Viri ogrožanja okolja v Krškem (krški občini) : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Viri ogrožanja v Krškem (krški občini). Junij, 2013. Špela Kadivnik Mentor: red. prof. dr. Gorazd Meško.

Kazalo 1. Uvod .......................................................................................... 6. 2. Predvidene metode diplomskega dela ................................................ 7. 3. Okolje ........................................................................................ 8. 4. 3.1. Poseg v okolje ....................................................................... 10. 3.2. Varstvo okolja in poznavanje blaga ............................................. 12. 3.3. Vpliv človeka na okolje ............................................................ 18. Občina Krško ............................................................................. 20 4.1. Opis občine, splošni podatki ...................................................... 22. 4.2 Vpliv gospodarskih subjektov na okolje ........................................ 23 4.2.1 Energijski viri .................................................................... 25 4.2.2 Industrija ......................................................................... 35 4.2.3 Komunalna infrastruktura ...................................................... 38 5. Analiza tekočih in predvidenih projektov ter podatkov v občini Krško...... 41 5.1. Tekoči projekti in podatki ........................................................ 41. 5.2. Predvideni projekti ................................................................ 42. 5.3. Ideje o razvoju ˝Zelene občine˝ ................................................ 43. 6. Zaključek .................................................................................. 45. 7. Uporabljeni viri .......................................................................... 46. Kazalo tabel. Tabela 1: Viri energije ....................................................................... 26 Tabela 2: Odpadki v letu 2012.............................................................. 40. 3.

Povzetek Diplomska naloga govori o občini Krško in njenem udejstvovanju na področju varovanja in ohranjanja okolja. Njen namen je bralcu razširiti obzorje o dejanskem stanju v njegovi okolici. Prvi del diplomske naloge je osredotočen na razlago okolja, kaj sploh pomeni poseg v okolje, kaj pomeni varstvo okolja in kako dobro poznamo današnje blago, ki ga uporabljamo vsak dan, ter kako sploh ljudje vplivamo na okolje. Drugi del diplomske naloge opisuje občino Krško, njene splošne podatke. Sledi pregled gospodarskih subjektov in njihov vpliv na okolje, kjer se podrobneje dotakne področja energetike, ki je v tej občini prevladuje. Opisana so nekatera podjetja, njihove panoge in predvsem izboljšave na njihovih področjih, ki so okolju prijaznejše oziroma so v skladu z okoljevarstvenimi zakoni. Predstavljeno je tudi podjetje, ki upravlja komunalno infrastrukturo Krške občine. Zatem si lahko preberemo analizo tekočih in predvidenih podatkov ter projektov v Krški občini. Le ti se opredelijo na tekoče projekte in podatke in na predvidene podatke in projekte. Kot zadnja tema pa je izpostavljeno nekaj najzanimivejših idej o razvoju ˝zelene občine˝. Zaključek pa navaja končno razmišljanje o tem, kam drvi naša Zemlja, če ne bomo nekaj korenito spremenili in to v kratkem času.. Ključne besede: občina Krško, okolje, vpliv na okolje, okoljevarstvo.. 4.

Summary – Threat sources in municipality of Krško The thesis is about the Krško municipality and its involvement in the protection and preservation of the environment. Its purpose is to broaden the horizon of the reader of the facts in its surroundings. The first part of the thesis focuses on the interpretation of the environment, what does it mean intervention in the environment, what it means to protect the environment and how well you know it's the goods that we use every day and how do humans affect the environment. The second part of the thesis describes the Krško municipality, its general information. Then an overview of operators and their impact on the environment, where the detail touches in the energy sector, which is dominated by the municipality. Described some companies, their industry, and the improvements in their areas which are environmentally friendly and in accordance with environmental laws. Presented is the company that manages the municipal infrastructure Krška county. Then you can read an analysis of current and projected data and projects in the municipality of Krško. These are defined on the current projects and information and data provided and projects. As a final topic is exposed to some of the most interesting ideas about the development of green county. Completion of the final states thinking about where our Earth is headed if we do not radically change something and that in a short time.. Keywords: plant community, environment, environmental impact, environmental protection.. 5.

1 Uvod »PLANET S PRIHODNOSTJO« »Zemlja je morebiti edini planet v vesolju, na katerem je življenje. Bolj verjetno pa jih je na milijone, če ne na milijarde. Vendar smo ljudje edina nam znana bitja z lastno zavestjo. Biti razumen je izredna prednost in tudi odgovornost, da uporabljamo svoj intelekt za dobronamerne cilje. Morda nekateri verjamemo, da smo na Zemlji z določenim namenom. Ta namen pa ni le iskanje kratkotrajnih užitkov in zabav, ampak nam je zaupana pomembna vloga pri urejanju našega planeta, tako da bi iz njega naredili spodobno in lepo bivališče ne le za nas, ampak tudi za vse druge oblike življenja. Kakorkoli že razmišljamo, zdrava pamet nas uči, da je naša sveta dolžnost pustiti potomcem planet takšen, kakršnega smo prejeli, ali bolje – nikakor še slabšega. Ali nas po smrti še kaj čaka ali ne, nagrada ali kazen, tega v tem življenju ne moremo vedeti. Eno pa je zanesljivo: lahko se kaznujemo med svojim življenjem na Zemji. Zatorej bi morali izpolniti svoje poslanstvo v življenju na tem planetu in Zemljo ohraniti za rodove, ki bodo prišli za nami« (Seymour in Girardet, 1992: 7). Pri izbiri predmeta za diplomsko delo sem izbrala predmet Okoljevarstvena kriminaliteta, ker mi je njegovo bistvo najbližje. Poudarja skrb za naš planet, da bo ostal tak ali še boljši tudi našim potomcem, predvsem pa nas opozarja, da so vsa naša dejanja povezana z okoljem, zato morajo biti odgovorna in okolju prijazna. V diplomski nalogi sem se osredotočila najprej na okolje. Na splošno in strnjeno sem skušala predstaviti pojem okolje in kaj sploh pomeni poseg v okolje, kako dobro sploh poznamo današnje blago, ki ga vsakodnevno uporabljamo, in predvsem, kakšen vpliv imamo na okolje ljudje. Po razlagi okolja pa sem poskušala predstaviti svojo regijo oziroma Občino Krško in njeno interakcijo z različnimi gospodarskimi subjekti ter njihovo kohezijo z okoljem. Skozi dane in raziskane podatke sem skušala izvedeti čim več o naših navadah, splošni porabi, koliko smeti letno pridelamo, kako sami škodimo okolju, kaj lahko sami storimo za boljše okolje in kaj s skupnimi močmi, ter tudi, kako se občina nasploh bori za čistejše okolje, predvsem na področju gospodarstva.. 6.

V zadnjem delu naloge pa sem na kratko naredila analizo tekočih in predvidenih projektov in podatkov ter strnila nekaj idej za boljšo oziroma čistejšo občino.. 2 Predvidene metode diplomskega dela Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabila metode iz družboslovnega raziskovanja, in sicer: . Metodo analize in interpretacije vsebin primarnih in sekundarnih pisnih virov za obravnavo izbrane tematike iz sprejetih zakonskih in podzakonskih dokumentov, raznih strokovnih člankov, domačih in tujih pisnih virov in člankov s spletnih strani.. . Za splošno razumevanje obravnavane tematike sem uporabila metodo analize vsebine, s katero sem preučevala posamezne pisne vire, ki se nanašajo na izbrano temo dela.. . Ko sem preučevala Almanahe občine Krško, sem uporabila tako imenovano kronološko analizo pisnih virov, ki mi je bila v pomoč pri beleženju časovno zaporednih dogodkov v naši občini.. . Pri sklepnem delu naloge in v opisovanju vsebine določenih pojmov ter pri uporabi mnenja in ugotovitev strokovnjakov za podporo lastnih mnenj in dognanj pa sem uporabila deskriptivno metodo.. 7.

3 Okolje Če se vprašamo, kaj je okolje, bi si preprosto lahko odgovorili, da je to vse, kar nas obdaja/obkroža, oziroma vse, kar je okoli nas. Ker pa smo ljudje radovedna bitja, si bomo pogledali nekaj gesel iz leksikona Okolje in človek, ki je nastal leta 1995, v evropskem letu varstva okolja. . ˝OKOLJE (a.environment, f.environnement, n.Umwelt) zunanje in notranje, navadno pa celovita prostorska stvarnost v splošnem ali na določenem območju; tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja. Okolje posameznega organizma z biološkega oz. ekološkega vidika pa sestavljajo dejavniki, ki vplivajo na njegovo preživetje in razplod. Narava je prvotna, kakršna je nastala v evolucijskem procesu, ali pa od človeka preoblikovana (antropogena). Pod sintagmo človekovo okolje je razumeti, da je ´človek produkt in ustvarjalec svojega okolja, ki ga preživlja in mu omogoča intelektualno, moralno, družbeno in duhovno rast; z več znanja in pametnega delovanja bi lahko zase in za prihodnje rodove zagotovili boljše življenje.´(Stockholmska deklaracja, 1972) Življenjsko okolje neposredno vpliva na človeka, kjer je podlaga za ekonomski in družbeni razvoj, ki odločata o življenjskih razmerah. Bivalno okolje je prostorsko opremljeno naselje ali njegov del (soseska, zaselek), oskrbljen z vodo, energijo in drugo preskrbo za življenjske potrebe, prometno in komunikacijsko pa povezano s širšim okoljem. Mnogo domov izven strnjenih naselij je prikrajšanih za prednosti urejenega bivalnega okolja; tudi kmetije, ki se same prehranjujejo, potrebujejo razne storitve in prometne zveze. Gosto naseljeno bivalno okolje pa je marsikje izpostavljeno vplivom različnih onesnažujočih dejavnosti (hrup, promet, slab zrak itd.) Spremenjeno ali preoblikovano okolje (antropogeno) niso le vasi, mesta, prometno omrežje, industrijske cone in rudarski revirji, temveč so še polja, meliorirani travniki in barja, regulirane in onesnažene reke, parki in spremenjeni gozdni sestoji, smučišča in igrišča golfa, umetni ribniki in jezera, čeprav so tudi integrirani deli narave. Prvotna narava se obnavlja sama, kar pa je vanjo vsadil ali v njej preuredil človek, potrebuje ustrezno vzdrževanje. Prvotno je naše ozemlje poraščal gozd˝ (Lah, 1995: 219−220).. . ˝ČLOVEKOVO OKOLJE (a.environment, f.environnement, n.Umwelt) je narava z vsemi spremembami in objekti, ki so posledica življenja in dejavnosti ljudi, 8.

