Nasilje nad profesorji v srednjih šolah v Prekmurju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo

DIPLOMSKO DELO Nasilje nad profesorji v srednjih šolah v Prekmurju. Junij, 2013. Samo Pörš.

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Nasilje nad profesorji v srednjih šolah v Prekmurju. Junij, 2013. Samo Pörš Mentor: viš.pred. mag. Srečko. F. Krope.

KAZALO. 1. Uvod ....................................................................................... 9. 2. Oblike in vrste nasilja .................................................................. 11 2.1 Agresivnost ....................................................................... 11 2.2 Nasilje v šoli ...................................................................... 12 2.3 Nasilje doma ..................................................................... 13 2.4 Kazniva dejanja mladoletnikov ................................................ 14. 3. Nasilje nad profesorji v srednjih šolah .............................................. 17 3.1 Nasilje učencev nad učitelji ................................................... 20 3.2 Nasilje učiteljev nad učitelji................................................... 20 3.3 Nasilje staršev nad učitelji ..................................................... 20 3.4 Stanje v Sloveniji ................................................................ 21. 4. Sociološki in psihofizični pristop učitelja ........................................... 22 4.1 Obvladovanje stresnih situacij ................................................ 23 4.2 Potreba po stalnih dodatnih usposabljanjih in izobraževanjih zaposlenih .................................................................................... 25 4.3 Šola kot izvor agresije in nasilja .............................................. 26 4. 4 Ustanove ustrezne za delo s problematičnimi učenci ...................... 29 4.5 Oddaja v vzgojni zavod ......................................................... 32 4.6 Načrt osebnega razvoja delavca............................................... 34 4.7 Kriteriji za sprejem mladoletnih oseb v ustrezne ustanove ............... 35. 5. Vpliv medijev na mlade................................................................ 38 5.1 Mediji in nasilje .................................................................. 38 3.

5.2 Internet ........................................................................... 40 5.3 Časopis ............................................................................ 40 6. Raziskava nasilja nad profesorji ...................................................... 41 6.1 Opis raziskovalnega problema ................................................. 41 6.2 Namen in cilj raziskave ........................................................ 41 6.3 Metodologija raziskovanja ..................................................... 42 6.4 Analiza rezultatov .............................................................. 43. 7. Potrditev hipoteze ..................................................................... 56. 8. Zaključek in napotki za prakso ....................................................... 58. 9. Uporabljeni viri ......................................................................... 60. 10 Priloge.................................................................................... 63 10. 1 Anketni vprašalnik ............................................................. 63. 4.

Kazalo grafov. Graf 1: Spol anketirancev ............................................................................... 43 Graf 2: Starost anketirancev. .......................................................................... 43 Graf 3: Čas poučevanja. ................................................................................. 44 Graf 4: Ali se v svojem poklicu počutite varno? .................................................. 44 Graf 5: Zagotovljena varnost na šoli? ................................................................ 45 Graf 6: Ali nasilje z leti narašča? ..................................................................... 45 Graf 7: Ali imajo dijaki več pravic kot dolžnosti? ................................................ 46 Graf 8: Vrste nasilja s strani dijakov. ............................................................... 46 Graf 9: Reakcije ob verbalnem napadu dijaka. ................................................... 47 Graf 10: Ali se bojite agresivnih dijakov? .......................................................... 47 Graf 11: Ali vas je strah vstopa v učilnico, kjer je skupina agresivnih dijakov? ........ 48 Graf 12: Zaščitenost pred napadi dijakov. ......................................................... 48 Graf 13: Vrste dodeljenih vzgojnih ukrepov. ...................................................... 49 Graf 14: Kaznovanost dijakov za svoje obnašanje? .............................................. 49 Graf 15: Ali so dijaki nadaljevali z dejanji? ....................................................... 50 Graf 16: Usposobljenost dela z agresivnimi dijaki? .............................................. 50 Graf 17: Ali bi morali imeti več izobraževanj na temo nasilje nad profesorji? ......... 51 Graf 18: Graf nam prikazuje iskanje pomoči anketirancev. .................................. 51 Graf 20: Vragolije in neprimerno obnašanje sredi pouka. ..................................... 52 Graf 21: Graf prikazuje verbalni napad v času izvajanja poklica. .......................... 52 Graf 22: Graf prikazuje fizičen napad v času izvajanja poklica. ............................ 53 Graf 23: Graf prikazuje verbalen napad izven službenega časa. ........................... 53. 5.

Kazalo tabel. Tabela 1: Mladoletniška kriminaliteta v letih 2010–2011 ...................................... 15 Tabela 2: Fizičen napad nad profesorji v času izvajanju pouka: ............................ 54 Tabela 3: Spolni napad na profesorja v času izvajanja poklica: ............................. 54 Tabela 4: Ocenjevanje dijakov do teme nasilja .................................................. 55. 6.

Povzetek Diplomska naloga prikazuje problematiko nasilja nad profesorji v srednjih šolah v Prekmurju. Zanimalo nas je kolikšen delež anketiranih profesorjev se v prekmurskih srednjih šolah počuti varne, na kakšen način so bili izpostavljeni nasilju s strani dijakov, staršev, sodelavcev in okolice. Za temo smo si izbrali vzrok za nedisciplino v šoli in pomanjkljivo izobraževanje profesorjev na temo nasilja. Zanimalo nas je kolikokrat so bili profesorji v svoji karieri poučevanja žrtev nasilnega vedenja, njihove reakcije v primeru napadov, vzgojne ukrepe, katere so podali proti napadalcem ter komu so napad zaupali. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 53 anketirancev v štirih srednjih šolah v Prekmurju. Z raziskavo smo prišli do ugotovitve, da nasilje v srednjih šolah v Prekmurju obstaja, in da z leti narašča. Narašča tudi število agresivnih učencev v učilnicah, katerih se profesorji sami bojijo, a v učilnico vstopijo pred njih brez strahu. Zaenkrat se profesorji v svojem delovnem okolju počutijo dobro in varno. Čeprav so bili že napadeni izven svojega delavnega časa s strani dijakov, staršev ali neznancev. Ugotovili smo tudi večjo stopnjo nasilja med sodelavci šole, vendar opravljajo svoj poklic profesorja še naprej. O nastalem verbalnem in fizičnem nasilju ne poročajo sodelavcem in vodstvu šole, še manj pa jih obvesti starše. Na temo nasilje nad profesorji niso imeli izobraževanj, a si le teh želijo, ker menijo, da bila potrebna. Kajti nasilje do njih, v njihovem poklicu narašča. Ugotovitev pa kaže, da profesorji, sami niso usposobljeni za delo z agresivnimi dijaki. Spremenjen sistem kaznovanja in večja disciplina v šoli, bi bili rešitev za nastajanje nasilja samega nad profesorji. Pravilna vzgoja posameznikov, pravočasno odkrivanja znakov agresije in poročanje ter razpravljanje o njej, bi bilo boljše za poklic profesorja. Predvsem pa morajo za to poskrbeti profesorji s pravočasnim obveščanjem o nastali situaciji v razredu, saj je pogosto problem prikrivanja pred že storjeno škodo na njih ali v skupini dijakov.. Ključne besede: dijak, profesor, razred, nasilje, agresija, šola, varnost, mediji, prevzgojni dom, prestopništvo, kriminaliteta, Prekmurje.. 7.

Summary – violence against high school teachers in Prekmurje. This thesis focuses on the issue of violence against professors in secondary schools in Prekmurje. We wanted to know how many of the professors participating in the survey feel safe in secondary schools in Prekmurje, in what way were they exposed to violence by pupils, parents, colleagues and others. We wanted to find the reason for the lack of discipline in schools and the insufficient training of professors on this topic. We wanted to know how often professors were victims of violent behaviour, how they reacted, what educational measures they introduced against attackers and whom they reported the attack. The research was carried out with a questionnaire, which was filled out by 53 respondents in four secondary schools in Prekmurje. The survey revealed that violence in secondary schools in Prekmurje does exist and is increasingly present. The number of aggressive students in classrooms is also growing, and although teachers are afraid of them they enter the classroom without fear. So far, teachers feel good and safe in their work environment. But they were already attacked outside of their working hours by pupils, parents and others. A higher level of violence among colleagues was also established, but they continue to perform their duties. Teachers do not report to their colleagues and the school management about verbal and physical violence, less of them inform the parents. They did not have trainings on the topic of violence against professors, but they want to participate in such trainings, because they believe they are necessary since violence in schools is increasingly present. The finding shows that professors are not trained to deal with aggressive pupils. Making changes to the punishment system and more discipline in school would provide a solution for the violence against professors. The correct education of individuals and timely discovery of signs of aggression as well as reporting and discussions about aggression would be better for the profession. Above all professors have to take care of that with timely reporting about the situation in class, because now many cases are covered up. Keywords:. pupil, professor, class, violence, aggression, school, safety, media,. correctional institution, delinquency, crime, Prekmurje.. 8.

