenje, brušenje, rezanje. Vzrok za požar so lahko tudi segrevanje naprav in strojev, električne naprave in inštalacije itd. Med najpogostejše vzroke požara v industriji uvrščamo: -. nepazljivost pri varjenju, rezanju in spajkanju kovin;. -. trenje v ležajih raznih strojev in napake v prenosnih sistemih energije;. -. statično elektriko;. -. pomanjkljivo izdelane, poškodovane in dotrajane električne naprave in inštalacije;. -. samovžig mastnih krp in snovi;. -. nestrokovno uporabo nevarnih in gorljivih snovi;. -. napake v tehnološkem postopku, zaradi katerih prihaja do nezaželenih kemijskih reakcij, ki povzročajo samovžig, eksplozijo ali požar;. -. velika razširjenost uporabe vnetljivih, eksplozivnih in drugih nevarnih snovi;. -. opuščanje vzdrževanja in kontrole plinskih in električnih inštalacij;. -. segrevanje naprav in strojev zaradi preobremenjevanja;. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 25 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. -. kajenje na požarno nevarnih mestih in odmetavanje gorečih cigaretnih ogorkov;. -. nered na delovnih mestih;. -. kršenje navodil o varnem delu in izvajanju varstva pred požarom (Krušec I., str. 277, 2001).. 4.3. Vzroki požarov v naravnem okolju. V naravnem okolju je velikokrat za požar odgovoren človek sam, zaradi malomarnosti, neznanja in namernega vžiga. Največ požarov je spomladi zaradi kurjenja v naravi in poleti zaradi neprevidnosti obiskovalcev narave. Vzroki požarov so v večji meri tudi odvisni od naravnih pojavov, kot so strele, potresi, vulkanski izbruhi, na kar človek ne more vplivati. Najpogostejši vzroki v naravnem okolju so: -. požig suhe trave in suhljadi ob nezadostnih varnostnih ukrepih;. -. uporaba odprtega ognja v času velike požarne ogroženosti naravnega okolja;. -. nedisciplinirani obiskovalci narave, ki kurijo na gozdnih tleh zunaj določenih kurišč;. -. odvrženi cigaretni ogorki;. -. iskra, ki lahko nastane ob zaviranju vlaka;. -. električna iskra s pretrganih žic električnega daljnovoda;. -. udar strele ob neurju;. -. toplota sončnih žarkov, ki sijejo na razbito steklo, kjer se v določenih pogojih zbira toplota, ki lahko pod ugodnimi pogoji povzroči vžig suhega listja, trave ali druge suhljadi;. -. nameren vžig.. Naštete vzroke požarov v naravi pripisujemo predvsem človeku. Poleg tega so pomemben razlog vse večje požarne ogroženosti naravnega okolja zaraščanje obdelovalnih površin, kar ima za posledico povečanje gorljive mase ter vse večje in dalj časa trajajoče suše. Dejavniki požarne občutljivosti naravnega okolja so: - gorljivi material (drevesa, talna vegetacija, suhljad, odpadlo listje); - klimatski pogoji (temperatura zraka, količina in pogostost padavin, vlažnost zraka in gozdnih površin);. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 26 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. -. Diplomsko delo visokošolskega študija. vremenske razmere; veter; oblika in lega površin zemljišča (Krušec I., str. 279-280, 2001).. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 27 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. 