ter je edina podlaga in vir dobrin za človeštvo. To je najširše pojmovanje okolja, ki je naravno in družbeno hkrati. Ves svet je prepleten z ljudskimi in blagovnimi tokovi ter povezan s prometnimi in komunikacijskimi sredstvi, vendar si je človeštvo ob tem razvoju poslabšalo življenjsko okolje, nakrhalo je celo že planetarno okolje z motnjami v podnebju in ozonski zaščiti žive narave ter z nesprejemljivimi nasprotji med razvitimi in drugimi deli sveta in vojnami. `Človek je produkt in urejevalec svojega okolja, ki mu daje vire za življenje in mu omogoča intelektualno, moralno, družbeno in duhovno rast. V dolgi in nelahki evoluciji človeške rase na tem planetu je človek dosegel takšno stopnjo, da se je s hitrim razvojem znanosti in tehnologije usposobil za spreminjanje okolja na nešteto načinov in v neslutenem obsegu. Obe strani človekovega okolja, naravna in po njem spremenjena, sta bistveni za njegovo blaginjo in za uživanje temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do življenja.`(Stockholmska deklaracija ZN, 1972). Prvotno je bil govor le o naravi kot človekovem okolju, J.von Uexkull pa je uvedel pojem `psihično okolje` z razlago, da živimo ljudje v naravi in v kakovostno spremenjenem informacijskem okolju. Naše okolje je naravno, psihosocialno in kulturno, z vidika varstva pa upoštevamo: naravno, ruralno (kmečko, podeželsko) in urbano (mestno), čisto ali onesnaženo, bivalno, delovno, proizvodno in drugačno okolje. Človekovo okolje je v istem prostoru (kraju) za vsakogar posebno, ker ga ocenjuje po vrednotah, kot jih presoja sam – o sposobnostih, da se mu prilagaja, v njem uresničuje svoje potrebe in tudi skrbi za red. Bistvena značilnost človekovega okolja je, da je skupno za številne ljudi, in čeprav ima vsako območje določene naravne značilnosti ali morda posebnosti, je le del neke širše regije. Zato je pomembno kompleksno obravnavanje okolja, po naravnih in družbenih zakonitostih in pojavih, čeprav je jasno, da je naravni (ekološki) del podlaga za vse˝ (Lah, 1995: 53). Pogledali smo si natančne definicije okolja. Ugotovili smo, da je okolje v bistvu naš življenjski prostor, ki pa si ga seveda delimo z drugimi bitji. Okolje sestavlja osem osnovnih elementov in ti so naslednji: zrak, voda, prst, mineralne snovi, človek, živali, rastline in mikroorganizmi. Če si te osnovne elemente pogledamo z vidika ekologije, jih lahko poimenujemo sistemi, okolje pa razumemo v tem primeru kot ekosistem. Če skušamo opredeliti dogajanje v ekosistemu, pa moramo vedeti naslednje:. 9.

. Tudi okolje ima svoje meje, zato nikakor ne moremo o njem govoriti kot o omejenem ekosistemu z neomejenim razvojem posameznih sistemov.. . V ekosistemu ima sleherni element in vsak podsistem svoj pomen in svoj vpliv na druge elemente sistema, vsi elementi sistema pa vplivajo na posamezni element ali podsistem (medsebojna odvisnost elementov sistema).. . Vsak posamezni razvoj povzroča poleg pozitivnih tudi negativne posledice, ki so vidne šele po preteku daljše dobe. Kajti v omenjenem okolju mora vladati določeno ravnotežje, razvoj enega elementa ali podsistema pa poruši, ki pa se zopet vzpostavi, ko negativne posledice razvoja vodijo razvoj in vplivajo na obnašanje sistema Zakon o naravnem ravnotežju (Koželj in Vuk, 1987).. Dandanes že skoraj ne najdeš časopisa, ki ne bi vseboval vsaj enega članka, povezanega z okoljem oziroma o dogajanju v okolju. Čedalje več je tudi besed in besednih zvez, povezanih z okoljem, npr. naslednje: onesnaževalec, onesnaževanje, ogrožene vrste, izumiranje, odseljevanje, nasičenost, naravne nesreče, način življenja … Vsem pa je skupno tudi nekaj drugega, to je človek. Če pogledamo globoko nazaj v zgodovino, ugotovimo, da se je izmed živih elementov okolja nenehno razvijal človek ter s svojim načinom življenja spreminjal/izrabljal svoje okolje oziroma druge žive in nežive elemente.. 3.1 Poseg v okolje. Po ekološkem vidiku je vsak tehnološki napredek v bistvu poseg v naravo, ki povzroči poleg ekonomsko in tehnično vidnih in načrtovanih pozitivnih posledic še celo vrsto nezaželenih, škodljivih, predvsem pa nepredvidenih učinkov, ki so zaznavni še v daljšem časovnem intervalu. Te posledice pa navadno niso vidne na tehničnem in tehnološkem področju, temveč izven tega področja, to je na ekološkem in sociološkem področju, ki pa se tudi, vendar šele čez čas, reflektirajo v ekonomiji (Koželj in Vuk, 1987). Če povzamem po Lahu (1995) in njegovi definiciji, ki pravi, da je vsako začasno ali trajno človekovo ravnanje ali opustitev ravnanja, ki spreminja razmere v okolju, njegovo obremenitev, kakovost življenja, možnosti sonaravnega gospodarjenja in razvoja, poseg v okolje.. 10.

Torej kakorkoli obrnemo zadevo, obračamo besede in stavke, na koncu po vseh definicijah in logičnem razmišljanju ugotovimo, da če človek skozi čas ne bi razmišljal in delal na tem, kako si lahko olajša življenje in prilagodi okolico v svojo korist, tega ne bi bilo. Toda žal tega scenarija ne bomo videli. Dandanes so prav vse gospodarske dejavnosti in dejavnosti, ki so v vzorčni zvezi z delovanjem človeka, glavni obremenjevalci/onesnaževalci oziroma spreminjevalci okolja. Redke so panoge in dejavnosti, kjer je njihov negativni vpliv neznaten ali celo zanemarljiv (npr. športno delovanje), toda žal je pri nekaterih panogah vpliv tako velik, da jih lahko smatramo za glavne obremenjevalce človekovega okolja in okolja nasploh. Posledice, ki pretijo, so lahko celo katastrofalne. Med bistvene vzroke poslabšanja okolja štejemo predvsem: urbanizacijo, industrializacijo, transport, energetiko, sodobno kmetijstvo,. poseben. primer. pa. je. kemijska. industrija. (karbokemijska. in. petrokemijska) s končnimi produkti in z odpadki. Število le. teh pa se vztrajno veča, saj tudi število prebivalcev iz dneva v dan. narašča, posledice tega pa so predvsem vidne v škodi, ki jo povzročamo ostalim živim in neživim elementom Zemlje. Ker se število novih urbanih naselij veča, je čedalje manj prostora za druge življenjske vrste. Veliko živalskih in rastlinskih vrst je že izumrlo, veliko jih je na poti k izumrtju, ker smo jim ljudje odvzeli njihov življenjski prostor, če pa ga nismo še odvzeli, pa ga počasi oblikujemo v svojo korist ali pa vanj izvažamo svoje odpadke in s tem ogrožamo tudi sami sebe. Žal se posledice vseh naših odpadkov in posegov v naše okolje ne pokažejo na kratek rok, temveč na dlje časa, v tem času pa mnogo naših dejanj počasi tone v pozabo, spominke pa bodo odkrivali naši potomci. Naši predniki so nam z nepremišljeno izrabo svojega okolja zapustili ozonsko luknjo, se pravi onesnažen zrak, segrevanje Zemlje, topljenje ledu na polih, sredi Tihega oceana smeti za skoraj kontinent veliko, vztrajno spreminjanje podnebja in ekstremnih vremenskih pojavov na novih krajih, nizko zalogo pitne vode zaradi nepremišljene izrabe, nerodovitno zemljo zaradi intenzivnega kmetijstva in nepremišljene rabe kemičnih zaščitnih sredstev, za katere je stranski učinek še neznan, nepremišljeno krčenje gozdov, onesnaženo okolje vir novih bakterij, novih bolezni itd. Ali svojim potomcem res lahko pustimo še kaj več kot samo to? Začetki okoljevarstva segajo že v 18. in 19. stoletje, kjer so se pojavljali tako imenovani ekološki šumi, toda pravi razcvet je doživelo sredi druge polovice 20. stoletja z razvojem ekologije.. 11.