1. Uvod. Zaradi stalne prepletenosti zunanjih dogajanj in šolskega življenja, je povsem sprejemljiva ugotovitev, da z naraščanjem splošne nestrpnosti in nasilja v družbi, narašča tudi nasilje v šolah. Pri tem so lahko učitelji izpostavljeni nasilju učencev (Matkovič, 2007). Tudi v Sloveniji smo podlegli nasilju v srednjih šolah. A, ko slišimo besedi zloraba in žrtev, vedno pomislimo na dijake, učence, čeprav so učitelji postali tarče nediscipliniranih najstnikov, ki jim z nasiljem prepričujejo kvalitetno in zanimivo poučevanje profesorjev in dijakov, ki se ne vedejo agresivno. Velik vpliv na agresijo in nasilno vedenje nedvomno da okolica sama, katera spodbuja ali prevzgoji dijaka. Postavimo si lahko vprašanje o delovanju profesorjev, če jih nekdo neprestano moti in vpliva na njihovo delo ter na pot vzgoje in izobraževanja drugih. Nasprotovanje odraslim in upor proti avtoritarnim likom vseh vrst sta mladostnikom potrebna v oblikovanju njihove identitete. Občutje lastne negotovosti in skriti dvom v lastne moči je nekoliko lažje premagovati s kritičnostjo do odraslih in iskanjem njihovih šibkih točk. Še najmanj težav z avtoriteto imajo mladostniki, ki so odraščali ob avtoritarnih likih, ki so jim bili v spodbudo ter oporo in so jih v razvoju usmerjali z naklonjenostjo ter razumevanjem (Tomori, 2000). Nasilje v šolah je bilo v preteklem času več usmerjeno na učence, kot profesorje. Časi in način življenja se spreminjajo, tudi v šolah. To je večkrat spregledan pojem, ki je bil medijsko skrit, ali pa je ostal med profesorji samimi, ki pa so si zatiskali oči, ali pa bili nemočni pri izvrševanju svojih zadanih nalog. Nasilje lahko definiramo kot simptom agresivnih in sovražnih dejavnosti posameznih skupin in njihovih članov. Nasilje je le ena od ravni izražanja agresije in sovraštva. Agresija so vse dejavnosti, ki imajo namen povzročati ali povzročajo škodo drugi osebi, živalim ali neživim predmetom (Kristančič, 2002). Ko govorimo o nasilju v šoli, moramo razlikovati med zunajšolskim okoljem (npr. družinska vzgojna klima, vloga in odnosi med prijatelji v skupini) in šolskim okoljem (npr. kakovost odnosa med učenci in učitelji), kajti ponavljanje nasilja je odvisno tako od dejavnikov v šoli, kot zunaj nje (Popp, 2003).. 9.

Mnogo je kazenskih in procesnih določil, ki urejajo kaznovanje postopek zoper mladoletnika, ki uživa poseben položaj v primerjavi s polnoletnimi storilci. Mladoletnik je namreč nedozorela oseba, ki v dobi dozorevanja in razvoja potrebuje vodenje in pomoč. Nanj delujejo in vplivajo številne okoliščine, ki neodvisno od njega vplivajo na njegovo duševnost in razvoj (Žerjav, 1994). Nasilje je sleherno enkratno, ponavljajoče ali dalj časa trajajoče stanje, dogajanje ali dogodek, ki nam vzbuja neprijetna občutja, s čemer ne soglašamo in nas vznemirja ter povzroča psihično, fizično, čustveno, spolno, socialno nelagodje ali celo trpljenje (Meško, 2007). Trpljenje, psihični pritisk in nelagodje, so posledica nasilja ali vsakodnevnega prestajanja nasilnih dejanj v delovnem ali domačem okolju. Slednje seveda privede do trpljenja in do delavne neproduktivnosti, katero lahko začutijo vsi v okolici. Tako se ta energija prenese tudi na druge. Probleme profesorja ob napadih lahko pripisujemo šolskemu sistemu, ki je namenjen poučevanju mladih, za boljši jutri. Lahko jih pripisujemo staršem in načinu vzgoje otrok, ali pa okolici, torej družbi v kateri živijo in se integrirajo v njo. Bistveno je, da problem za nasilno vedenje, agresijo ter nedisciplino poiščemo s strokovno pomočjo, ga preučimo in ga čim prej odpravimo, za dobrobit, ne le otrok, ampak celotne družbe.. 10.

2. Oblike in vrste nasilja. Pri soočanju s problemom nasilja med slovensko mladino je Ručman (2007), oblikoval štiri skupine: Ulično nasilje. Sem spadajo pretepi, ki se zgodijo na ulicah in v lokalih, na križiščih in drugje. V to skupino nasilniških pojavov štejemo tudi rope, izsiljevanja, posilstva, umore. Nasilje na športnih prireditvah. Na športnih prireditvah se velikokrat zbirajo množice navijačev, ki v nekaterih primerih prireditev spremljajo z mirnim navija-njem, dogaja pa se, da ti navijači začnejo s tako imenovanim huliganstvom – se pretepajo z na-vijači nasprotne ekipe, razbijajo inventar, avtomobile in drugo. Nasilje. v. šolah.. Sem. štejemo. različne. oblike. nadlegovanja,. ustrahovanja,. izsiljevanja, pretepanja, mučenja, otipavanja in drugo. Gre za dejanja močnejših učencev oziroma dijakov nad šibkejšimi, vse to pa se odvija v šoli oziroma v njeni okolici. Pod šolsko nasilje štejem tudi različne izgrede mladih, ko pričnejo uničevati šolski inventar, razbijati okna, vrata in podobno. Nasilje nad člani družine (otroci, starši) oziroma nad partnerjem. Poglavje o nasilju nad člani družine, partnerjem, se je znašlo v tem zborniku zaradi dejstva, da se v Sloveniji pogosto dogaja, da mladi pretepajo in trpinčijo svoje partnerje, otroke, nekateri pa se spravijo celo nad svoje starše. Druge oblike nasilja. Pod to poglavje uvrščamo nasilje v zaporih, nasilje in prostitucija, nasilje v vojašnicah, policijsko nasilje.. 2.1 Agresivnost »Agresivnost v najširšem pomenu je vsak aktivni pristop k okolju in izraža prvotni pomen besede aggredi, približevati se, pristopiti. Zajema vse oblike gibanja, nekatera čustva, kot sta jeza, bes in tudi telesno nasilje nad drugimi. Tako pojmovanje zastopajo mnogi klinični psihologi in psihiatri, ki s skupnim nazivom označujejo vse pozitivne in negativne vidike agresivnosti. Najbolj pogosto uporabljena definicija agresivnosti pravi: »Agresivnost je vedenjska značilnost, ki se. 11.

kaže v gospodovalnosti, nasilnih ali napadalnih besedah ali dejanjih proti drugim ljudem.« (Pušnik, 1999: 24) Vzrokih za agresivno vedenj so različni faktorji: . nedosledna vzgoja,. . nesoglasje med starši,. . preostre kazni,. . zavračanje otroka,. . pomanjkanje kontrole staršev,. . antisocialno vedenje staršev,. . posnemanje agresivnega vedenja staršev.. Za izbruhe jeze, agresivnega vedenja, so nedvomno odgovorni starši, kajti od njih izhaja, kako se bo otrok socialnega življenja v skupini, družini sploh naučil ter kako bo svoja čustva izkazoval zunaj družinskega kroga.. 2.2 Nasilje v šoli Ko govorimo o nasilju v šoli, moramo razlikovati med zunajšolskim okoljem (npr. družinska vzgojna klima, vloga in odnosi med prijatelji v skupini) in šolskim okoljem (npr. kakovost odnosa med učenci in učitelji), kajti ponavljanje nasilja je odvisno tako od dejavnikov v šoli kot zunaj nje (Popp, 2003).. »Raziskave kažejo, da se tudi v Sloveniji soočamo z nekaterimi globalnimi družbenimi problemi, ki so v večji ali manjši meri navzoči domala povsod po svetu. Med njimi je treba izpostaviti, revščino in ekonomsko neenakost med posamezniki znotraj države, naraščanje obsega nasilnega vedenja, različnih oblik zasvojenosti, zlorab in visoko stopnjo samomorilnosti.« (Pšunder, 2004: 71). 2.2.1 Medvrstniško nasilje »Nasilje med mladimi je v svetu dokaj nova tema. Preučevanje vrstniškega nasilja se je začelo v Skandinaviji, Angliji in na Japonskem po dogodkih, ko so močno odjeknili v javnosti. Praviloma je šlo za samomore otrok, ki so jih vrstniki dlje časa trpinčili in 12.

iz stiske niso videli drugega izhoda kot samomor. Trpinčenje je trajalo dlje časa in v šolskem prostoru bi ga lahko zaposleni opazili Za obravnavo določenih oblik nasilja med šolajočo se mladino je najbolj specifičen in pogosto uporabljen izraz »bullying«, ki ga različno prevajamo. Pri nas se uporabljata dva prevoda besede bullying, in sicer ustrahovanje (Dekleva) in trpinčenje (Dogša, Pušnik). Pri obeh gre za vedenjski vzorec, za katerega je značilna omejena paleta reakcij na konfliktno situacijo in sčasoma postane del otrokove osebnosti.« (Pušnik, 1999: 34) Znanstveniki so začeli pojav medvrstniškega nasilja poučevati, ko je začelo prihajati do samomorov med dijaki, ki so bili vsakodnevno trpinčeni. Zaposleni na šoli tega dogajanja niso pravočasno odkrili. Vsaka družba uporablja nasilje za doseganje svojih ciljev. V ta namen varuje norme, ki ločijo nedovoljeno (monopolizirano) od dovoljenega nasilja. V navadi je da uporabimo izraz nasilje le za tiste oblike vedenja, kjer posameznik nelegalno uporablja monopolizirana sredstva, s katerimi izvaja nasilje. Manj pogosto pa izraz nasilje uporabljamo za označevanje državne rabe nasilja (Pušnik, 1999). Ljudje potrebujemo za vsakdanje življenje pozitivno uveljavljanje, mnoge vedenjske vzorce, ki se pravzaprav bistveno ne ločijo od tistih oblik vedenja, ki kažejo na izvajanje nedovoljenega nasilja. Nasilnost je ena izmed najbolj značilnih in normalnih oblik reakcij na frustracijo. Najnovejše ugotovitve raziskave kažejo, da lahko 5.5 % otrok identificiramo kot otroke z motnjami vedenja, ki so agresivne narave. Vedenjski vzorci v otroštvu so stabilni in napovedujejo široko paleto socialnih in emocionalnih težav v adolescenci in odraslosti (Pušnik, 1999). Prav take mladostnike (z motnjami vedenja), je potrebno pravočasno in strokovno obravnavati in jih skupaj s strokovnimi delavci umiriti oziroma jim omogočiti »normalno« odraščanje, brez primanjkljajev iz okolice.. 2.3 Nasilje doma »Nasilje v družini zajema zelo različne oblike in različno intenzivna ravnanja z različnimi posledicami. Pogosto je opredelitev nekega ravnanja kot nasilje odvisna tudi. od. subjektivne. predstave. posameznikov. (povzročiteljev. nasilja,. žrtev,. opazovalcev) o primernosti določenih medsebojnih odnosov, ki izhaja iz subjektivne prestave o vlogi družinskih članov in splošnih vrednost posameznika. Predvsem pri 13.