5 POŽARNA STATISTIKA V SLOVENIJI LETA 2004 Naredili smo statistični pregled požarov v Slovenji leta 2004 po načinu in vzrokih nastanka. Požare smo razdelili na požare v naravi, požare v objektih, požari na prometnih sredstvih in drugi požari. Največ požarov je bilo v objektih (1671), sledijo jim požari v naravi (986), drugi požari, ki jih je bilo 728, najmanj požarov je nastalo na prometnih sredstvih, in sicer 536. Vseh skupaj jih je bilo 3921. Gasilci za 671 od 3921 požarov v letu 2004, kar je 17,1 % vseh požarov, niso dali podatkov za nastale požare. VRSTE POŽAROV 1 - požari v naravi 2 - požari v objektih 3 - požari na prometnih sredstvih 4 - drugi požari SKUPAJ. ŠT. POŽAROV 986 1671 536 728 3921. Tabela 1: Požari v letu 2004 (URSZR, str. 79, 2005). Požari v letu 2004. Požari v naravi 19%. 25%. 14% 42%. Požari v objektih Požari na prometnih sredstvih Drugi požari. Graf 1: Požari v letu 2004 Največ požarov je nastalo zaradi malomarnosti, neprevidnosti in nevednosti, in sicer 1271 požarov. Od tega so bili 439-krat namerno povzročeni, 122-krat je zagorelo zaradi naravnih pojavov in 24-krat zaradi otroške igre. Pet požarov so povzročile živali. Za 558 požarov povzročitev ni znana, za 1502 požarov ni podatkov.. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 28 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. NAČIN POVZROČITVE 1 - ni podatkov 2 - malomarnost, neprevidnost, nevednost 3 - namerna povzročitev 4 - otroška igra 5 - naravni pojavi 6 - povzročile živali 7 - neznano SKUPAJ. ŠT. POŽAROV 1502 1271 439 24 122 5 558 3921. Tabela 2: Požari po načinu povzročitve (URSZR, str. 89, 2005). Požari po načinu povzročitve 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Graf 2: Požari po načinu povzročitve Glede vzrokov nastanka je na prvem mestu odprti ogenj, kurjenje na prostem (475 požarov), nato sledijo samovžigi saj v dimnikih, iskrenje iz dimnika (437) in kratki stik oziroma napake pri distribuciji električne energije (183). Pogosti vzroki nastanka požarov so tudi okvare ali nepravilno delovanje električnih in grelnih naprav in aparatov (148) ter neprevidno kuhanje (148), odlaganje vročega pepela ali gorljivega materiala (110), okvare in poškodbe sredstev, naprav, opreme, strojev, motorjev (105 požarov). 299 požarov je izbruhnilo iz neznanih vzrokov, 101 požar pa iz drugih vzrokov. Za 1358 požarov ni podatkov o vzrokih nastanka.. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 29 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. VZROK 1 - ni podatkov 2 - samovžig saj v dimnikih - iskrenje iz dimnika 3 - samovžig sena 4 - samovžig smeti na odlagališčih 5 - odlaganje vročega pepela ali gorljivih materialov 6 - drugi samovžigi 7 - neprevidno kajenje, cigaretni ogorek 8 - odprti ogenj 9 - vžigi gorljivih snovi v bližini ognja ali grelnih naprav 10 - vžigi vnetljivih tekočin, plinov in hlapov, eksotermne reakcije 11 -iskre vlaka 12 - strela 13 - veter 14 - kuhanje 15 - okvare, nepravilno delovanje električnih in grelnih naprav 16 - kratek stik, distribucija električne energije 17 - statična elektrika 18 - okvare in poškodbe sredstev, naprav, opreme, strojev 19 - prometna nesreča 20 - eksplozija 21 - brušenje, varjenje, trenje, pregrevanje 22 - gradbene ali konstrukcijske pomanjkljivosti dimnika 23 - druge gradbene ali konstrukcijske pomanjkljivosti 24 - drugo 25 - neznano SKUPAJ. ŠT. POŽAROV. 1398 437 19 26 110 26 71 475 69 49 39 68 3 148 148 183 2 105 49 10 51 32 3 101 299 3921. Tabela 3: Požari po vzrokih nastanka (URSZR, str. 88, 2005). Požari po vzrokih 1400 1200 1000 800 600 400 200 0. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. Graf 3: Požari po vzrokih nastanka. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 30 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. 5.1. Diplomsko delo visokošolskega študija. Požari v naravi. Leto 2004 je glede požarov v naravi skoraj neopazno, kar ga uvršča med leta z najmanjšim številom teh požarov – bilo jih je 986 in zajeli so le 303 hektare površin. Ključni vzrok za to lahko iščemo v vremenskih razmerah, saj je v času, ko je sicer največ požarov v naravi - zgodaj spomladi, Slovenijo pokrivala debela snežna odeja, poleti pa je bilo padavin prav tako dovolj in požari niso nastajali v večjem številu. Največ požarov v naravi je bilo gozdnih (271) in pogorelo je 186 hektarov površin. Travniških požarov je bilo nekaj manj (217), pogoreli pa so 103 hektari. Precejkrat (169-krat) je gorelo tudi na odlagališčih komunalnih odpadkov. Na obdelovalnih površinah (vrtovi, njive, sadovnjaki, vinogradi) je nastal požar 53-krat, prizadelo je 7 hektarov površin. POŽARI V NARAVI 1 - požari v gozdu 2 - požari na grmovnih površinah 3 - požari v parkih 4 - požari na vrtovih, poljih, njivah 5 - požari v sadovnjakih, vinogradih 6 - požari na travnatih površinah 7 - požari na smetiščih, odlagališčih 8 - drugi požari v naravi SKUPAJ. ŠT. POŽAROV 105 114 52 46 7 217 169 276 986. Tabela 4: Požari v naravi 2004 (URSZR, str. 101, 2005). Požari v naravi 2004. požari v gozdu požari na grmovnih površinah požari v parkih. 17% 22%. 27%. požari na vrtovih, poljih, njivah požari v sadovnjakih, vinogradih požari na travnatih površinah. 1% 5%. 5%. 11%. 12%. požari na smetiščih, odlagališčih drugi požari v naravi. Graf 4: Požari v naravi 2004 Po načinu povzročitve so na prvem mestu malomarnost, neprevidnost in nevednost (221 požarov), 186 požarov so povzročili namerno, 43 jih je nastalo zaradi naravnih pojavov, sedem pa so jih zanetili otroci. Za 93 požarov ni znano, kaj jih je povzročilo, za 436 požarov pa o tem ni podatkov.. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 31 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. NAČIN POVZROČITVE 1 - ni podatkov 2 - malomarnost, neprevidnost, nevednost 3 - namerna povzročitev 4 - otroška igra 5 - naravni pojavi 6 - neznano SKUPAJ. ŠT. POŽAROV 436 221 186 7 43 93 986. Tabela 5: Požari po načinu povzročitve v naravi (URSZR, str. 111, 2005). Požari po načinu povzročitve 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0. 1. 2. 3. 4. 5. 6. Graf 5: Požari po načinu povzročitve v naravi V naravi je največkrat zagorelo zaradi odprtega ognja oziroma kurjenja na prostem (317). Pogostejši, vendar glede na odprti ogenj skorajda zanemarljivi vzroki, so še iskre vlaka (39 požarov) in samovžig smeti na odlagališčih (25 požarov). Drugi vzroki so bistveno manj pogosti. Osemdesetkrat je zagorelo iz neznanih, petindvajsetkrat pa iz drugih vzrokov. Za 427 požarov v naravi ni podatkov o vzrokih.. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 32 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. VZROK 1 - ni podatkov 2 - samovžig sena 3 - samovžig smeti na odlagališčih 4 - odlaganje vročega pepela ali gorljivih materialov 5 - drugi samovžigi 6 - neprevidno kajenje, cigaretni ogorek 7 - odprti ogenj 8 - vžigi vnetljivih tekočin, plinov in hlapov 9 - iskre vlaka 10 - strela 11 - veter 12 - kratek stik, distribucija električne energije 13 - okvare in poškodbe sredstev, naprav, naprav, opreme 14 - eksplozija 15 - brušenje, varjenje, trenje, pregrevanje 16 - drugo 17 - neznano SKUPAJ. ŠT. POŽAROV 427 3 24 5 9 13 317 6 39 14 3 12 2 5 2 25 80 986. Tabela 6: Požari po vzrokih nastanka v naravi (URSZR, str. 110, 2005). Požari po vzrokih 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9 10 11 12 13 14 15 16 17. Graf 6: Požari po vzrokih nastanka v naravi. 