3.2 Varstvo okolja in poznavanje blaga. Ker je razvoj ekologije povzročil tudi splošno zanimanje za okolje in dogajanje v samem okolju, je to za seboj potegnilo tudi razmišljanje nekaterih ljudi, kako obvarovati naravo pred še večjim škodljivim posegom vanjo, in tudi predvsem kako omejiti posege v njo in nerazumno izrabljanje njenih virov samo v korist človeštva. Ena izmed takih skupin ljudi, ki je pripomogla k velikemu preobratu o razvoju okoljevarstva, je majhna skupina posameznikov, ki je začela delovati leta 1971. Z željo po mirnem in zelenem svetu je v ribiškem čolnu izplula iz pristanišča v Vancouvru (Kanada) in se namenila proti arktičnemu oceanu, da ustavi tamkajšnje jedrsko testiranje. Ti aktivisti, ustanovitelji Greenpeacea, so upali sanjati velike sanje in verjeti, da lahko nekaj posameznikov spremeni svet. Med plovbo proti Amchitki, majhnem otoku ob zahodni obali Aljaske, kjer so ZDA izvajale poskuse z jedrskim orožjem, je bila njihova ladja prestrežena. Kljub temu da niso prispeli na cilj, je njihovo potovanje pritegnilo velik javni interes in nevede so začeli svetovno gibanje, ki je aktivno še danes (zgodovina Greenpeacea). Takšne nevladne organizacije imajo pri ozaveščanju ljudi veliko vlogo. Predvsem so vzpodbudile delovanje vlad in skupaj ustvarile gibanje okoljske ozaveščenosti o različnih okoljskih vprašanjih. Tako je prišlo do dejavnosti, ki ščiti in ohranja naravo, VARSTVO OKOLJA. Za ohranitev določene vrste ali bivališča razlikujemo med varstvom (preservation) in zaščito (conservation). Varstvo narave je varovanje prvotnega stanja narave (naravne dediščine). Zaščita narave je upravljanje z naravnimi viri na način, da zadovoljimo potrebe prebivalstva s potrebami živali, rastlin in zaščito vsega prebivalstva. Naša država je od prvega maja, leta 2004, članica Evropske unije, ki ima ene izmed najstrožjih okoljskih standardov na svetu. Njene prednostne naloge pa so danes predvsem boj proti podnebnim spremembam, ohranjanje biotske raznovrstnosti, preprečevanje zdravstvenih težav zaradi onesnaževanja in odgovorna raba naravnih virov ter trajnostni razvoj človeške družbe. Poleg varstva okolja pa naj bi ti cilji spodbujali tudi inovativnost in podjetništvo ter s tem gospodarsko rast. Institucije in organi, ki delujejo na področju varstva okolja v EU, so Evropska komisija, Evropski parlament, Svet Evropske unije, Evropska agencija za okolje, Evropska investicijska banka in Evropska okoljska načela.. 12.

Eden izmed glavnih evropskih ciljev je boj proti podnebnim spremembam, zato so leta 2008 evropski voditelji sprejeli ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Tako naj bi do leta 2020 znižali izpuste le-teh za najmanj 20 % (glede na delež leta 1990), povečali delež obnovljivih virov energije na 20 % in zmanjšali splošno porabo energije za 20 % (glede na napovedana gibanja). Med ukrepi za povečanje izrabe obnovljivih virov energije je tudi dogovor, da je treba z biogorivi, elektriko in vodikom nadomestiti 10 % fosilnega goriva v prometu. Pri zajezitvi emisij toplogrednih plinov EU uporablja sistem trgovanja z emisijskimi kuponi. V tej strategiji evropske vlade določijo količine ogljikovega dioksida, ki ga smejo v ozračje spustiti energijsko intenzivne panoge. Če onesnaževalci ozračja želijo prekoračiti dovoljeno kvoto izpustov, morajo kupiti emisijske kupone pri podjetjih, ki so količino izpustov zmanjšala. Za ustavitev izginjanja ogroženih vrst in habitatov si Evropska unija želi predvsem razširiti območja Natura 2000, ki so namenjen varstvu živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih naravnih habitatov. Okoljska zakonodaja v zvezi z zdravim okoljem opozarja na probleme hrupa, kopalnih vod, redkih vrst, ravnanja ob naravnih nesrečah itd. Predpisi s teh področij določajo zdravstvene. standarde. za. onesnaževalce.. Države. EU. morajo. nadzorovati. onesnaževalce in ustrezno ukrepati, kadar stopnja onesnaženosti pomeni nevarnost za zdravje. Med zadnjimi ukrepi Evropske komisije na tem področju so zavezujoče omejitve za izpust trdih delcev. Poglejmo še predpise, ki v naši državi urejajo področje okoljevarstva: . V Ustavi Republike Slovenije je v 72. in 73. členu določeno, da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja in hkrati dolžnost, da varuje naravno in kulturno dediščino (Ustava RS, 1991: 1378).. 72. člen (zdravo življenjsko okolje): »Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Zakon določa, ob katerih pogojih in v kakšnem obsegu je povzročitelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo. Varstvo živali pred mučenjem ureja zakon.«. 13.

73. člen (varovanje naravne in kulturne dediščine): »Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.« . Zakon o varstvu okolja: Po konferenci v Riu de Janeiru (1992) je bil leta 1993 v Sloveniji sprejet prvi Zakon o varstvu okolja. Le-ta že vključuje smernice, ki so bile sprejete na omenjeni. konferenci.. Poudarja. preventivo. in. tehten. preudarek. pri. načrtovanih posegih v okolje ter pri izkoriščanju naravnih virov. Zlasti je pomembno načelo celovitosti, ki pravi, da varovanja okolja ni možno izvesti enostransko oziroma parcialno, temveč je potreben širši družbeni konsenz in sodelovanje civilne družbe. Z načelom javnosti okoljskih podatkov in načrtovanih postopkov na področju varstva okolja se skuša preprečiti okoljsko škodo in objektivno presoditi načrtovane posege v okolje. Pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in usklajevanju zakona o varstvu okolja z evropsko zakonodajo je leta 2004 prišlo do sprememb in sprejetja novega Zakona o varstvu okolja. V novem zakonu so še bolj poudarjena načela trajnostnega razvoja. Z ratifikacijo (30. 8. 2001) Aarhuške konvencije pa je bil v zakonu posebej izpostavljen še pomen dostopa do okoljskih informacij in udeležbe javnosti pri odločanju o okoljskih vsebinah (Špes, 2008: 52). . Nacionalni program varstva okolja (NPVO): Nacionalni program varstva okolja je osnovni in ključni strateški dokument na omenjenem področju. Njegov cilj je splošno izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov. V ta namen program določa cilje na posameznih področjih za določena časovna obdobja, prednostne naloge ter ukrepe za dosego teh ciljev. NPVO je pripravljen na podlagi zakona o varstvu okolja in skladen z okoljskim programom Evropske skupnosti; je pa tudi izhodišče za strategijo razvoja Slovenije, ki opredeljuje vizijo prihodnosti Slovenije ter usmeritve in ukrepe za realizacijo te vizije do leta 2013. Politika nacionalnega programa varstva okolja temelji na zagotavljanju trajnostnega razvoja. Ta princip je bil opredeljen že v Zakonu o varstvu okolja (1993) in prvem Nacionalnem programu varstva okolja (1999). Tak razvoj omogoča preživetje. in. zagotavljanje. potreb. bodočim. generacijam,. skrbi. za. preprečevanje in zmanjšanje onesnaževanja, poudarja smotrno rabo naravnih 14.

virov, opozarja na nosilne sposobnosti okolja ter naravnih virov in nenazadnje teži k ohranjanju naravne biotske raznovrstnosti. NPVO gre v smeri integracije okoljskih vsebin v ostale sektorske politike, kot je bilo dogovorjeno na konferenci o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002 (ReNPVO, 2005: 1). NPVO določa glavne akterje na področju varstva okolja, njihovo vlogo in glavne usmeritve. Akterji na področju varstva okolja so (ReNPVO, 2005: 2): -. državna in občinska uprava;. -. izvajalci državnih in občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja;. -. nevladne organizacije.. Sedaj vemo, kako je narava varovana pri nas. Koliko pa dejansko poznamo današnje blago oziroma ali smo informirani potrošniki? Največ seveda lahko izvemo iz naših odpadkov, ki jih v razvitem svetu dnevno proizvedemo od enega do tri kilograme na osebo. V naših smeteh tako najdemo raznovrstno plastiko, steklo, papir in lepenke, pločevinke, sestavljeno embalažo, biološke odpadke, kovine, mešane odpadke, nevarne odpadke, gradbene in kosovne odpadke, poleg tega tudi odpadno elektro in elektronsko opremo, odpadna zdravila, izrabljene avtomobilske gume, odpadne nagrobne sveče ter jedilna olja in maščobe, obvezno pa ne smemo pozabiti na vsakodnevno porabo naravnih virov (omejenih in neomejenih). Podrobneje si poglejmo nekaj najpogostejših odpadkov iz našega vsakdana. . PLASTIKA predstavlja več kot desetino vseh gospodinjskih odpadkov. Veliko plastičnih predmetov ima le nekaj sekund dolgo koristno življenjsko dobo, razpadajo pa stoletja, poleg tega so plastične vrečke med najpogostejšimi vzroki za smrt marsikatere morske živali, pri sežigu PVC nastajajo strupeni plini, kot je denimo dioksin … Poznamo pa več vrst plastike, ki se uporablja za različne namene. Vsaka ima na izdelku svojo trikotno oznako: -. PET 01 ali polietilen tereftalat je zaradi nizke cene primeren za široko uporabo: za folije, plastenke za mineralno vodo, povratne plastenke, plastenke za vroče polnjenje, plošče za zasteklitve, reklame in sintetična vlakna;. -. PE HD 02 ali polietilen visoke gostote uporabljamo v trdih brizgalnih izdelkih, kot so plastenke, folije, cevi za vodovod, 15.