vzgoji otrok se lahko dojemanja glede dopustnih vzgojnih metod zelo razlikujejo; vzgojno z občasnimi klofutami bo nekdo označil za neprimerno in otroku škodljivo in zato jo bo štel za obliko nasilja, drugi pa za dosledno vzgojo z upoštevanjem postavljenih meja, ki bo otroku omogočila, da se bo razvil v zdravo osebnost. In stvari res niso »črno – bele«. Izhajati pa je treba iz tega, da so vse oblike in intenzivnosti nasilja predvsem nasilje. Res pa je, da je potrebno posege države v družino zaradi takšnih vzgojnih metod prilagoditi okoliščinam, v katerih se takšna ravnanja izvajajo, njihovi pogostosti in intenzivnosti.« (Filipčič in Klemenčič, 2011: 11) Metode vzgoje so različne glede na tip staršev, oblik in načinov vzgoje v preteklosti. Na izbiro imamo različno paleto knjig, člankov, šol za starše in strokovnih izobraževanj. Zelo pomembno je, kako odločni in uspešni so starši pri interviranju, saj so sami odgovorni za vedenjski vzorec svojih otrok. Osebe, ki so kot otroci bili žrtve spolnega nasilja imajo kasneje težave s spolnostjo in z medosebnimi odnosi. Večkrat se zgodi, da odrasli, ki so bili v otroštvu zlorabljeni, spolno zlorabljajo svoje otroke. Posledice spolnega nasilja pri otrocih so številne in predvsem psihične narave, zato potrebujejo pomoč strokovnjakov (socialnih delavcev in terapevtov, ki so specializirani za to področje, psihologov in psihiatrov) (Filipčič, 2002).. 2.4 Kazniva dejanja mladoletnikov »Odkrivanje in zatiranje mladoletniške kriminalitete je še posebej pomembno zato, da mladoletnike, ki so stopili na pot kriminala, odvrnemo od nezakonitih ravnanj, ker bodo sicer postali družbi škodljivi storilci povratniki. Pravočasno odkrivanje mladoletnikove kriminalne dejavnosti ne pomeni le, učinkovito zaščititi družbo pred njegovim nezakonitim ravnanjem, temveč možnosti, da se mladoletnik vrne v normalno življenjsko okolje, ki mu omogoča tudi normalen razvoj. Zato je hitro in uspešno odkrivanje kaznivih dejanj in učinkovito preiskovanje (kar pomeni izsleditev storilcev) še posebnega družbenega pomena. Najpogostejša kazniva dejanja mladoletnikov so navadne tatvine, sledijo vlomne tatvine, poškodovanje tuje stvari, ropi, kazniva dejanja zoper življenje in telo. Zaradi mladoletniške agresivnosti so bila kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari pogostejša kot prejšnja leta. Razbijanje izložbenih oken, uničevanje inventarja in prostorov, svetil, poštnih nabiralnikov, pa tudi 14.

prometnih. znakov. in. svetlobnih. signalnih. naprav. so. bili. pogosto. rezultat. mladoletniške objestnosti. Večino teh dejanj so mladoletniki storili v skupinah. Mladoletniška kriminaliteta (tista, ki je obravnavana) je v stalnem rahlem porastu, če jo primerjamo s preteklimi obdobji. Njena struktura se bistveno ne spreminja, kot se ne spreminjajo oblike dejanj in oblike udeležbe v teh dejanjih. Kriminaliteta mladoletnikov ima svoje značilnosti in je drugačna od kriminalitete polnoletnih, izkušenih storilcev. Te značilnosti so pomembne pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, ki jih storijo mladoletniki, ker nam pokažejo, kje iskati storilca.« (Žerjav, 1994: 363). Tabela 1: Mladoletniška kriminaliteta v letih 2010 – 2011 Vir: (Revija za kriminalistiko, in kriminologijo, leto 63, št. 2). Vrsta kaznivega dejanja. Število kaznivih dejanj. 2010. 2011. Uboj. -. 1. Umor. -. -. Lahko telesna poškodba. 127. 105. Huda telesna poškodba. 19. 14. Posilstvo. 3. 2. Spolno nasilje. 4. 4. 37. 37. Spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva 15.

5. 11. 84. 81. 28. 39. Tatvina. 691. 694. Velika tatvina. 362. 331. Rop. 54. 61. Goljufija. 34. 26. Izsiljevanje. 76. 38. Druga kazniva dejanja. 626. 563. Skupaj. 2150. 2007. Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljene snovi v športu in predhodne sestavine za izdelavo prepovedanih drog Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu. Avtorja Feme in Kebe (2012) sta raziskala, da je delež mladoletniške kriminalitete v celotni obravnavani kriminaliteti bil 2,3 % (2,4 %). Število kaznivih dejanj, ki so jih bili osumljeni mladoletniki, iz leta v leto upada. Ti so bili osumljeni 2007 (2150) ali za 6,7 % manj kaznivih dejanj, med drugim 37 (37) spolnih napadov na osebo, mlajšo od petnajst let, 14 (19) hudih telesnih poškodb, 2 (3) posilstev in 1 (0) uboja. Več je bilo predvsem kaznivih dejanj omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu in ropov, najbolj pa se je zmanjšalo število izsiljevanj in goljufij. V starostni strukturi so mladoletniki predstavljali 6,9 % (7,2 %) vseh ovadenih oseb, med oškodovanci kaznivih dejanj pa je bil delež otrok in mladoletnikov 6,1 % (6,4 %). 16.

3. Nasilje nad profesorji v srednjih šolah. Zaradi stalne prepletenosti zunanjih dogajanj in šolskega življenja je povsem sprejemljiva ugotovitev, da z naraščanjem splošne nestrpnosti in nasilja v družbi, narašča tudi nasilje v šolah. Pri tem so lahko učitelji izpostavljeni nasilju učencev (Matkovič, 2007). Največ opisanih primerov nasilja učencev nad učitelji je iz Združenih držav Amerike, posamezni primeri so iz Velike Britanije ter iz drugih držav. Gre za napade, največkrat povezane z neuspehi učencev, ki jih ne zmorejo prenesti in krivdo znanje pripisujejo učiteljem. Rešitev vidijo le v krutem maščevanju (Jezernik, 2002). Nasilje v šoli pa ni neznanka niti v slovenskih šolah. Bistvena razlika je med nasiljem v tujini in pri nas, je v uporabi orožja, kar posebej izpostavljajo tudi mediji. V slovenskih šolah, je poleg izsiljevanj in pretepov, v najhujših primerih zastopano hladno orožje (nož, sekira), medtem ko strelno orožje še ni bilo uporabljeno. Dejstvo je, da je nasilje v slovenskih šolah navzoče, strokovnjaki pa ugotavljajo, da ni več tabu, saj zdaj tovrstni dogodki niso več skrivnost. Njegove oblike v šolah so različne in se spreminjajo. Prav tako ugotavljajo, da nasilje v šoli ni le problem šole, ampak se tiče tako družine kot širše družbe. Po ugotovitvah strokovnjakov in tudi po številu objavljenih člankov, ki jih najdemo v dokumentaciji Dela, je v slovenskih šolah največ medvrstniškega nasilja, vendar se dogajajo tudi primeri nasilnega vedenja učencev do učiteljev. Največkrat se pojavljajo v obliki neprimernega jezikanja učencev, kar povezujejo s spremenjenim odnosom in vedenjem učencev do učiteljev, saj so otroci bolj sproščeni, neposredni in manj spoštljivi. Mediji ugotavljajo, da učenci nimajo pravega odnosa do avtoritete. Pedagoški delavci imajo v primerjavi s preteklostjo slabši položaj in avtoriteto v družbi nasploh. Če kakorkoli vzgojno ukrepajo, lahko hitro kršijo pravilnik o šolskem redu ali zakon o varstvu osebnih podatkov, lahko pa so oboroženi tudi za neprimerno ravnanje z učencem. Hkrati poudarjajo, da dober učitelj, ki ima karizmo in smisel za pedagoško delo, nima težav z avtoriteto, in obratno, slab, neizrazit učitelj brez avtoritete je bolj podvržen podcenjevalnemu odnosu učencev in tudi nasilnim izpadom. Učenci izberejo nasilje tudi kot obrambo v stiski, v bojazni pred neuspehom (Jezernik, 2002).. 17.