5.2. Požari v objektih. Leta 2004 je bilo v Sloveniji 1671 požarov v objektih. Največ jih je bilo v stanovanjskih objektih (1124). V energetskih, proizvodnih in obrtnih objektih jih je bilo 197, v poslovnih in upravnih objektih 25, v trgovskih, gostinskih in turističnih. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 33 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. objektih 92, v vzgojno-izobraževalnih, zdravstvenih, verskih in kulturnih objektih 21, 159 požarov je bilo na kmetijskih objektih, v gradbenih pa 53. Več požarov je bilo v hladnejših mesecih, in sicer dvoje vrst: dimniških požarov ter požarov zaradi električnih in grelnih naprav. POŽARI V OBJEKTIH 1 - požari v transformatorskih postajah 2 - požari v proizvodnih obratih in prostorih 3 - požari v skladiščih 4 - požari v pomožnih proizvodnih obratih in prostorih 5 - požari v industrijskih silosih 6 - požari v obrtnih delavnicah in prostorih 7 - požari v drugih elektroenergetskih, proizvodnih, proizvodnih in obrtnih objektih in prostorih 8 - požari v poslovnih objektih in prostorih 9 - požari v upravnih objektih in prostorih 10 - požari v trgovskih objektih in prostorih 11 - požari v veleblagovnicah 12 - požari v prodajnih kioskih 13 - požari v gostinskih objektih in prostorih 14 - požari v motelih, hotelih 15 - požari v planinskih kočah 16 - požari v drugih trgovskih, turističnih in gostinskih objektih in prostorih 17 - požari v vrtcih 18 - požari v osnovnih in srednjih šolah 19 - požari v visokošolskih ustanovah 20 - požari v ambulantah in drugih ustanovah osnovne zdravstvene dejavnosti 21 - požari v bolnišnicah 22 - požari v verskih objektih 23 - požari v kinematografih, muzejih, gledališčih ipd. 24 - drugi požari v vzgojno-izobraževalnih, zdravstvenih, cerkvenih in kulturnih objektih 25 - požari v stanovanjskih hišah 26 - požari v stanovanjskih in drugih prostorih v stanovanjskih blokih in stopnicah 27 - požari v stanovanjsko-kmetijskih objektih 28 - požari v stanovanjskih-poslovnih objektih 29 - požari v domovih za ostarele 30 - požari v počitniških hišicah 31 - požari v drugih stanovanjskih objektih in prostorih 32 - požari v gospodarskih poslopjih in hlevih 33 - požari na kozolcih 34 - požari v zidanicah 35 - požari v drugih kmetijskih objektih 36 - požari v vojaških objektih 37 - požari v športnih, rekreacijskih in podobnih objektih 38 - požari v individualnih garažah. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. ŠT. POŽAROV. 16 100 17 11 11 22 20 20 5 21 9 10 43 3 2 4 2 4 3 2 1 2 2 5 768 268 18 11 1 24 34 113 22 7 17 1 4 8. Stran 34 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. 39 - požari v javnih garažnih hišah 40 - požari na avtobusih in železniških postajah 41 - drugi požari SKUPAJ. 5 1 34 1671. Tabela 7: Požari v objektih 2004 (URSZR, str. 122-123, 2005) Požari v objektih 2004 800 700 600 500 400 300 200 100 0. 1. 3. 5. 7. 