plinovod,. kanalizacijo,. za. zaščito. kablov,. ohišja. kemijskih. aparatov, nosilke za steklenice in živila, ročke, posode za kemikalije itn.; -. PVC 03 ali polivinilklorid - skoraj dve tretjini PVC-ja porabijo za izdelavo cevi. Uporabljamo ga tudi za plastenke. Če je PVC pomešan z mehčalcem (npr. ftalat ester), postane upogljiv in ga uporabljamo za fleksibilne izdelke, kot so npr. dežni plašči in zavese za kabine za prhanje;. -. PE LD 04 ali polietilen nizke gostote uporabljamo za nakupovalne vrečke, otroške plenice, folije za tiskovino, vrečke za zamrznjeno hrano, folijo za kaširanje, krčljivo folijo, folijo za laminiranje, zatezno folijo ter votlo pihano embalažo za živila, za kemikalije, farmacevtske izdelke, kozmetiko, tekoča goriva, maziva in premaze;. -. PP 05 ali polipropilen, iz njega so narejene vodovodne cevi, avtomobilski deli, električni aparati, deli armatur, uporabljamo ga v kemični industriji, za kable, cevi, embalažne folije, embalažo za živila (margarina, jogurt, kruh, pecivo), trakove za pakiranje delov pralnih strojev (boben), napeljave za vodo in vroč zrak, medicinske pripomočke (injekcijske brizge za enkratno uporabo, plastenke za infuzijo) idr.;. -. PS 06 ali polistiren najdemo v embalaži za enkratno uporabo – lončkih za jogurt, skuto ipd., v delih svetlobnih naprav, posodi, pokrovčkih, škatlah za zdravila, ohišjih za aparate, delih hladilnih naprav; uporabljamo ga tudi v gradbeništvu.. . STEKLO predstavlja približno desetino vseh gospodinjskih odpadkov. Čeprav steklo ni škodljivo, razpada zelo dolgo (4.000 let). Vsako leto zmečemo stran 28 milijard steklenic in kozarcev. Za izdelavo ene tone stekla je potrebnih 140 litrov nafte, zato metanje steklenic v smeti pomeni veliko zapravljanje energije. Energija, ki jo prihranimo s predelavo ene steklenice, zadošča za to, da 100 vatna žarnica sveti štiri ure.. . PAPIR je ena izmed snovi, ki jih je najlažje predelati in spet uporabiti. Belila (klor) spadajo med najhujše onesnaževalce okolja, zato z recikliranjem papirja zmanjšamo tudi onesnaževanje vode in zraka. Nekatere vrste papirja je mogoče predelati celo po sedemkrat. 16.

. KOVINE Aluminij je kovina, ki je na Zemlji porabimo največ, odkrili pa so ga šele leta 1820. Danes je v obtoku okoli 100 milijard pločevink za pijačo in večina je aluminijastih. Štiri petine aluminija bi lahko znova predelali, približno toliko pa ga preprosto odvržemo. S predelovanjem odpadnega aluminija lahko prihranimo 95 % boksita in metalurškega koksa. Aluminij v pločevinkah reagira s kisikom iz zraka, vendar se naredi plast oksida, ki ga varuje pred razkrojem. Odvrženi aluminij tako potrebuje veliko let, da razpade.. . GUME – za izdelavo pol kilograma surove gume potrebujemo 4,5 kWh energije, za izdelavo pol kilograma predelane gume pa samo 1,3 kWh. Predelano gumo lahko uporabimo za avtomobilske gume, lepila, izolacijo žic in cevi, zavorne obloge, tekoče trakove, podloge preprog, kolesa za vrtne kosilnice itd. Koščke zmlete gume lahko primešamo asfaltu in z njim tlakujemo ceste, piste, igrišča in tekaške steze. Če asfaltu dodamo gumo, bo imel tak od 4- do 5-krat daljšo življenjsko dobo.. . STIROPOR – sežiganje le tega sprosti 57 različnih kemičnih spojin, od katerih je večina strupenih. Stiropor je nerazgradljiv. Skodelica iz stiropora bo še 500 let onesnaževala površje Zemlje. Stiropor plava na vodi in se drobi na majhne kose, ki jih živali pojedo. Če morska želva poje stiropor, se zaradi vzgona ne more več potopiti, zamaši se ji prebavni trakt, tako da pogine od lakote.. . ORGANSKI ODPADKI predstavljajo dobro tretjino gospodinjskih odpadkov. Z zbiranjem in kompostiranjem lahko dosežemo preusmeritev precejšnjega dela odpadkov z odlagališč. Če biološko razgradljive odpadke kompostiramo sami, dobimo odličen humus, ki ga porabimo na vrtu ali za sobne rastline.. Dve tretjini vseh odloženih odpadkov je mogoče predelati ali znova uporabiti. Embalaže, ki je sestavljena iz večjih kosov različnih materialov, se ne da predelati. Najlažje je predelati papir, lepenko in organske snovi, steklo in kovine, najtežje plastiko, pri kateri je možnost predelave zelo omejena, in mešane smeti. Sežiganje na vrtu za hišo je verjetno najnevarnejši način, s pomočjo katerega se znebimo hišnih odpadkov: v zrak spustimo nešteto škodljivih ali celo strupenih plinov.. 17.

Koliko odpadkov bomo »naredili« v svojem življenju? Toliko, kolikor je teža odraslega človeka, pomnožena s 600. V Sloveniji imamo med 50.000 in 60.000 manjših divjih odlagališč odpadkov. Na leto proizvedejo Evropejci toliko odpadkov, kolikor tehta 4.000 Eifflovih stolpov; količina pa vsako leto naraste še za nadaljnjih 10 %. Gozdne živali se dostikrat ranijo na odvrženih pločevinkah, umrejo od lakote, ko se jim glava zatakne vanje, ali zato, ker pogoltnejo cigaretne ogorke. Evropejci na dan odvržejo 43.000 m3 hrane.. 3.3 Vpliv človeka na okolje. Vpliv človeka na okolje lahko preprosto preberemo iz našega vsakodnevnega življenja. Vsak prebivalec Slovenije pridela v povprečju okoli 418 kg različnih vrst komunalnih odpadkov in 0,3 kg nevarnih odpadkov. Toda težava ni le v neobvladljivih količinah. Kemične snovi v smeteh živo srebro, kadmij in nikelj iz baterij, ostanke topil, mazil, olj, barv, lake, pesticide in še mnogo drugih voda izpere v zemljo, od tam pa prej ko slej pridejo v vir pitne vode, v hrano in končno tudi v naša telesa. Veliko izdelkov, ki se tako neopazno sprehodijo skozi naše vsakdanje življenje, je bilo narejenih iz dragocenih snovi, predelanih iz nenadomestljivih in zato zelo omejenih naravnih virov. V enem samem računalniku tako najdemo zlato, nikelj, aluminij, silicij, cink, železo, plastične mase in približno 30 drugih mineralov. Nekaj teh materialov, denimo plastika, je skoraj večnih in nepravilno odloženi ali malomarno odvrženi bodo še dolgo obremenjevali naše okolje. Eden od načinov soočanja z nesmiselnimi količinami odpadkov je ustrezen sistem ravnanja z odpadki in ločeno zbiranje odpadkov. To se vedno bolj uveljavlja po vsem svetu, tudi pri nas, saj imamo vse več pooblaščenih predelovalcev odpadnih surovin. Steklenice, kozarce, aluminijaste pločevinke in konzerve, plastično embalažo iz polistirena, plastične folije, plastenke, vrečke, časopise in revije, organske odpadke in kemikalije, večino stvari, ki jih uporabljamo, je mogoče zbirati ločeno in jih odložiti bodisi v ustrezne zabojnike bodisi počakati na odvoz. Veliko naštetega pa lahko na urejeno odlagališče odpeljemo tudi sami. Sami lahko tudi kompostiramo organske oziroma zelene odpadke. Sploh pa je odpadkov toliko različnih vrst, kolikor je izdelkov, ki jih kupujemo.. 18.