Za sam pojav se je dolgo časa predpostavljalo, da ne obstaja oziroma, da ne bi smel obstajati (Nasilje v šolah: Konceputalizacija, prepoznavanje in modeli preprečevanja in obvladovanja, 2012). Pojem nasilnega učenca ni bil v skladu s konceptom demokratične šole, humane šole, varne šole, ki je gradil na partnerstvu med učitelji in učenci in otrokovimi pravicami. Poleg tega je bil tradicionalni problem nasilja v šoli razumljen kot: . nasilje šole (kot represivne institucije) nad učenci ter. . neposredno (odkrito), pogosto kruto kaznovanje, discipliniranje, zloraba moči učiteljev nad učenci.. Prav demokratizacija in humanizacija šolskih sistemov po 2. sv. vojni je uspela v veliki meri odpraviti neposredno nasilje učiteljev nad učenci (predvsem fizično), hkrati pa tudi močno omejiti institucionalno nasilje v šoli kot ključni instituciji družbe (s konvencijami o človekovih (otrokovih) pravicah in ustrezno nacionalno zakonodajo). Prioritetna vzgojno - izobraževalna pot, so postale pravice otrok. Razen zelo redkih, ekscesnih primerov vse do 80. let 20. st. v Evropi in Ameriki nasilje nad učitelji kot družbeni problem ni obstajal. V zadnjih desetletjih, pa se je okvir tega, kar naj bi bilo »nasilje v šoli« zelo razširil. Najprej s pojavom trpinčenja med vrstniki, nato pa še z vse bolj pogostimi primeri nasilja učencev nad učitelji. Slednje se je dogajalo v dveh smereh: . vedno več motečega, komaj obvladljivega vedenja in verbalnega nasilja učencev v šoli. . vedno več primerov ekscesnega nasilja; fizičnih napadov na učitelje, grožnje,. poškodovanje lastnine učiteljev, psihološko nasilje, spolno nadlegovanje, skratka hujših oblik nasilja.. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) je leta 2006 izvedel anketo med svojimi člani v vzgojno-izobraževalnih zavodih o pojavu nasilja nad učitelji in vzgojitelji. Nekaj splošnih ugotovitev iz ankete: Splošni občutek oziroma ocena o pogostosti nasilja v vrtcih in šolah v Sloveniji je zelo visoka; kar 60 % respondentov je menilo, da je nasilje v porastu. Pri vprašanju, kako pogosto obravnavajo nasilje, jih je več kot 60 % navedlo, da vsaj enkrat mesečno 18.

obravnavajo nasilje, več kot 45 % pa vsaj enkrat tedensko. Kar 80 % vprašanih je odgovorilo, da na delovnem mestu niso zaščiteni, čeprav jih je kar 40 % povedalo, da imajo varnostnike in video nadzor. Pri zaznanih pojavnih oblikah vedenja je najbolj pogosto verbalno in psihično nasilje. Hujše oblike psihičnega nasilja (grožnje, klevetanje, šikaniranje in izsiljevanje) preživlja pogosto 10 % vprašanih. Le 40 % učiteljev nikoli ni doživelo nobenega fizičnega napada brez poškodb, takih, ki so imeli poškodbe, pa je bilo kar 64 % vprašanih. 10 % učiteljev izjavlja, da fizično nasilje preživljajo pogosto ali celo zelo pogosto. Uničevanje lastnine učiteljem in vzgojiteljem je doživelo 40 % vprašanih. Spolnega nadlegovanja ni nikoli doživelo le 68 % vprašanih. Da zaznavajo uničevanje šolske lastnine pa pravi 83 % korespondentov da je doživelo (Dijaki in sindikati z akcijo proti nasilju v šolah, 2012). Učiteljeva vloga pri preprečevanju nasilja je zelo pomembna, saj vključuje delo s posameznimi učenci in s skupino. Delo s celotnim oddelkom je zelo zahtevno, saj zahteva od razrednika, da zaznava potrebe skupine in da zna izbrati in uporabiti različne načine in metode dela, s katerimi skuša vplivati na razvoj dobrih odnosov v skupini. Dobri odnosi med učenci, spodbujanje medsebojne pomoči, sodelovalno učenje so najboljši načini preprečevanja nasilja med učenci. Učitelj naj bi zaznaval stike med učenci in poskrbel, da se tudi bolj osamljeni ali celo izolirani učenci vključujejo v skupino, in se trudil razvijati občutek pripadnosti oddelku in strpnosti med učenci. Praviloma se že zelo zgodaj pokaže, kateri otroci imajo težave pri ustvarjanju pristnih odnosov z vrstniki, kateri se znajo uveljavljati le z uporabo moči, ne upoštevajo pravil in ne poznajo meja. Razlike, da tega ne znajo, so zelo raznolike: lahko gre za razvojne težave, probleme v družini, neustrezne vzgojne prijeme staršev ali pripadnost subkulturnemu okolju (Aničič, 2002). Prevzemanje nasilne vloge lahko. v poteku razvoja otroka izzveni pod vplivom. pozitivnih notranjih in zunanjih dejavnikov, ali postane prevladujoč in za posameznika prav značilen slog vedenja v medosebnih odnosih. Nasilje kot način obvladovanja drugih sprostitev različnih notranjih napetosti ali »reševanje« že vsakodnevnih težav in frustracij se pri nekaterih ljudeh, ki so bili žrtve takega vedenja v času odraščanja, lahko kasneje, ko sami postanejo starši, prenese tudi v njihovo družino (Tomori, 2006).. 19.

3.1 Nasilje učencev nad učitelji Nasilje učencev nad učitelji se izkazujejo zlasti kot različne oblike verbalne agresije, arogantnega vedenja, fizične agresije, tudi neposlušnost in različne oblike, ki jih je Pšundrova poimenovala »lumparije« (motenje pouka, skrivanje učnih pripomočkov, nastavljanje risalnih žebljičkov, namazanje vratne kljuke, stola, popackanje avtomobila učitelja ali celo njegova predstavitev (Pšunder, 2000).. 3.2 Nasilje učiteljev nad učitelji V šolskem okolju prihaja tudi do medosebne konkurenčnosti med učitelji, ki se izkazuje, bodisi pri sestavljanju predmetnika, številu ur poučevanja, bodisi. pri. določanju razrednikov ali pa v nekaterih primerih, ko obiskujejo osnovno šolo tudi otroci učiteljev, pri čemer lahko posamezen učitelj izsiljuje tudi stanovskega kolega v smislu spregledov neznanja otroka ali pa zahteva višje ocene. Ob tem pa ne navajamo ostalih oblik, ki so značilne za vse kolektive, ki jih v sodobni družbi prepoznavamo kot mobbing (Meško, 2007).. 3.3 Nasilje staršev nad učitelji Ne malokrat smo priča pojavom in dogodkom, ki ne sodijo v šolsko okolje, pa vendar so del vsakdanjosti. Velikokrat namreč starši aktivno posegajo, po njihovem mnenju, v razreševanje konfliktnih situacij med učenci, ki so nastale kot posledica, bodisi fizičnega bodisi verbalnega obračunavanja med vrstniki, v katere je bil vključen tudi njihov otrok. Ob tem se starši velikokrat zatekajo k verbalni agresiji nad učenci, žal tudi v nekaterih primerih k fizičnemu obračunavanju in grožnjam, s čemer želijo »zaščititi in obvarovati« svojega otroka pred nasiljem, pri čemer pa se zavestno ne zatekajo k razreševanju na primernejši način, na primer s pogovorom s šolskim pedagogom, razrednikom, ravnateljem in podobno, temveč rešujejo probleme na svojstven način, ki je priučen vzorec razreševanja konfliktov v domačem okolju (Meško, 2007).. 20.

3.4 Stanje v Sloveniji Na enem od spletnih forumov se je pojavila informacija o dogajanju na Srednji šoli Domžale, nastal pa je tudi video posnetek, ki so ga posneli tamkajšnji dijaki. Na njem je videti prizore razgrajanja, poplesovanja po razredu, metanja petard, lomljenja šolskega inventarja in vsakovrstnega motenja pouka, ki so si ga privoščili učenci domžalske šole."O konkretnem dogodku nas profesor na žalost ni obvestil, vsaj ne pravočasno." Direktor in ravnatelj se strinjata, da je dogajanje v razredu odraz razmer v družbi, zlasti krize vrednot. Tudi z drugih poklicnih šol v Sloveniji učitelji opozarjajo na vzgojne in disciplinske težave. Eden od vzrokov naj bi bil tudi previsok normativ za število učencev v posameznih oddelkih. Standard v poklicnih šolah se giblje blizu 28 učencev na razred, kar je po mnenju učiteljev preveč za kvalitetno izvedbo pouka (Profesor je o vandalizmu molčal, 2012). Profesorjev je premalo in premalo je izobraževanj na temo nasilje, in kako se soočati s problematiko nasilja na samem delavnem mestu v poklicu profesorja. Sam ne obvlada in ne obvesti vodstva, zato se moramo prav tu vprašati, zakaj tega ne stori.. 21.

4. Sociološki in psihofizični pristop učitelja. Mnogi učitelji se niti ne zavedajo, da imajo problem z disciplino v razredu, saj le očitno in odkrito motenje, štejejo za pravo disciplinsko težavo. Obe obliki nediscipline sta znak, da učenci pouku ne povečajo take pozornosti, kot bi si jo učitelj želel, in da s svojimi dejanji spodkopavajo povezanost razreda ter rušijo zamisel o kolektivnem delu za doseganje skupnih ciljev. Ker so disciplinske težave in vzroki zanje tako raznovrstni ter težko opredeljivi, je verjetno lažje definirati odsotnost te težave kot njen obstoj. V nekaterih razredih se disciplinske težave pojavljajo zato, ker se v njih ni zgradila trdna skupnost. In kot ve vsak učitelj – so dnevi, ko gre vse narobe! Ne glede na vse povedano pa obstajajo strategije in dejavnosti, s pomočjo katerih se lahko lotimo disciplinskih težav, jih preprečimo, še preden se pojavijo, ali pa rešimo, kadar do njih pride (Clandfield in Prodromou, 2010). Učiteljeva vloga pri preprečevanju nasilja je zelo pomembna, saj vključuje delo s posameznimi učenci in s skupino. Delo s celotnim oddelkom je zelo zahtevno, saj zahteva od razrednika, da zaznava potrebe skupine in da zna izbrati in uporabiti različne načine in metode dela, s katerimi skuša vplivati na razvoj dobrih odnosov v skupini. Dobri odnosi med učenci, spodbujanje medsebojne pomoči, sodelovalno učenje so najboljši načini preprečevanja nasilja med učenci. Učitelj naj bi zaznaval stike med učenci in poskrbel, da se tudi bolj osamljeni ali celo izolirani učenci vključujejo v skupino, in se trudil razvijati občutek pripadnosti oddelku in strpnosti med učenci (Aničič, 2002). Praviloma se že zelo zgodaj pokaže, kateri otroci imajo težave pri ustvarjanju pristnih odnosov z vrstniki, kateri se znajo uveljavljati le z uporabo moči, ne upoštevajo pravil in ne poznajo meja. V situacijah, ko smo priča nasilju, je pomembno, da: . se zavedamo, kaj se dogaja, ko smo soočeni z nasiljem,. . ustrezno ocenimo situacijo,. . poiščemo različne načine posredovanja,. . se postavimo zase ali se umaknemo na varno,. . poiščemo pomoč.. 22.