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41. Graf 7: Požari v objektih 2004 Največ požarov so zakrivile malomarnost, neprevidnost in nevednost (858), potem namerna povzročitev (91), naravni pojavi (65), otroška igra (14) in živali (4). Za 247 požarov način povzročitve ni znan, za 392 požarov o tem ni podatkov. NAČIN POVZROČITVE 1 - ni podatkov 2 - malomarnost, neprevidnost, nevednost 3 - namerna povzročitev 4 - otroška igra 5 - naravni pojavi 6 - povzročile živali 7 - neznano SKUPAJ. ŠT. POŽAROV 392 858 91 14 65 4 247 1671. Tabela 8: Požari po načinu povzročitve v objektih (URSZR, str. 134, 2005). Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 35 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. Požari po načinu povzročitve 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Graf 8: Požari po načinu povzročitve v objektih Vzroki požarov v objektih so največkrat samovžig saj v dimnikih, iskrenje iz dimnika (434 požarov), neprevidno kuhanje (147), okvare, nepravilno delovanje električnih in grelnih naprav in aparatov (133), kratki stik na električnih napeljavah (100 požarov) in odprti ogenj (79 požarov). Po pogostosti se naprej razvrščajo vžig gorljivih snovi v bližini ognja oziroma toplote, udar strele, neprevidno kajenje ter brušenje, trenje, varjenje in pregrevanje. Vzrokov je še cela vrsta, vendar so precej redki. Iz neznanih vzrokov je zagorelo 90-krat, za 324 požarov ni podatkov o vzrokih. VZROK 1 - ni podatkov 2 - samovžig saj v dimnikih, iskrenje iz dimnika 3 - samovžig sena 4 - odlaganje vročega pepela ali gorljivih materialov 5 - drugi samovžigi 6 - neprevidno kajenje, cigaretni ogorek 7 - odprti ogenj 8 - vžigi gorljivih snovi v bližini ognja ali grelnih naprav 9 - vžigi vnetljivih tekočin, plinov in hlapov, eksotermne reakcije 10 - strela 11 - kuhanje 12 - nepravilno delovanje električnih in grelnih naprav in aparatov 13 - kratek stik, distribucija električne energije 14 - statična elektrika 15 - okvare in poškodbe sredstev, naprav, opreme, strojev 16 - eksplozija 17 - brušenje, varjenje, trenje, pregrevanje 18 - gradbene ali konstrukcijske pomanjkljivosti dimnika 19 - druge gradbene ali konstrukcijske pomanjkljivosti 20 - drugo. Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. ŠT. POŽAROV 324 434 14 10 11 41 79 65 31 50 147 133 100 2 24 4 40 31 3 38. Stran 36 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. 21 - neznano SKUPAJ. 90 1671. Tabela 9: Požari po vzrokih nastanka v objektih (URSZR, str. 133, 2005). Požari po vzrokih 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21. Graf 9: Požari po vzrokih nastanka v objektih. 5.3. Požari na prometnih sredstvih. Leta 2004 je bilo 536 požarov na prometnih sredstvih. Večinoma gre za vozila cestnega prometa (529 požarov), predvsem za osebna (442) in tovorna (42). Na železniških prometnih sredstvih je bilo malo požarov, samo štirje, na plovilih zračnega prometa požarov ni bilo. Na vodnih prometnih sredstvih je gorelo trikrat. POŽARI NA PROMETNIH SREDSTVIH ŠT. POŽAROV 1 - požari na osebnih vozilih, kombijih in bivalnikih 442 2 - požari na avtobusih 8 3 - požari na tovornih vozilih 42 4 - požari na delovnih vozilih 13 5 - požari na kmetijskih strojih 9 6 - požari na motociklih 9 7 - požari na drugih sredstvih cestnega prometa 6 8 - požari na dizelskih lokomotivah 1 9 - požari na potniških vagonih 1 10 - požari na tovornih vagonih 2 11 - požari na prometnih sredstvih vodnega prometa 3 SKUPAJ 536 Tabela 10: Požari na prometnih sredstvih 2004 (URSZR, str. 141, 2005). Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 37 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. Požari na prometnih sredstvih 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. Graf 10: Požari na prometnih sredstvih 2004 Po načinu povzročitve so na prvem mestu malomarnost, nevednost in neprevidnost (69 požarov) in namerna povzročitev (59). Z zanemarljivimi številkami se nato razvrstijo naravni pojavi ter otroška igra in živali. Za 127 požarov na prometnih sredstvih način povzročitve ni znan, za 276 požarov ni podatkov. NAČIN POVZROČITVE ŠT. POŽAROV 1 - ni podatkov 276 2 - malomarnost, neprevidnost, nevednost 69 3 - namerna povzročitev 59 4 - naravni pojavi 4 5 - povzročile živali 1 6 - neznano 127 SKUPAJ 536 Tabela 11: Požari po načinu povzročitve na prometnih sredstvih (URSZR, str. 147, 2005). Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 38 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. Požari po načinu povzročitve 300 250 200 150 100 50 0. 1. 2. 3. 4. 5. 6. Graf 11: Požari po načinu povzročitve na prometnih sredstvih Največ požarov je nastalo zaradi okvar in nepravilnega delovanja sredstev, naprav, opreme, strojev, motorjev (79 požarov), kratkega stika na električni napeljavi (50) in po prometnih nesrečah (49) ter zaradi odprtega ognja (20 požarov). Drugi vzroki so redkejši. Iz neznanih vzrokov je zagorelo 45-krat, za 232 požarov ni podatkov. ŠT. VZROK POŽAROV 1 - ni podatkov 232 2 - samovžig sena 1 3 - drugi samovžigi 3 4 - neprevidno kajenje, cigaretni ogorek 2 5 - odprti ogenj 20 6 - vžigi gorljivih snovi v bližini ognja ali grelnih naprav 4 7 - vžigi vnetljivih tekočin, plinov in hlapov, eksotermne reakcije 11 8 - okvare, nepravilno delovanje električnih in grelnih naprav in aparatov 14 9 - kratek stik, distribucija električne energije 50 10 - okvare in poškodbe sredstev, naprav, opreme, strojev, motorjev 79 11 - prometna nesreča 49 12 - brušenje, varjenje, trenje, pregrevanje 7 13 - drugo 19 14 - neznano 45 SKUPAJ 536. Tabela 12: Požari po vzrokih nastanka na prometnih sredstvih (URSZR, str. 146, 2005). Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 39 od 65.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko. Diplomsko delo visokošolskega študija. Požari po vzrokih 250 200 150 100 50 0. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. Graf 12: Požari po vzrokih nastanka na prometnih sredstvih. 5.4. Drugi požari. Sem uvrščamo požare na komunalnih zabojnikih, v pomožnih objektih, kakršne so drvarnice, barake in podobni objekti, na drogovih električnih in drugih napeljav. Požari na komunalnih zabojnikih so najpogostejši in tudi najbolj vplivajo na skupno število drugih požarov. V letu 2004 je bilo teh drugih požarov 728. Tokrat so največkrat goreli komunalni zabojniki - 556-krat. Ti požari so pogostejši v hladnejših mesecih, ko jih precej zagori zaradi objestnosti ter odlaganja vročega pepela in drugega gorljivega materiala. Druge vrste požari so se pojavljali redkeje: 92-krat so gorele barake (precejšnje povečanje glede na pretekla leta), 38-krat električni drogovi in drogovi drugih napeljav, 34-krat pa lope, drvarnice in podobni objekti. DRUGI POŽARI 1 - požari v barkah 2 - požari v drvarnicah in lopah 3 - požari v kurnikih, zajčnikih ipd. 4 - požari v čebelnjakih ipd. 5 - požari v komunalnih zabojnikih 6 - požari električnih drogov SKUPAJ. ŠT. POŽAROV 92 34 3 5 556 38 728. Tabela 13: Drugi požari 2004 (URSZR, str. 152, 2005). Sandra Granfola: Požar in vzroki za nastanek požara. Stran 40 od 65.