Velike količine odpadkov, ki jih pridelamo vsak dan, zahtevajo razvoj posebnih strategij tudi na samih odlagališčih. Da bi pridobili energijo, bodisi toploto ali elektriko, so marsikje že začeli izkoriščati plin metan, ki se sprošča iz teh neprijetnih kupov smeti. Zelo veliko pa zopet lahko naredimo ravno mi, ki vsak dan povečujemo kupe smeti. Zmanjševati jih lahko začnemo že tako, da kupujemo manj oziroma samo takšne stvari, ki nimajo veliko nepotrebne embalaže. Odločimo se lahko za izdelke, ki jih je moč uporabljati dlje časa ali ki so biorazgradljivi oziroma jih po preteku roka uporabnosti lahko vrnemo v predelovanje. Izdelek, ki ga ne potrebujemo več, lahko komu podarimo. Predvsem pa ne ustvarjajmo vedno novih odpadkov. Da pa bi zmanjšali naš vsakodnevni vpliv na okolje, se lahko ravnamo po devetih načelih trajnostne potrošnje. Le ta temelji na poznavanju naših vplivov na okolje in na tem, da se zavedamo potrebe po takšnem razvoju, ki ne bo zmanjševal možnosti naslednjih generacij. Ta načela so naslednja:  Načelo odgovornosti predpostavlja, da pozna vsako gospodinjstvo ključne razsežnosti svojega vpliva na okolje. Čeprav se sliši neverjetno, smo za vse vplive odgovorni samo tisti, ki jih povzročamo.  Načelo lokalnosti usmerja v kupovanje dobrin, ki so pridelane ali izdelane kar najbližje. Domači izdelki so nam kulturno bližje, s takšnimi nakupi podpiramo razvoj lokalnega gospodarstva, preprečujemo vnos tujerodnih in neznanih snovi ter zmanjšujemo onesnaženje, ki ga povzroča prevoz blaga.  Načelo preprostosti vzpodbuja k temu, da kupujemo manj. Tako porabimo manj denarja, manj surovin, manj energije, manj je odpadkov in tako manj onesnažujemo okolje.  Načelo raznovrstnosti opozarja, da tržni monopoli, uniformirani izdelki in enolična živila pomenijo oškodovanje interesov potrošnika. Uporaba delnih, a raznovrstnih rešitev je za človeka veliko bolj zdrava in okolju neprimerno prijaznejša.  Načelo zmernosti predvideva, da prevzamemo nadzor nad svojim početjem. Živeti zmerno ne pomeni, da se nečemu odrekamo, ampak zgolj to, da porabimo le toliko, kolikor zares potrebujemo.  Načelo sprememb ugotavlja, da smo dosegli kritično točko, ko moramo nujno spremeniti svoje navade in razvade, če hočemo ohraniti civilizacijo. Premik v. 19.

naših glavah je neizogiben, šele nato lahko vplivamo na spremembe pri proizvajalcih, trgovcih, serviserjih, politikih in znanstvenikih.  Načelo menjave, delitve in izposojanja zagotavlja manjše vplive na okolje, tako da se dogovarjamo, usklajujemo z drugimi ter sporazumevamo o skupnem ravnanju in delovanju.  Načelo varovanja naravnih virov nas navaja k razmišljanju o tem, kako redki in omejeni so nekateri naravni viri.  Načelo skrbi za Zemljo omejuje fizično in kemično nasilje nad naravo in nad vsemi živimi bitji. Če bomo postali trajnostni, etični potrošnik, bomo največ prispevali k varovanju in izboljševanju okolja. Seveda ta načela lahko uporabljamo vsakodnevno oziroma se je po njih priporočljivo ravnati pri naših vsakdanjih opravilih. Če ne veste, kako bi se tega lotili, pa so vam na voljo tudi različni priročniki, ki si jih lahko izposodite v najbližji knjižnici, ali pa povprašate po letakih in hitrih priročnikih kar vašega odnašalca smeti. Prepričana sem, da vas bo usmeril na njihov sedež podjetja, kjer pa vam bodo najbrž prijazne uslužbenke z veseljem priskočile na pomoč.. 4 Občina Krško Odstiramo košček Slovenije, ki je bil v davnini stičišče in križišče pomembnih zgodovinskih dogodkov in je še danes bogata zakladnica različnih kultur naših davnih prednikov. Ob vseh tisočletjih in stoletjih sprememb ter rasti je uspel ta biser Posavja ohraniti naravno okolje in v njem najti razvojne možnosti za vse generacije. Krško je osrednje mesto Posavja in občinsko središče. Je lahko dostopno po avtocesti Ljubljana. Zagreb in regionalnih cestah iz Celja, Maribora, Novega mesta in z. mednarodnimi in lokalnimi vlaki. V 19. stoletju je imelo tudi rečno pristanišče za splave in ladje ter ladjedelnico. Občina Krško šteje okrog 25.000 prebivalcev. Je ena večjih v Sloveniji, saj ima 15 krajevnih skupnosti. Krško se razteza ob Savi, najdaljši slovenski reki. Med njo in hribom se je razvila poldrugi kilometer dolga glavna ulica. Še danes se v Krškem zrcali kot odsev razmer časa zaradi vpliva reke tudi tako, da je Krško edino mesto v državi, ki spada pod dve škofiji celjsko in novomeško oziroma nadškofiji ljubljansko in mariborsko. Objemata 20.

ga dve vinorodni deželi, Posavje in Podravje, ter dva vinorodna okoliša, Bizeljsko – Sremič in Dolenjska. Krško in občina sta kot odprta knjiga za vse čase. Že na Libni se srečamo s pričevanji iz časov več tisoč let pred našim štetjem, ko nam govorijo svoj jezik mlajša kamena, železna in bronasta doba, enako na Drnovem, ki je bilo nekoč pomembno keltsko in rimsko mesto in pristanišče. Tudi ajdovske jame Kartuševa jama na Brezovski gori in Levakova v Dolu pri Podbočju so bogata pričevanja dediščine daljnih prednikov. Na Senovem je zelo lepo urejena slikovita zbirka mineralov in fosilov. Na več načinov lahko tu spoznavate dediščino premogovništva. Nad samim Krškim so še razvaline nekdanjega gradu s temelji iz 11. stoletja, gospodarili pa so mu različni fevdalci, med njimi krški Bogenski, pa mogočni celjski knezi in nazadnje Habsburžani. V Brestanici nas s pečine pozdravlja veličasten grad Rajhenburg, tudi s koreninami v 11. stoletju, ki je bil pod grbi mnogih gospodarjev, nazadnje rokah znamenitega reda trapistov. Muzejske zbirke v njem pričajo o različnih časih, tudi o tistih hudih med 2. svetovno vojno. V Leskovcu sta grad Šrajbarski turn in Auerspergov mavzolej. Po vsej občini so posejane cerkve in cerkvice, posebna podoba naše sakralne dediščine. Najpomembnejši sakralni spomeniki so v Krškem, Leskovcu, Brestanici, v Podbočju, na Raki, v Malem Podlogu in Velikem Trnu. Vsaka cerkvica, vsaka kapela je arhitekturni spomenik in galerija likovne umetnosti v malem. Od srede 17. stoletja stoji v mestu kapucinski samostan. Zlasti imenitna je njegova knjižnica, ki hrani dragocene tiske, med njimi tudi dela Janeza Svetokriškega. Ohranjeni so tudi trije tiski, ki so bili narejeni pred letom 1510. Samostan hrani tudi lepo zbirko oljnih slik od 17. stoletja dalje z nabožno tematiko. Med znamenitimi Slovenci, ki so živeli v Krškem, ne moremo mimo Adama Bohoriča, prvega protestantskega učitelja in prvega slovenskega slovničarja, njegovega učenca Jurija Dalmatina, ki nam je dal prvi slovenski prevod Biblije, in polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, ki nas je zapisal na evropski zemljevid. V Krškem je živel pisatelj Janez Mencinger, iz Leskovca je doma akademski kipar in medaljer Vladimir Štoviček. V Krškem so vidne sledi burne zgodovine. Pustili so jih turški vpadi, kmečki punti o njih priča spomenik Matiji Gubcu na istoimenskem trgu pa protestantizem in obe svetovni vojni. Trgi, ulice, posamezne stavbe iz arhitekturne dediščine slikovito 21.

dopolnjujejo zgodovinski spomin mesta. Dovolj je kratek sprehod po Parku zaslužnih občanov in že se razkrije paleta imen pomembnih osebnosti, ki so vplivale na razvoj mesta in širšega prostora. V parku je mavzolej krških dobrotnikov družine Hočevar. Zadnja ladja je skozi Krško, ki je imelo svoj navigacijski urad, plula leta 1862. Pa številni splavi, ki so prevažali les do Beograda, a to zgodbo so v Krškem začeli že v rimskih časih. Plovba po Savi je tu samo še spomin, zato pa so zrasle številne šole, med njimi tudi Fakulteta za logistiko in Fakulteta za energetiko. Krško je znano po prvi nuklearni elektrarni v državi in po največji papirnici pri nas. Toda gospodarski utrip slikovito poudarja industrijski predel Krškega na desnem bregu Save s številnimi trgovskimi centri ter dejavnostmi s področja podjetništva, obrti in turizma. Na novo pa je na koncu oziroma začetku Krškega zrasla tudi hidroelektrarna in tako povečala verigo hidroelektrarn na reki Savi. Živahen utrip gospodarstva se čuti tudi v Brestanici in na Senovem s termoelektrarno in proizvodnjo valovitega kartona. Krško je dobesedno obdano z vencem zelene, prešerne pokrajine. Na sončnih legah uspeva žlahtna vinska trta, ki daje odlična bela in rdeča vina, med njimi znameniti cviček. Kakor so v kapucinskem samostanu spravljene častitljive knjige, tako so v vinskih kleteh na zorenju v sodih ali steklenicah žlahtna vina. V ravnini se zlatijo nasadi jabolk, breskev in hrušk. Številna polja so skrbno obdelana. Posebna dragocenost je Krakovski gozd. Ima vse značilnosti nižinskega poplavnega gozda in je naravni rezervat za redka drevesa in ptice. V vasi Brezovska gora razvijajo programe in delavnice o spoznavanju in varovanju naravne in kulturne dediščine in o iskanju znanja in razvijanju k naravi usmerjeni duhovnosti (Medved, 2007).. 4.1 Opis občine, splošni podatki. Občina Krško leži v jugovzhodnem delu Slovenije in spada v Spodnjeposavsko statistično regijo. Po površini (287 km2) in številu prebivalstva (25.933) je največja občina v tej regiji. Sestavljena je iz 157 naselij in iz 15 krajevnih skupnosti. Naselja so večinoma majhna (manj kot 100 prebivalcev), z gručastim jedrom in razpršena. Le. 22.