Aničič (2002) navaja da, naj bo učitelj pozoren na situacije, ki v otrocih vzbujajo agresivne odzive. S primernim pristopom lahko prepreči agresivno reakcijo, saj lahko na osnovi preteklih izkušenj predvideva reakcije učenca. Vnaprej ga pripravi na neagresivne možnosti zmanjševanja napetosti, ki jo sprožajo stresne situacije in za katere ve, da so v njem že kdaj prej sprožile agresivni odziv. Raziskave pa kažejo tudi to, da disciplinski problemi v šoli terjajo mnogo učiteljevega časa in energije. Ko pride do neprimernega vedenja v šoli, je skorajda nemogoče natančno prepoznati njegove vzroke. Do večine neprimernih vedenj najpogosteje privedejo raznolike spremenljivke, ki se med seboj dinamično prepletajo. Pri tem mislimo tako na posameznikove osebne značilnosti kot tudi na dogajanje v otrokovem ožjem in širšem življenjskem okolju. Učitelj lahko te dejavnike različno nadzoruje in nanje različno vpliva. Največjo možnost vpliva ima gotovo na dogajanje v šoli, zlasti v razredu. Da pa bi lahko s svojim ravnanjem pripomogle k zmanjšanju disciplinskih problemov v šoli v celoti je disciplinske probleme nemogoče preprečiti se mora najprej zavedati možnega lastnega vpliva na vedenje učencev (Pšunder, 2004). Odnos ni nekaj samoumevnega. Zahteva različnost kategorij, ki omogoča povezavo med socialnim pedagogom in otrokom kot osnovo nadaljnjega vzgojnega dela. Odnos ima v sebi tudi veliko vzgojno moč – premosti distanco, ki odtujuje socialnega pedagoga in varovanca: pojavi se domačnost in z njo strokovnjak varovanca potegne v smer svojega dela. Pedagoški odnos je najnaravnejša in najpopolnejša pot do discipline. Disciplina s strahom, grožnjami, ki skriva v sebi notranji protest in težnjo po kljubovalnosti, ni način, s katerim bi zasegli zastavljene cilje (Kranjčnan in Bajželj, 2008).. 4.1. Obvladovanje stresnih situacij. Samonadzor, ki je zreli osebnosti bolj dosegljiv, je za mnoge mladostnike dolga ena najtežjih nalog pri usklajevanju z okoljem. Zato njegovo vedenje često mnogo bolj odraža njegova čustvena stanja kot pa razumsko presojo (Tomori, 2000). Biti občutljiv za pojav nasilja pomeni: . opaziti dogajanje,. . poslušati in slišati (kaj govorijo med seboj, kaj nam sporočajo),. . prepoznati klic na pomoč, 23.

. prepoznavati oblike nasilja,. . prepoznavati lastnosti pojava samega in tistih, ki so vpleteni vanj,. . biti pozoren na dejavnike, ki delujejo kot rizični (npr. nepregledni hodniki, pomanjkanje nadzora, upad učnega uspeha, družinske težave učencev).. Potreba po vznemirjenju je med ljudmi različna. Raven vzburjenja, ki je nekomu prijetna in zadovoljiva, je drugemu morda naporna in ga preobremenjuje, bega ga in vznemirja na neprijeten način, tretjemu pa ne zadošča – ob njej se počuti praznega, zdolgočasenega in napetega. V adolescenci so potrebe po vznemirjanju sorazmerno velike. Po drugi strani pa v tem obdobju še ni niti dovolj izkušenj niti dovolj pripravljen za doseganje vznemirjenja a neškodljiv, sproščujoč ali celo ustvarjalen način. Zato so v adolescenci še posebno privlačne dejavnosti, ki prenašajo vznemirjenje – pa hkrati ne zahtevajo preveč vztrajnosti in dolgotrajnih naporov – tvegani športi, iskanje nevarnosti, vedenja, katerih izidi je povezan z vznemirljivo negotovostjo, igranje na srečo vseh vrst – so načini iskanja vznemirjenja, ki mnogim mladostnikom pomenijo možnost zagotavljanja nekega zadovoljivega notranjega ravnovesja (Tomori, 2000).. 4.1.1 Pomen šolske in razredne klime Pušnik (2003) pravi, da je šolska klima predvsem vzdušje v šoli, počutje učiteljev in učencev ter odnosov med njimi. Gre za način življenja šole, odvisnega od spleta različnih dejavnikov, ki dajejo šoli svojstven način delovanja in po katerem se tudi posamezne šole med seboj razlikujejo. Šolska klima ima precejšen vpliv na učence in njihov uspeh. Za šole, kjer prevladuje zdrava klima je značilno, da učitelji med seboj sodelujejo in imajo več socialnih interakcij.. Zadovoljstvo zaposlenih na šoli, predvsem pa učiteljev, vpliva na šolsko klimo. Namreč, če so leti nezadovoljni z merili za kakovostno delo, nagrajevanjem, nadzorom in medsebojnimi odnosi, potem tudi šolska klima ne more biti zadovoljiva in negativno vpliva na učence. Seveda pa tega ne smemo posploševati, temveč moramo pri tem upoštevati tudi dejstvo, da vsi učitelji ne mislijo enako in se med seboj razlikujejo glede na individualne osebnostne razlike, položaj, ki ga imajo na šoli ter cilje, ki si jih zastavljajo pri svojem delu. 24.

4.1.2 Razredna klima Je proces, ki zajema ožje okolje razreda in upošteva odnose med posamezniki v njem in tudi elemente sistema. Kakor pri šolski klimi, gre tudi pri razredni klimi za preplet različnih vidikov delovanja posameznikov. Spodbudno vzgojno-učno okolje v šoli je tisto, ki učitelje motivira k iskanju novih pristopov in rešitev. Tu gre za odprtost šole, odločitve o uvedbi drugačnih pristopov pri delu z učenci in starši, uvajanje različnih projektov v šolo. Pri teh aktivnostih ima pomembno vlogo vodstvo šole, ki s svojim pravim pristopom, v smislu dobrega poznavanja kolektiva, dobre vizije razvoja šole dovzetnosti za aktualne in kvalitetne ponudbe različnih institucij, pripravi projekte in jih predstavi kolektivu ter jih, ob upoštevanju njihovih mnenj, zna vključiti v vizijo dela na šoli. Istočasno mora spodbujati učitelje k samoiniciativnosti, kreativnosti, skratka k iskanju boljšega. (Pušnik, 2003). Ustvarjanje spodbudnega okolja v šolskem prostoru ima več ciljev: . boljše počutje učiteljev,. . višja raven znanja,. . večja avtonomnost,. . boljša samopodoba učitelja.. Ob doseganju teh ciljev se ustvarjajo pogoji za oblikovanje spodbudnega učnega okolja tudi za učence, ki ob zadovoljnih učiteljih lažje doživljajo šolo kot prostor, kjer lahko uspejo, se uveljavijo, gradijo pozitivne sike z vrstniki, se počutijo sprejete. Vse to so pa hkrati tudi cilji primarne preventive.. 4.2. Potreba po stalnih dodatnih usposabljanjih in. izobraževanjih zaposlenih Ne le izkušnje iz prakse, temveč tudi številne raziskave kažejo, da med problemi, s katerimi se danes srečujejo šole, največji problem predstavlja pomanjkanje discipline. Henke, Choy, Geis in Broughman (po Jones, Jones, 1998) so po pregledu učiteljevih zaznav resnih problemov v šolah zabeležili naslednje probleme: pomanjkanje pripravljenosti učencev do učenja, pomanjkljivo sodelovanje staršev, apatijo učencev, revščino, nespoštovanje učiteljev, izostajanje učencev in zmerjanje učiteljev. Vidimo, da večino od navedenih problemov predstavljajo disciplinski 25.

problemi. Da je pomanjkanje discipline največji problem, s katerim se morajo šole danes spopadati, je pokazala tudi javnomnenjska raziskava. Raziskovalci pa ne poročajo le o tem, da je obseg disciplinskih problemov danes zelo zaskrbljujoč, ampak tudi o naraščanju nasilnega vedenja v šolah (Pšunder, 2004). Supervizija, je posebna didaktična, izobraževalna in podporna metoda, ki omogoča posamezniku, da. preko lastnih izkušenj prihaja do novih strokovnih in osebnih. spoznanj, da integrira praktične izkušnje s teoretičnim znanjem in izgrajuje svojo strokovno identiteto omogoča profesionalni in osebni razvoj strokovnega delavca in vpliva na učinkovitejše pedagoško delo (Kobolt in Žorga, 1999).. 4.3 Šola kot izvor agresije in nasilja Raziskava DOS o nasilju na slovenskih srednjih šolah je pokazala, da se dijaki skoraj vsak dan srečujejo z različnimi oblikami nasilja. Na srednjih šolah se v večini primerov pojavlja nasilje v posredni obliki (obrekovanje, žaljenje). Pri odnosu med učitelji in dijaki je visok odstotek dijakov, ki izvaja nasilje nad učitelji (42 % dijakov pogosto stresa šale, 31 % pa učitelje celo žali). Iz raziskave pa je razvidno tudi, da se veliko učiteljev poslužuje verbalnega nasilja. Kar 24 % učiteljev dijake ignorira, 12 % jim podeljuje neprijetne opazke (DOS opozarja na prezrto problematiko nasilja v srednjih šolah, 2012). »V zadnjih letih učitelje vse bolj skrbi njihova ocena varnosti. Ogroženi so lahko pri srečanjih z jeznimi starši in posredovanju v pretepih med učenci. Učitelji pa se tudi sprašujejo, kako lahko zmanjšajo možnost, da bi postali žrtev nasilnih učencev.« (Habbe, 2000: 76) Številne poškodbe učiteljev niso posledica spopadov z učenci, temveč nastanejo, ko skušajo učitelji preprečiti spor ali zaustaviti pretep med dvema ali več otroki. Zato mnogo učiteljev odlaša s preprečevanjem pretepov in sporov, kar učenci razumejo kot tiho podporo nasilnežem in pretepačem, to pa povečuje tveganje naraščanja nasilnega vedenja. Kadar se v šoli pojavijo težave, se najprej postavi vprašanje ustreznosti pravil. Če se poveča število neopravičenih izostankov, kraj razbijanja, pretepov in drugih oblik nasilja, se običajno najprej pojavi zahteva po strožjih pravilih. Le redko se vprašamo, ali ne vse to morda posledica kršenja obstoječih pravil. V takšnih in 26.