tri naselja imajo več kot 1000 prebivalcev (Krško, Leskovec in Senovo). V občini je 7.045 stavb s skupno 9.770 stanovanji (SURS, 2009). Občina Krško pa se hitro razvija, kar se kaže tudi v razvoju številnih obrtnih in poslovnih con na skupnih površinah 170 ha: PC Vrbina, PC Drnovo – Zahod, PC Drnovo – Vzhod, PC ob Vipapu, PC Senovo, PC Raka – Ravno, OC MDB Leskovec. Načrtuje se še poslovna cona Brestanica in Senovo. V zadnjih letih je bilo v omenjenih poslovnih območjih odprtih več kot 700 novih delavnih mest. Kmetijstvo je tudi pomembna panoga v občini, saj ugodne naravne razmere omogočajo razvoj poljedeljstva in živinoreje, v termalnem pasu pa sta razširjena vinogradništvo in sadjarstvo. Večinski delež občine je gozdnata površina. približno 48,7 %, sledijo travniške. površine s 24 %, njive in vrtovi pa pokrivajo 15 %. Ostala nekmetijska zemljišča so v večini pozidana in pokrivajo 7 % občine, sledijo trajni nasadi predvsem vinogradi, sadovnjaki in jagodičevje; druge kmetijske površine, ki bi jih lahko šteli tudi med gozd, obsegajo 3 %, in 1 % površine predstavljajo vode, to sta v našem primeru reka Sava in reka Krka s svojimi pritoki. Reka Sava in njeni pritoki redno poplavljajo, največja poplavna območja pa so ob stiku dolin potokov z ravnino. Poplavno območje reke Krke je veliko, saj se vleče vzdolž reke vse do izliva v reko Savo, ob pritokih pa se razširi. Največja poplavna območja so v Zakrakovju in v Krakovskem gozdu. Ob reki Savi pa je poplavno območje urezano med Krškim in Brežiškim poljem.. 4.2 Vpliv gospodarskih subjektov na okolje. Glavna povzročiteljica obremenitve okolja je industrija. S tem problemom se v starem in srednjem veku niso srečevali. Z vso ostrino pa se je pojavila v zadnjih desetletjih, in to brez izjeme povsod. Moderna industrija proizvaja v ogromnih količinah, zato je koncentracija odpadkov izredno velika. Produkti pa so lahko takšni, kakršnih v naravi ni ali nastopajo v znatno nižjih koncentracijah. Prav ta dva vzroka pa sta bistvena za razvijanje procesa čezmernega obremenjevanja okolja. Odpadke, ki jih izloča industrija, lahko delimo v več skupin:. 23.

1. odpadki v trdem agregatnem stanju, ki so v vodi netopni ali slabo topni (sadra, žlindra, rdeča zemlja pri proizvodnji Al, steklo, azbest, jalovine vseh vrst, železov oksid Fe2O3 itd.); 2. odpadki, ki so v vodi topni, a jih lahko z oksidacijo ali redukcijo ali drugače spremenimo v netopno obliko (železove soli, kromove soli); 3. odpadki, ki v vodi niso topni in jih lahko ločimo z mehanskimi filtri (lesna vlakna, ščetine, tekstilna vlakna, maščobe, produkti iz plastičnih snovi itd.), vendar jih lahko sežgemo; 4. v vodi topne snovi, ki so le manj razgradljive z bakterijami (fenoli, višji alkaloidi, nafta, detergenti itd.); 5. organske snovi, ki so v vodi razgradljive z bakterijami (beljakovine, sladkor); 6. fekalije in snovi, ki imajo biološki vpliv na vodni režim (soli dušika, fosforja, kalija); 7. anorganske snovi, ki jih ne moremo odpraviti z oksidacijo, redukcijo ali kako drugače (NaCl,KCl); 8. barve, ki obarvajo vodo; 9. detergenti, ki povzročajo penjenje vode; 10. kemikalije, ki povzročajo določeno spremembo pH vode; 11. odpadne vode s povišano temperaturo. Kot je razvidno, gre pravzaprav za odpadne vode, kajti polucija industrije ima prav v količinah in obremenitvi odpadnih vod največji vpliv na spreminjanje okolja in je tudi glede tehničnih in ekonomskih možnosti eliminacija problema najbolj problematična. Seveda lahko odpadne vode delimo še bolj preprosto: 1. reakcija odplake (kisla, alkalna, nevtralna); 2. obremenjenost odplake (malo obremenjene, močno obremenjene); 3. strupenost odplake (nestrupena, močno strupena); 4. organska, anorganska odplaka. Mnogo odpadkov, ki nastanejo iz različnih vzrokov v industriji, industrija mnogokrat porabi v proizvodnem procesu ali kako drugače. Odpadki lesa se lahko porabijo za kurjavo parnega kotla, za proizvodnjo iveric itd. Onesnaževanje industrijskega obrata pa ni samo v odplakah, temveč tudi v plinskem stanju v obliki par, plinov, saj in trdih delcev. Sestava plinaste onesnaženosti je. 24.

lahko zelo različna, odvisno od tega, pri kakšnem proizvodnem procesu nastaja. Običajno so vzroki nastanka plinaste onesnaženosti naslednji: 1. gorenje (nepopolno izgorevanje), 2. praženje raznih rud (nastanek SO2), 3. kemične reakcije, 4. mletje (slabi filtri), 5. kondenzacija vodne pare, 6. hlapi lahkohlapnih organskih spojin. Vpliv. tovrstnega. onesnaževanja. na. okolico. je. lahko. različen,. odvisno. od. koncentracije, vrste plina, meteoroloških razmer, klime itd. Vpliv je lahko direkten (SO2 direktno vpliva na dihala), lahko pa indirekten (sprememba klime, povečanje padavin, megle itd.). Dim, ki se dviga iz tovarniških dimnikov, je brez dvoma ena izmed komponent, ki močno prispevajo k spremembi okolja in poslabšujejo življenjske razmere za človeka, živali ali rastline. Med največje obremenjevalce zraka spadajo: železarstvo, industrija cementa, kemična industrija, metalurgija barvnih kovin in energetika. Posegi v naravo, ki jih povzroča energetika, imajo zelo različne posledice, kakor so tudi vzroki lahko zelo različni (Koželj in Vuk, 1987).. 4.2.1 Energijski viri. Pridobivanje energije ima vedno tudi skrite stroške: vse običajne metode proizvodnje energije pomenijo nevarnost za okolje, za divje živali in rastline ter za človekovo zdravje. Razen hidroelektrarn, ki pa so možne le v nekaterih deželah, so vsi današnji načini pridobivanja energije hudo pomanjkljivi. najnevarnejši med njimi so. pogostokrat prav tisti, s katerimi pridobivamo največ energije.. 25.

Tabela 1: Viri energije (Seymour in Girardet, 1991: 147) Način pridobivanja. Nevarnost za. Nevarnost za divje. Nevarnosti za. okolje. živali. zdravje. Nevarnost radioaktivnosti za. Uničujoči učinki. zrak, vodo in. radiacije v primeru. zemljo. Ni znano,. nesreče.. kakšno nevarnost Jedrska energija. Dolgoročno. pomenijo za. nevarnost. prihodnost. pomenijo. odlagališča. odlagališča. jedrskih odpadkov. jedrskih odpadkov.. in stare jedrske. Nevarnosti, ki bi nastale ob večjih nesrečah, ni mogoče vnaprej oceniti. Nevarnost raka pri ljudeh, ki so v stiku z nizko radiacijo iz jedrskih odpadkov.. elektrarne. Onesnaženje zaradi nesreč razlitij. Razlitje nafte. nafte. Energija iz. Zastrupljevanje in. elektrarn na nafto. zakisljevanje. množično uničuje življenje v morju od planktona do rib. ozračja zaradi. in ptic.. izpušnih plinov iz. Nevarnost eksplozije v zalogah nafte; možna je nevarnost zaradi onesnaženja ozračja.. dimnikov. Pustošenje. Posredna nevarnost. zemljišč zaradi. Energija iz elektrarn na premog. premogovnikov,. Zastrupljevanje. predvsem pri. rastlin z rudniškimi. površinskem kopu.. odpadki. Nevarnost. Hudo. tudi za živali v vodi. zastrupljevanje in. zaradi odpadnih. zakisljevanje. voda.. ozračja zaradi. plinskih elektrarn. onesnaženega ozračja, predvsem zaradi žveplovega dioksida. Precejšnja ogroženost zdravja v rudnikih.. plinov. Energija iz. za zdravje zaradi. Manjša stopnja. Plinovodi uničijo. Nevarnost zaradi. onesnaževanja. nekaj naravnih. eksplozij, drugih. zraka zaradi. domovanj divjih. nevarnosti skoraj. 26.