podobnih primerih težave ne nastanejo zaradi slabih pravil, temveč zaradi slabega dela. Zato rešitev ni postavljanje novih pravil, temveč ugotavljanje in odpravljanje vzrokov težav (Habbe, 2000). Za agresiven pristop dijakov oziroma učencev, je odvisen pristop in delo profesorja samega, zato se morajo le ti prav tako držati pravil, kot dijaki. Mugnaioni, Lešnik, Koren, Logaj in Brejc (2009), pravijo da: Gre za vrsto nasilja, ki se lahko manifestira v različnih oblikah: fizičnem, psihološkem, besednem, ekonomskem in spolnem nasilju in če traja dlje časa ter kontinuirano, lahko pušča na žrtvah nasilja resne posledice. Ker gre za dogajanje na delovnem mestu, lahko predpostavimo, da ima to nasilje negativne učinke tudi na šolsko klimo, odnose in avtoriteto učiteljev. Šola je zelo pomembna provocirajoča situacija, na katero se lahko učenci in učitelji odzivajo z nezaželeno obliko agresije. Vrsta okoliščin v delovanju šole povzroča duševno trpinčenje učencev, zlasti discipliniranje in nadzor s pomočjo ustrahovanja. Trpinčenje otrok v šoli se lahko dogaja na individualni ravni učenec – učenec, v njem lahko sodeluje razredna skupnost, lahko je posredno ali neposredno udeležen ravnatelj, lahko je posledica sistemskih dejavnikov, ki delujejo znotraj šole Tudi učitelji oziroma strokovni delavci lahko bolj ali manj zavedno sami izvajajo nasilje nad učenci (nejasni kriteriji ocenjevanja, nenapovedani pisni preizkusi znanja, kazenske domače naloge, poniževanje). Nasilje lahko povzročajo tudi posredno preko staršev, ko s sporočanjem slabosti, neuspeha, usmerjanjem krivde na starše, le–te vznemirijo, jezo pa nato starši stresejo na otroka. Otrok je tako za svoj neuspeh ali neustrezno vedenje kaznovan v šoli in doma (Meško, 2007). Šola je dejavnik, kateri deluje, izobražuje, vzgaja celotno družbo in ne posameznika kot enoto. Zato je pomembno kako se vsak posameznik odziva v njej. Šola je tudi pomemben dejavnik prestopništva. Ker pa zveza med šolo in prestopništvom ni preprosta je ob tem potrebno upoštevati tudi druge posredne dejavnike, kot so: šolska neuspešnost, šolska praksa, preddelikventnost, zgodovinske spremembe na področju izobraževanja, šolski preventivni programi, ki bi v prihodnosti morali biti tudi usmerjeni po meri posameznika v učinke šole na razvoj prestopniškega vedenja. Šola je namreč oblikovana po meri potreb družbe in ne po meri posameznikov. Izbira in določa posameznike za opravljanje določenih del in zasedanja položajev v družbi – ljudem iz višjih slojev omogoča doseganje položajev moči in prestiža, nižjim slojem 27.

pa pripisuje položaj fizičnih delavcev in s tem povezano izobraževanje. Istočasno pa vzdržuje tudi svoj status, kar se kaže v vsakdanji šolski praksi. Dejavniki, ki so v neposredni povezavi s šolsko prakso, ki spodbujajo neprimerno vedenje in viktimizacije so: -. Šolska neuspešnost vodi v frustracije, ponavljanje razreda, ukor pred izključitvijo.. -. Spremljanje in razvrščanje učencev po učnem uspehu, delitev na zmagovalce in zgube. Učenci, ki jih razvrstijo med manj uspešne sprejmejo to vlog, ki pa ni odvisna od socialnega porekla, inteligenčnega kvocienta in dejanskih sposobnosti posameznika. Posledično se zniža raven pričakovan takšnih učencev, vloge so že razdeljene, pomik v skupino perspektivnih je skoraj nemogoč.. Mnogi učenci so manj uspešni zaradi slabega ali neustreznega poučevanja -. boljši učitelji,. -. boljše šole.. Segregacijska praksa izločanja problematičnih učencev v posebne razrede vsebuje sporočilo o drugorazrednih učencih. Takšno marginaliziranje in obsojanje slabših učencev dejansko vpliva na to, da začnejo verjeti, da takšni tudi so. Šola ima kot konzervativna institucija tudi težave pri prilagajanju novim zahtevam trga delovne sile, predvsem na poklicnem področju. Zaradi tega se pojavljajo problemi z učnim gradivom in zagotavljanju kakovostnih učiteljev (Meško, 2002). Poznavanje značilnosti nasilnežev, nosilcev obeh vlog in opazovalcev, je izredno pomembno tako v postopkih preventive kot kurative. Učitelj se s svojimi učenci vsakodnevno srečuje, bodisi pri pouku, raznih aktivnostih bodisi med odmori, v prostem času, torej pozna njihove navade, interese, način vedenja, komuniciranja, vključenost v šolske aktivnost, učni uspeh, deloma pa tudi družinsko sliko.. Ko se učenec vplete v nasilje med vrstniki, bodisi kot žrtev ali kot nasilnež, se pogosto pokažejo spremembe v vedenju, učnem uspehu, komunikaciji z vrstniki. Če učitelj zazna te spremembe, mu lahko dobro poznavanje značilnosti žrtev in nasilnežev pomaga pri razumevanju sprememb pri učencu in ukrepanju. Žrtev, glede na značilno vedenje, delimo na, pasivno, izzivalno, lažno in žrtvenega kozla. 28.

Govorimo tudi o različnih tipih nasilnežev: aktivni, pasivni, anksiozni. Za vsak tip žrtve in nasilneža veljajo neke specifike v osebnih značilnostih in vedenju. Poleg žrtev, nasilnežev in nosilcev obeh vlog je v vsakem razredu še zelo številna skupina, ki ji pravimo opazovalci. Zaradi svoje številčnosti in značilnosti imajo ti učenci velik vpliv na socialne odnose v razredu. Učitelj pri preventivnem delovanju in obravnavi pojavov nasilja lahko računa na podporo te skupine, vendar mora najti ustrezne strategije. Ta skupina namreč v odnosu do pojava nasilja ni enotna (Meško, 2007). Lastnosti povzročiteljev oziroma mučiteljev . so obeh spolov, dekleta manjkrat uporabljajo fizično silo,. . znašanje nad šibkejšimi jim daje občutek moči in kontrole,. . počutijo se močne, pomembne in težijo k temu, da izpadejo junaki,. . so sami žrtve ustrahovanja in / ali drugih vrst nasilja največkrat v družini,. . prihajajo iz družin, kjer cenijo avtoriteto, moč, materialni uspeh,. . nimajo prijateljev in so osamljeni,. . želijo imeti glavno besedo v družbi in biti najpomembnejši,. . se kratkočasijo in se ne ukvarjajo z nobeno prostočasno aktivnostjo,. . niso sposobni kontrolirati svojih čustev (jeze, prizadetosti),. . labilni in prestrašeni, ki so jih z grožnjami prisilili, da so se pridružili skupini mučiteljev zato, da bi ostali dobro zapisani pri vodji skupine,. . s slabo samopodobo,. . z negativno afirmacij v družbi.. Ne glede na način obravnavanja nasilnega vedenja mora šola ukrepati hitro in odločno, saj s časovnim zamikom otrok vidno težje poveže dejanje, postopek in odločitev, tako razumsko, kakor tudi psihično, če želimo vplivati na nasilno vedenje in zmanjšati prestopništvo, morajo biti vsi postopki ukrepanja razumljivi, ter v skladu z načeli poštenega in pravičnega sojenja za storjeni prekršek (Habbe, 2000).. 4. 4 Ustanove ustrezne za delo s problematičnimi učenci Za otrokov razvoj mora skrbeti skupina strokovnjakov, ki jo sestavljajo vzgojitelj oziroma socialni pedagog, psiholog, socialni delavec, zdravstveni delavec in po potrebi še kdo drug. 29.

Osebni odnos med učencem in učiteljem je osnovni pogoj za učenčevo šolsko uspešnost (medsebojno razumevanje, skupno delo oziroma sodelovanje, medsebojna pomoč in strpnost, skupno raziskovanje neznanega, učenje empatičnosti in razumevanje drugih). Vsi učenci imajo naravno pravico do uspeha in osebnega razvoja (otroku je treba posredovati učno snov tako, da jo razume, treba ga je upoštevati, usmerjati in mu pomagati, da bo uspešen, reden in vodljiv, hkrati pa je treba ocenjevati njegovo znanje, ne pa neznanja. Organizacijo pouka je treba prilagoditi psihosocialnem potrebam in značilnostim učencev (vključitev učenca v običajni razred, v razred z manjšim številom učencev ali v individualni pouk ter izvajanje pouka v krajših in prilagojenih časovnih enotah) (Rome in Meško, 2002). 4.4.1 Vzgojni zavod Vzgojni zavod mora imeti v okviru normativov za svojo dejavnost ustrezne nastanitvene in druge prostorske pogoje (za bivanje, nego, oskrbo, učenje, interesne dejavnosti, rekreacijo, razvedrilo, možnosti osnovnega ali poklicnega izobraževanja otrok in mladostnikov bodisi znotraj ali izven ustanove, ustrezne pogoje za strokovno delo pedagoških in drugih delavcev), zagotovljena finančna in druga sredstva za izvajanje dejavnosti, kadar z ustrezno stopnjo in vrsto izobrazbe, strokovni koncept, organizacijo življenja in dela, ki ustreza sodobnim/humanističnim pogledom na otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Pogoji in dejavnosti vzgojnega zavoda so zagotavljanje pozitivne psihosocialne klime, navajanje otrok in mladostnikov na kulturo bivanja, skrb za otrokov in mladostnikov celotni kognitivni razvoj, razvijanje moralno – etičnih, estetskih in splošno kulturnih vrednot, vzdrževanje in razvijanje oziroma mladostnikovih stikov zunaj zavoda, dejavnosti, namenjene kompenzaciji otrokovih ali mladostnikovih razvojnih zaostankov in vrzeli, dejavnosti za otrokovo ali mladostnikovo osebnostno in socialno integracijo (reintegracijo) (www.zrss.si).. 4.4.2 Policija »Vsak mladoletni storilec kaznivega ravnanja se zaradi svojega delikventnega obnašanja najprej sreča s policijo. Zanj dejansko že policija pomeni začetek kazenskega postopka, ne glede na to, kateri stopnji obravnavanja zakonodaja in pravna teorija priznavata takšen pomen. Poleg tega pa tudi mladoletniki sami doživljajo policijo kot izrazi torej represivno institucijo. Sprejeti je treba tudi 30.