kurjenja.. živali, druge večje. ni.. škode ni.. Energija iz hidroelektrarn. Hidroelektrarne ne. Uničenje naravnih. onesnažujejo. domovanj živali. okolja. Izguba. zaradi poplavljenih. zemlje zaradi. zemljišč. Motnja. poplave (jezovi).. rečnega življenja. Manjša nevarnost. zaradi spremembe. zemeljskih plazov.. njenega toka.. Nevarnosti za zdravje ni, obstaja pa nevarnost, da popusti jez.. Slovenija se je na energetskem in posledično okoljskem področju z mednarodnimi dogovori, kot je Kyotski sporazum, zavezala, da bo omejevala emisije v okolje in hkrati večala delež obnovljivih energetskih virov v svojem energetskem sistemu oziroma skupni porabi energije. Da bi te zaveze dosegli, bomo potrebovali čim več ustrezno izobraženega kadra, ki bo znal in bo sposoben udejanjiti te zaveze ter omogočiti življenje še naslednjim generacijam, našim vnukom, pravnukom. Vsi gospodarski kazalci kažejo, da je energetika v Posavju vodilna gospodarska panoga. To pomeni, da je tudi gonilo razvoja regije. Zato si na krški Fakulteti za energetiko prizadevajo za čim tesnejše sodelovanje s posavskim gospodarstvom, predvsem na področjih razvoja pedagoškega in raziskovalnega dela fakultete. Poglejmo si na kratko nekatera podjetja, ki so vpeta v posavsko energetiko. . Skupina. GEN. pokriva. približno. 40. %. porabe. električne. energije. v. elektroenergetskem sistemu Slovenije, daje možnost izbire in prispeva k izboljšanju konkurenčnosti na slovenskem elektroenergetskem trgu ter s tem krepi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Tako predstavlja temelj varne in zanesljive oskrbe uporabnikov energetskih storitev, kar je skupna naloga podjetij, združenih v skupini GEN. Pri tem so sinergijski učinki različnih virov energije (jedrska, vodna, toplotna in sončna energija), ki jih pri proizvodnji elektrike izkoriščajo članice skupine, ključnega pomena za zanesljivost oskrbe z energijo. Pomembna strateška dejavnost skupine GEN je gradnja novih proizvodnih zmogljivosti za zagotavljanje zadostnih količin električne energije in zmanjševanje uvozne odvisnosti, zato je sovlaganje v različne nove energetske projekte izziv in priložnost za članice skupine. Poslanstvo skupine GEN kot pomembnega proizvajalca in oskrbovalca z električno energijo je torej investiranje v nove in trajnostno naravnane proizvodne zmogljivosti ter 27.

ohranjanje in promocija jedrske energije kot trajnostnega vira. Skupina GEN namreč več kot 97 % električne energije proizvede brez izpustov CO2 in si tako prizadeva elektriko proizvajati na način, ki najmanj obremenjuje okolje. Odvisne družbe v skupini GEN: Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je največji proizvodni objekt v državi, kjer je, skladno z meddržavno pogodbo s Hrvaško, slovenski delež polovičen. Pomembne značilnosti. NEK. so. zelo. visoka. zanesljivost. in. ekonomičnost. proizvodnje,. zagotavljanje stabilnosti sistema ter zanesljiva oskrba odjemalcev. Savske elektrarne Ljubljana (SEL) so družba z dolgoletno tradicijo proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah. GEN energija je večinski družbenik SEL. Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) so načrtovane kot hidroelektrarne z dnevno akumulacijo v verigi za proizvodnjo trapezne in pasovne energije. Skupina GEN je manjšinski družbenik HESS. Termoelektrarna Brestanica (TEB) deluje na plin ali nafto in predstavlja predvsem zanesljiv rezervni vir napajanja pri preobremenitvah sistema ali izpadlih slovenskih elektrarn ali daljnovodov. Je tudi eden od neodvisnih virov napajanja NEK z zasilno električno energijo. Družba GEN-I opravlja tri osnovne dejavnosti: odkup električne energije od proizvajalcev, trgovanje z električno energijo in prodajo električne energije končnim porabnikom. Razvejana mednarodna trgovalna mreža družbi omogoča, da vse večjo bilančno skupino v Sloveniji dopolnjuje in uravnava s trgovskimi aktivnostmi na sosednjih likvidnih trgih Avstrije, Nemčije in Italije ter tudi na manj likvidnih trgih Jugovzhodne Evrope. S tem GEN-I dosega številne sinergije, ki omogočajo stabilnost in učinkovito trženje električne energije proizvodnih enot skupine GEN. . HESS, d. o. o., hidroelektrarne na spodnji Savi: je bila ustanovljena 12. 02. 2008, z namenom racionalne izgradnje novih proizvodnih hidroobjektov, ki temelji na vrednotah zanesljive, konkurenčne in okolju prijazne proizvodnje električne energije na spodnjem delu reke Save od HE Vrhovo do državne meje. Delovanje družbe v precejšnji meri opredeljuje koncesijska pogodba, ki je bila s koncedentom, Republiko Slovenijo, podpisana leta 2002. Razvoj družbe pa temelji na čim hitrejši in racionalni izgradnji objektov, kjer je bila podeljena koncesija za elektrarne, kakor tudi na zanesljivem vzdrževanju ter obratovanju zgrajenih objektov. Poleg tega pa družba sledi načelom 28.

trajnostnega razvoja ter celovitemu sistemu odgovornega ravnanja z okoljem. Strategije in razvojni načrti družbe temeljijo na izrabi obnovljivih virov energije ter na minimalnih vplivih na naravo in bivalno okolje. Družba bo vzpostavila sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001. . INFRA, izvajanje investicijske dejavnosti, d. o. o.: ustanovitelj in edini družbenik javnega podjetja INFRA je Republika Slovenija, ki uresničuje ustanoviteljske pravice preko Vlade Republike Slovenije. INFRA, d. o. o. je bila vpisana v sodni register v obliki družbe z omejeno odgovornostjo z dejavnostjo izvedbe ureditve vodne infrastrukture ter državne in lokalne infrastrukture na vplivnem območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala spodnje Save in za vzdrževanje objektov vodne infrastrukture na spodnji Savi. Poleg dejavnosti gospodarske javne službe lahko opravlja tudi druge tržne dejavnosti. V skladu z Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja spodnje Save ter Aktom o ustanovitvi javnega podjetja INFRA, d. o. o., gospodarska javna služba urejanja voda obsega: -. ureditev vodne infrastrukture ter državne in lokalne infrastrukture na vplivnem območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala spodnje Save,. -. obratovanje. in. vzdrževanje. vodne. infrastrukture,. namenjene. ohranjanju in uravnavanju vodnih količin na vplivnem območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala spodnje Save, -. obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala spodnje Save,. -. izvedbo izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala spodnje Save,. -. vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč na vplivnem območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala spodnje Save.. Veriga petih hidroelektrarn na spodnji Savi zajema izgradnjo energetskih objektov in pripadajočih akumulacijskih bazenov ter ostale infrastrukture na vplivnem območju akumulacijskih bazenov. Partnerji pri projektu izgradnje HE na spodnji Savi pa sledijo načelu večnamenskosti projekta, in sicer: 29.

-. z ureditvijo brežin akumulacijskega bazena in pritokov se poveča poplavna varnost,. -. z akumulacijami se lahko uravnava nivo podtalnice, ki na vplivnih območjih počasi iz leta v leto upada; gre za preventivni ukrep pri: o blaženju posledic suše, o izboljšanju pogojev za kmetijstvo in o zagotavljanju ustreznih količin pitne vode tudi v sušnih obdobjih.. -. izboljšana cestna infrastruktura,. -. čistejša reka Sava, zaradi izgradnje čistilnih naprav,. -. izboljšava vodnega režima (zmanjšanje erozij korita struge),. -. izboljšanje požarne varnosti (na razpolago večje količine vode, dostopi do reke),. -. možnost koriščenja EU sredstev za različne projekte, tudi lokalne,. -. izboljša se prepoznavnost lokalne skupnosti (vpliv na turizem, investicije) ter. -. okolju prijazna proizvodnja električne energije.. HE KRŠKO je četrta hidroelektrarna v verigi šestih HE na spodnji Savi z največjo močjo 42 MW. Je pretočno akumulacijskega tipa, z nameščenimi tremi cevnimi agregati z instaliranim pretokom 500 m3/s, s petimi pretočnimi polji s prelivno zmogljivostjo 4.600 m3/s ter povprečno letno proizvodnjo 144 GWh. HE Krško v slovenski elektroenergetski sistem prispeva približno en odstotek trenutne letne proizvodnje električne energije v Sloveniji, proizvajala pa bo tudi vršno energijo ter nudila možnosti za prodajo sistemskih storitev. Predvidena je polna avtomatizacija elektrarne in obratovanje brez posadke ter daljinsko vodenje iz centra vodenja. Pomembni mejniki HE Krško pa so: . 6. oktober 2006 sprejet državni lokacijski načrt za izgradnjo HE Krško,. . 21. november 2007 začetek gradnje HE Krško,. . 12. junij 2012 prvo vrtenje z vodnim natokom,. . 3. julij 2012 sinhronizacija 1. agregata HE Krško.. Sedaj pa se osredotočimo na prednosti in slabosti HE Krško glede na okolje. Če začnemo s prednostjo, lahko začnemo z dejstvom, da spada hidroelektrarna med obnovljive vire energije, s proizvajanjem električne energije ne onesnažuje okolja. 30.