dejstvo, da policija izbira zadeve in se po svoji presoji odloča, kaj bo posredovala tožilcu, če ima za to zakonsko pooblastilo ali ne. Iz primerjave diskrecije policije v teh različnih pravnih sistemih izhaja, da je policija glede izbora mladoletnikov vezana predvsem na težo dejanja in ne toliko na osebnostnih značilnosti mladoletnika, za ugotovitev katerih bi sicer bilo potrebno sodelovanje drugih socialnih služb oziroma strokovnjakov zunaj teh služb.« (Filipčič, 1998: 97). 4.4.3 Tožilec »V obravnavanih sistemih ima tožilec zelo omejeno možnost ali pa je sploh nima za nepogojno opustitev tožbe. Tako svojo odločitev v večini primerov pogojuje z določeno aktivnostjo mladoletnika. To kaže na prevladovanje koncepta, da mora mladoletnik, tudi če ga zaradi kaznivega dejanja ne obravnava sodišče, dojeti, da je storil nekaj negativnega in zato tudi nositi določene posledice (ki se lahko kažejo le kot obravnavanje pri manj represivnem organu, ali pa povračilo škode). Pogoji za uporabo tega instituta so enaki kot za policijo. Teža dejanja (ki je sicer v primeru diskrecije tožilstva nekoliko višja), priznanje storilca in strinjanje storilca z naloženo obveznostjo in tudi privolitev žrtve v primeru poravnave kot pogoja za odvrnitev postopka.« (Filipčič, 1998: 100). 4.4.4 Sodišče »V tem primeru je namen odvračanja – ustavitve postopka samo preprečitev izreka sankcije, s čimer se stigma mladoletnika lahko zmanjša le v omejenem obsegu. Poglavitni pomen teh ukrepov sodnika se kaže predvsem v tem, da v kazensko evidenco ne vnesejo podatkov o mladoletniku, kar naj bi prav gotovo prispevalo k zmanjšanju stigmatizacije. O odvračanju, ko zadevo že začne obravnavati sodnik, bi tako lahko govorili predvsem v smislu odvračanja od zapora oziroma klasičnih sankcij.« (Filipčič, 1998: 102). 31.

4.5 Oddaja v vzgojni zavod »Sodišče izreče ta vzgojni ukrep, če je izpolnjen splošni pogoj za njegovo uporabo, to je, da so pri mladoletniku potrebni trajnejši vzgojni, prevzgojni ali zdravstveni ukrepi in njegova popolna izločitev iz dotedanjega okolja. Poleg tega pa mora biti izpolnjen tudi posebni pogoj, ki ga določa zakon za uporabo tega vzgojnega ukrepa, namreč, da je potrebno poskrbeti za mladoletnikovo vzgojo in prevzgojo pod stalnim vodstvom in nadzorstvom strokovnih vzgojiteljev. Oddaja v vzgojni zavod traja najmanj šest mesecev in največ tri leta. Ko izreče sodišče ta ukrep, ne določi, koliko časa naj traja, temveč odloči o tem kasneje glede na uspeh prevzgoje, ker je šele tedaj mogoče določiti, kdaj naj izvrševanje ukrepa preneha oziroma kdaj ga je mogoče nadomestiti z drugim vzgojnim ukrepom.« (Meško, 1997: 92-93). 4.5.1 Oddaja v prevzgojni dom Meško (1997), navaja da oddaja v prevzgojni dom je zavodski ukrep, s katerim se skuša doseči prevzgoja mladoletnika v okvirih zavodskega okolja. Ta vzgojni ukrepe sodišče izreče, če je izpolnjen splošni pogoj za izrek zavodskega ukrepa in če gre za mladoletnika, kateremu so potrebni učinkovitejši prevzgojni ukrepi. V Sloveniji je en prevzgojni dom za fante in dekleta, in sicer v Radečah pri Zidanem Mostu.. 4.5.2 Oddaja v drug zavod za usposabljanje Ta vzgojni ukrep sodišče izreče namesto oddaje vzgojni zavod ali prevzgojni dom oziroma namesto varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Sodišče ga izreče mladoletniku, ki je moten v telesnem ali duševnem razvoju, in je zaradi tega potrebno uporabiti ta ukrep (Meško, 1997).. 4.5.3 Oddaja v zavod kot socialni ukrep Če je otrok močno deležen kvarnih vplivov svojega socialnega okolja in jim ne more biti kos, je potrebno kaj storiti, da se ga zaščiti pred temi kvarnimi in škodljivimi vplivi. 32.

Ocena disocialnega vedenjskega sindroma obsega: . Nizko delavno storilnost,. . pomanjkanje aktivnih interesov,. . pomanjkanje delovnih navad,. . pomanjkanje stikov z normalno uspešnimi vrstniki,. . izločenost iz socialnega okolja,. . pomanjkanje pozitivnega čustvenega stika z odraslimi.. Bolj kot je opisan disocialni vedenjski sindrom očiten, manjša je možnost, da se v otrokovem okolju uspešno ukrepa (Meško, 1997).. 4.5.4 Vzgojni zavodi v Sloveniji in koncepcija njihovega dela »Slovenski vzgojni zavodi spadajo pod okrilje Ministrstva za šolstvo in šport. V vzgojne zavode lahko napotijo ogrožene ali vedenjsko in osebnostno motene otroke in mladostnike, občinski centri za socialno delo iz preventivnih razlogov (da bi preprečili vedenja pri tistih, pri katerih se je že začelo javljati v milejših oblikah, in da bi hkrati zagotovili tem otrokom ali mladostnikom varstvo, vzgojo, dokončanje obveznega osemletnega šolanja in izučitev ali priučitev za opravljanje poklica)« (Meško, 1997: 98) Takšni domovi po Sloveniji so: . Prehodni mladinski dom Ljubljana Jarše,. . Vzgojni zavod Planina pri Rakeku,. . Vzgojni zavod Franca Milčinskega Smlednik,. . Vzgojni zavod Preddvor,. . Vzgojni izobraževalni zavod Veržej,. . Dekliško vzgajališče Višnja Gora,. . Vzgojni zavod Slivnica pri Mariboru,. . Vzgojni zavod Logatec,. . Stanovanjska skupina Vzgojnega zavoda Logatec v Ljubljani,. . Mladinski dom Maliči Beličeve Ljubljana,. . Mladinski dom Kozel v Framu,. . Prevzgojni dom Radeče,. . KPD za mladoletnike Celje. 33.

4.6 Načrt osebnega razvoja delavca Za preprečevanje, zmanjševanje in ozaveščanje o nasilju na šolah učitelji delajo predvsem na graditvi socialne klime, torej na odprti in kakovostni komunikaciji, organizirajo različne delavnice za mlade, starše in zaposlene na šoli. V učne načrte posameznih predmetov se vnašajo vsebine na to tematiko. V manjši meri poteka na šolah stalno strokovno izpopolnjevanje in vključevanje različnih društev ter zelo redko projekti, ki jih koordinirajo in vodijo Zavod RS za šolstvo, Inštitut za varovanje zdravja RS in zavodi za šport. Vse naštete dejavnosti pa večinoma veljajo za Osnove šole, na Srednjih šolah je teh dejavnosti še manj (Matkovič, 2007). Na preprečevanje nasilja v šoli pomembno vpliva pripravljenost in sposobnost učiteljev, da jasno obravnavajo vsako obliko nasilja, vrstniško nasilje, nasilno vedenje do učiteljev in do šolske lastnine. Ustrezen in takojšen odziv lahko zmanjšuje obseg pojava, saj ga lažje zaustavimo, dokler je še na začetku. Zelo pomembno je tudi stališče staršev in učencev do nasilja. Šola mora jasno zagovarjati stališče staršev in učencev do nasilja. Šola mora jasno zagovarjati stališče nenasilne kulture. Za preprečevanje nasilja v šoli je pomembno delovanje celotnega sistema, posameznikovo prizadevanje brez podpore sistema ne bo imelo učinka. Zato se mora za razvijanje pozitivne šolske klime in podporo nenasilnemu reševanju konfliktov odločiti vodstvo in celoten učiteljski zbor, ki ju podpirajo starši (Aničič, 2002). Profesorji imajo na izbiro različne načine in metode reševanja nasilja v svojem poklicu. Kako se bodo s tem problemom spopadli pa je odvisno od njih. Več dela s profesorji, osveščanje in ozaveščanje ter izvajanje različnih dejavnosti na temo nasilja, pa bi bilo potrebno predvsem v osnovni šoli, tako učencem kot učiteljem, saj je v srednji šoli, velikokrat že prepozno. Med tistimi značilnostmi odzivanja in vedenja, ki jih odloča poseben način funkcioniranja odločilnih struktur osrednjega živčevja in so torej biološko pogojene, raziskovalci. neprilagojenega. vedenja. mladih. najpogosteje. navajajo. njihovo. impulzivnost. Takojšnje odzivanje brez poprejšnjega premisleka, nestrpnost in slabše sposobnosti za obvladovanje čustev, zlasti jeze, so skupaj z zmanjšanjem zmožnosti nadzora lastnih impulzov značilnosti, ki se združujejo v tej naravnanosti.. 34.

Impulzivno se občasno in ob določenih obremenitvah lahko odziva vsakdo, pri obsegih s prestopniškim vedenjem pa je zelo pogosto celoten slog vedenja povezan s splošnim slabim nadzorom impulzov (Tomori, 2000).. 4.7 Kriteriji za sprejem mladoletnih oseb v ustrezne ustanove 4.7.1 Izrekanje sankcij mladoletnikom Na statistiko mladoletniškega prestopništva vplivajo številni dejavniki, med katerimi so najpomembnejši: politika kazenskega pregona, spremembe notranjih policijskih pravil za postopek pri sprejemanju ovadb in evidentiranju kaznivih dejanj, spremembe kazenske zakonodaje, opredelitev dejanja majhnega pomena, policijsko odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in veliko črno polje mladoletniškega prestopništva (Brinc, 2000).. 4.7.2 Določbe zakona o prekrških: . Mladoletniku, ki je bil v času storitve prekrška že star 14 let, ni pa še dopolnil 16 let (mlajši mladoletnik), se smejo izreči le vzgojni ukrepi.. . Mladoletniku, ki je bil v času storitve prekrška že star 16 let, ni pa še dopolnil 18 let (starejši mladoletnik), se smejo izreči le vzgojni ukrepi, izjemoma pa se mu sme izreči globa.. . Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena, se mladoletniku lahko ob vzgojnem ukrepu ali globi izrečeta tudi stranski sankciji odvzema predmetov in kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja ter prepoved uporabe vozniškega dovoljenja (Vzgojni ukrepi in sankcije za mladoletnike, 2013).. 4.7.3 Vrste vzgojnih ukrepov Mladoletnemu storilcu prekrška se lahko izrečejo naslednji vzgojni ukrepi: – ukor 35.

– navodila in prepovedi, – nadzorstvo. Mladoletnemu storilcu se sme izreči samo eden od ukrepov iz prejšnjega odstavka.. 4.7.4 Izbira vzgojnega ukrepa »Pri izbiri vzgojnega ukrepa je treba upoštevati mladoletnikovo starost, njegovo duševno razvitost, psihične lastnosti, njegova nagnjena, nagibe, iz katerih je storil prekršek, dotedanjo vzgojo, okolje in razmere, v katerih je živel, težo prekrška, ali mu je bil že prej izrečen vzgojni ukrep ali globa in vse druge okoliščine, ki vplivajo na to, da bo najbolj dosežen namen vzgojnega ukrepa.« (Meško, 1997: 95). 4.7.5 Temeljna merila za vzgojni ukrep »Slovenski kazenski zakon daje sodišču smernice za izbiro vzgojnega ukrepa, da bi lahko uresničilo njegov namen. Te smernice se nanašajo predvsem na osebnost mladoletnika ter na njegovo okolje, poleg tega pa zakon uvršča med okoliščine, ki jih je treba upoštevati pri izbiri vzgojnega ukrepa, tudi nekatere, ki so v zvezi s kaznivim dejanjem«. (Meško, 1997: 94). 4.8 Socialna služba in njihovo mnenje Center za socialno delo otroka – storilca kaznivega dejanja ne obravnava zato, ker je storil nevarno dejanje in mu ne izreče sankcije, ampak ga obravnava zato, ker je s svojim dejanjem pokazal če center za socialno delo, seveda tako oceni, da je ogrožen njegov pravilni razvoj in je zato potreben pomoči (in ne sankcije). CSD lahko s tem namenom (ob izpolnjevanju tudi drugih zakonskih pogojev) otroka namesti v vzgojni zavod. V vzgojnih zavodih so ti otroci deležni enake obravnave kot mladoletniki, ki jim je zaradi storitve kaznivega dejanja sodišče izreklo vzgojni ukrep »oddaja v vzgojni zavod«. Takšna delitev pristojnosti med centrom za socialno delo in sodiščem se je v praksi pokazala za primerno, razen v nekaterih redkih primerih, ko naj bi otrok storil težje kaznivo dejanje (npr. umor, posilstvo). Upravni postopek,. 36.

po katerem mora delovati center za socialno delo, namreč ni primeren za ugotavljanje storilstva dejanja, ki ima znamenja kaznivega dejanja (Brinc, 2000). Center za socialno delo, mladostnika ne obravnava kot storilca kaznivega dejanja, ampak kot osebo, v kateri vidi ogrožen razvoj in možno ponavljajoče storitve kaznivih dejanj. Storilca ne sankcionira, ampak mu nudi pomoč, pri pravilni vzgoji v vzgojnem zavodu.. 37.

5. Vpliv medijev na mlade. 5.1 Mediji in nasilje Svet je videti poln nasilja. Informacije o kriminalu nam prinašajo mediji vseh vrst – časopisi, televizija in internet. A tudi sredstva javnega obveščanja se vedejo v skladu s tržnimi zakonitostmi. Pisanje o kriminalu privlači bralce. Zato se pogosto dogaja, da kriminalitete še zdaleč ni toliko, kolikor besed in slikovnega gradiva ji je posvečenih. Avstralski inštitut za kriminologijo je objavil študijo Melani Brown o nasilju v medijih (Brown, 1996). Študija navaja tele poglavitne ugotovitve: . Gledanje nasilja je poznano z naraščanjem agresivnosti, z zmanjševanjem občutljivosti za nasilje in naraščanjem strahu pred kriminaliteto.. . Nasilje v javnih medijih utegne vplivati na nasilna kazniva dejanja, vendar to nasilje ni edini razlog, obstaja vrsta vplivov na nasilno vedenje.. . Nekateri ljudje utegnejo posnemati nasilno vedenje, ki ga vidijo na televiziji ali na videu.. . Razmerje med opazovanjem nasilnih prizorov in nasilnim vedenjem je dvosmerno: agresivni ljudje pogosteje gledajo nasilne prizore in ljudje, ki opazujejo nasilne prizore, so pogosteje nasilnega vedenja.. . Za učinkovanje nasilnih prizorov so najbolj dovzetni otroci, za njimi pa mlajši polnoletniki, moški so nekoliko dovzetnejši za vplive nasilnih prizorov kot ženske.. . Kljub morebitnemu vplivu nasilja v javnostih medijih na nasilje v družbi ni povsem jasno, ali je ta vpliv zelo pomemben v primerjavi z drugimi morebitnimi vplivi, kot so na primer družinske razmere, nasilje in zlorabe v družinskem krogu, vpliv staršev, revščina, vzgoja, rasizem, kulturna dezintegracija ali jemanje drog (Petrovec, 2003).. Poleg splošnega strahu pred naraščanjem nasilja, zaradi nasilja polnih sporočil, nastaja tudi strah pred naraščanjem samomorilnosti. Nekatere študije so pokazale, da se je število samomorov povečalo zlasti potem, ko je bilo objavljeno natančno poročilo o samomorih, ki je vsebovalo tudi način izvršitve. 38.

Po mnenju Huessmanna in Moisove v poštev pride tudi pri televizijsko nasilje, ki so mu izpostavljeni otroci. Opravili so namreč skrbno vodene eksperimente, v katerih so otrokom predvajali nasilne filmske prizore in opazovali njihovo vedenje takoj po predstavi. V zadnjih štiridesetih letih je bilo opravljenih vsaj sto takih raziskav in vse so potrdile, da se del otrok po predvajanju nasilne vsebine obnaša bolj agresivno kot poprej, bodisi da so nasilni do drugih otrok ali pa do predmetov, na primer igrač. Študije z eksperimenti so nadalje pokazale, da otroci, ki običajno gledajo več nasilnih oddaj, pogosteje kot drugi sprejemajo nasilje kot način reševanja konfliktov. Tudi nekatere longitudinalne študije so potrdile, da so se otroci, ki so prebili večino časa pred televizijo in gledali nasilje, do svojega tridesetega leta zalo pogosto znašli pred sodiščem (Petrovec, 2003). Tako smo lahko prepričani, da ima nasilje pri otrocih najmanj take učinke kot pri odraslih osebah. Agresivno vedenje narašča, zmanjšuje se občutljivost za posledice nasilja, otroci postanejo nezaupljivi, saj od drugih otrok pričakujejo podobno nasilno vedenje, otroci, ki se vedejo agresivno, imajo za opravičilo podobno vedenje televizijskih junakov, nasilje, ki ga vidijo aktivira njihove že obstoječe agresivne misli in želje. Vse tri veje zabavne industrije – filmsko, glasbeno in računalniške igrice, tako podjetja, ki proizvajajo tovrstne izdelke, se še posebno trudijo pridobiti mlade kupce, zlasti tiste, ki so mlajši od 17 let. Čeprav imajo podjetja lastne kriterije za razvrščanje vsebine po nasilnosti, jih pogosto odbijejo. Reality TV seveda ni nič drugega kot poskus (zelo uspešen), kako privabiti množice gledalcev tako, da ponudiš kaj novega, šokantnega prav zaradi neponarejenosti oziroma nezaigranosti. Vsi vedo, da se je to v resnici zgodilo. Nesreča, kri in zločin še nikoli niso bili tako blizu (Petrovec, 2003).. Vsi podležemo multihišam, ki so usmerjene na načrtno iskanje mlade publike, ki spremlja vsakdanje dogajanje po televiziji ali spletu ter nam jih z reklamami ponuja na zlatem pladnju. Najbolj dobičkonosen posel je seveda, če je vse skupaj pristno in ni zaigrano, se pravi da se dogaja prav zdaj in tukaj. Nikoli ne vemo kaj se lahko zgodi, kako kdo odreagira »življensko«. Tako mladi pridejo do novih načinov iskanja svojih idolov in se v manjšini tudi sami preizkusijo med Slovenija ima talent, Denar pada, Iščemo kuharja in več drugih. 39.