(zmanjševanje emisij, kot je na primer CO2 , zmanjšuje učinek tople grede, zaradi katere nastaja ozonska luknja), poleg tega pa so relativno nizki obratovalni stroški in zagotovljena dolga življenjska doba. Njene slabosti pa so, da predstavlja velik poseg v okolje, ki se kaže kot vpliv na naravno okolje (sprememba klime, tal, reliefa, vodnega toka, struge itd.), vpliv na urbano okolje (sprememba prostora, odstranitev ali prestavitev obstoječih objektov itd.) in seveda vpliv na rastlinstvo in živalstvo. V prilogi so priložene slike dejanskega spreminjanja okolice med samo izgradnjo hidroelektrarne. Iz lastnih izkušenj pa lahko povem, da se je sedaj zaradi jezu, stoječe vode, povečalo število mrčesa in seveda tudi raznovrstnost mrčesa. Poleg tega se je povečala trajnost nižinske megle ter tudi zračna vlažnost. Okolica hidroelektrarne pa se še vedno ureja (še vedno potekajo gradbena dela na obeh obrežjih, pred in za hidroelektrarno).. . TERMOELEKTRARNA BRESTANICA, d. o. o., je vključena v prostor in okolje doline pod Bohorjem že polnih 65 let. Od začetkov izgradnje pa do danes je doživela tako poslovne in tehnološke vzpone kot tudi obdobja stagnacije, ves čas pa je pomenila za Posavje in posavsko prebivalstvo možnost razvoja in napredka. Za elektroenergetski sistem Slovenije predstavlja dandanes elektrarna s svojimi sistemskimi storitvami predvsem zanesljiv rezervni vir napajanja v najbolj kritičnih trenutkih. Elektrarna s svojimi hitrimi agregati omogoča predvsem: o hitro posredovanje pri preobremenitvah sistema ali izpadu slovenskih elektrarn oziroma daljnovodov, o preprečitev. razpada. elektroenergetskega. omrežja. s. hitrim. posredovanjem, o ponovno sestavljanje elektroenergetskega omrežja po razpadu in o zagotavljanje enega od neodvisnih in neposrednih virov napajanja Jedrske elektrarne Krško. Za učinkovito posredovanje v kritičnih trenutkih je potrebna vrhunska tehnična in kadrovska usposobljenost. Pet hitrih plinskih agregatov, trije po 23 MW in dva po 114 MW, potrebuje od zahtevka za start pa do polne moči 291 MW vsega 15 minut, s čimer je izpolnjen tudi pogoj minutne rezerve po zahtevah evropskega združenja operaterjev. Zaradi omenjene vloge je elektrarna koncipirana tako, da omogoča zelo veliko tehnično fleksibilnost 31.

kakor tudi fleksibilnost glede pogonskih goriv. Tako lahko agregati kot gorivo uporabljajo zemeljski plin iz plinovodnega omrežja ali ekstralahko olje iz lastnih rezervarskih kapacitet, delujejo pa tudi na mešanico obeh goriv. Izoblikovano imajo tudi primerno okoljsko politiko, za katero menijo, da je pomemben del gospodarske in razvojne strategije in ni samo varstvo okolja, temveč tudi gospodarjenje z naravnimi dobrinami in vrednotami, odgovornost za razmere, ki omogočajo zdravo delo in življenje. Pravijo, da je temeljni cilj okoljske politike trajna uravnoteženost, ki jo je moč doseči s preventivnimi ukrepi, s preprečevanjem škod v okolju, z delitvijo odgovornosti in vključevanjem varstva okolja v posamezne poslovne procese. S tem namenom so si tudi pridobili certifikate ISO 9001, Sistem vodenja kakovosti, ISO 14001, Sistem ravnanja z okoljem, in OHSAS 18001, Sistem vodenja poklicnega zdravja in varnosti. Seveda pa imajo termoelektrarne tudi slabost, in to je izpust CO2 (približno 1 kg/kWh električne energije), ter vedno višja cena goriva in posledično tudi cena pridobljene električne energije. . Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o.: njeno poslanstvo in odgovornost je zagotavljanje varnega in stabilnega obratovanja, konkurenčna proizvodnja električne energije in zagotavljanje sprejemljivosti v javnosti. Elektrarna. je. opremljena. z. Westinghousovim. lahkovodnim. tlačnim. reaktorjem, toplotne moči 2000 megavatov. Letno proizvede prek pet milijard kilovatnih ur električne energije, kar predstavlja več kot tretjino skupne proizvedene električne energije v Sloveniji. Glede na svoje obratovalne karakteristike pokriva osnovno obremenitev skozi vse leto in je kot zanesljiv vir delovne in jalove moči pomembna podporna točka elektroenergetskega sistema. Z visoko učinkovitostjo in stabilnostjo obratovanja zagotavlja zanesljivost oskrbe z električno energijo in z nizko lastno ceno omogoča pozitivne učinke na trgu za oba elektroenergetska sistema. V skladu z meddržavno pogodbo, ki je bila uveljavljena leta 2003, je Nuklearna elektrarna Krško organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo; njen osnovni kapital je razdeljen na dva enaka poslovna deleža v lasti družbenikov GEN energije in Hrvatske elektroprivrede. Električno energijo proizvaja in dobavlja v korist družbenikov, ki prevzemata vsak polovico skupne razpoložljive moči in električne energije na pragu elektrarne.. 32.

Nuklearna elektrarna Krško sledi strategiji, ki je značilna za jedrske elektrarne, kjer je potrebna kontinuirana naložba v tehnološko nadgradnjo in posodobitve na podlagi obratovalnih izkušenj doma in v svetu, tehnološkega razvoja in upravnih zahtev. Načrt posodabljanja temelji na objektivni presoji stanja z vidika varnosti in stabilnosti obratovanja elektrarne, pri čemer se upoštevajo tudi ekonomski vidiki. Stalna tehnološka nadgradnja zagotavlja doseganje. visokih. varnostnih. standardov. in. dolgoročno. obratovanje.. Posodobitve elektrarne so omogočile povečanje moči z izvornih 664 megavatov na generatorju na 727 megavatov po zamenjavi uparjalnikov in nizkotlačnih turbin. Odločitev lastnikov o pričetku izvajanja ukrepov za podaljšanje življenjske dobe elektrarne narekuje nove naloge na področju odločanja in izvajanja posodobitev opreme in procesov elektrarne v prihodnje. Elektrarna in pooblaščene institucije spremljajo vplive na okolje vse obdobje obratovanja elektrarne in doslej so bili vsi vplivi pod upravno določenimi omejitvami. Potrditev odgovornega odnosa elektrarne do okolja je pridobitev certifikata o izpolnjevanju okoljskega standarda ISO 14001 : 2004 v letu 2008. Standard,. ki. je. mednarodno. najbolj. razširjen,. zagotavlja. dodatno. ovrednotenje in preglednost. Nuklearna elektrarna Krško komercialno obratuje od začetka leta 1983. Doseženi rezultati v tem obdobju potrjujejo, da znamo uspešno ravnati z zahtevno tehnologijo in da so bile sprejete prave odločitve. Zavezanost napredku, aktivno sodelovanje v mednarodnih povezavah in doseženi mednarodno primerljivi kazalci obratovanja dokazujejo, da v elektrarni prevzemamo svoj del odgovornosti za globalno jedrsko varnost in podporo širitvi jedrske opcije. Med glavne slabosti jedrske energije lahko štejemo slabo družbeno sprejemljivost, dolgotrajno gradnjo in visoko ceno investicije. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je cena električne energije iz jedrskih elektrarn med najnižjimi ter da jedrske elektrarne ne sproščajo v okolje toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje okolja. Možnost jedrskih nesreč s hudimi posledicami v sodobnih jedrskih elektrarnah je zelo majhna (Černobil ob tem ni merilo, ker je šlo za poseben tip reaktorja). Radioaktivni odpadki ob pravilnem odlaganju niso nevarni in jih je količinsko zelo malo: za celo življenjsko dobo take elektrarne, kot jo imamo v Krškem, bi jih lahko spravili. 33.

v odlagališče, ki ima prostornino kot nekaj plavalnih bazenov. Seveda pa je tudi njihova slabost slaba družbena sprejemljivost. . ARAO, Agencija za radioaktivne odpadke, je od države pooblaščena za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Poslanstvo Agencije za radioaktivne odpadke je oblikovanje strokovnih rešitev in ustvarjanje razmer za trajno varno ravnanje z vsemi radioaktivnimi odpadki, ki nastajajo v Sloveniji, od njihovega nastanka do končne odložitve, ter prevzemanje in varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki malih povzročiteljev. ARAO je 23. oktobra 2007 uspešno opravila certifikacijsko presojo in pridobila certifikat kakovosti po okoljskem standardu ISO 14001 : 2004. Agencija tako skrbi za zbiranje, transport, obdelavo in pripravo ter skladiščenje radioaktivnih odpadkov, ki nastanejo pri malih povzročiteljih; to so medicina, raziskovalna dejavnost in industrija. V teh dejavnostih nastajajo majhne količine radioaktivnih odpadkov, od 1 do 2 m2 na leto, vendar je pomembno, da jih od povzročiteljev v nadaljnje ravnanje prevzame pristojna institucija. Radioaktivni odpadki so predvsem kontaminirani predmeti, kot so zaščitne obleke, rokavice, čistilni material, steklene posode, filtri itd., kontaminirani ali aktivirani deli naprav ter zaprti viri sevanj, kot so razne merilne naprave, ki so jih uporabljali v industriji, na primer za merjenje debeline, gostote, vlage ali napak v kovinskih odlitkih in zvarih. Radioaktivni odpadki malih povzročiteljev ARAO so shranjeni v centralnem skladišču v Brinju, v občini Dol pri Ljubljani. Leta 2008 je bil dokončan projekt karakterizacije odpadkov, v okviru katerega je bil opravljen podroben pregled uskladiščenih odpadkov, izvedeno njihovo ločevanje na radioaktivne stisljive, nestisljive in gorljive ter neradioaktivne dele, poleg tega pa so bili radioaktivni odpadki prepakirani v nove pakirne enote, ki ustrezajo zakonskim zahtevam. Odpadki, katerih radioaktivnost je padla na raven naravnega sevanja, in embalaža so bili odstranjeni iz skladišča. Tako so izboljšane radiološke razmere v skladišču in okolici. Konec leta 2009 je bilo v tem skladišču shranjenih približno 80 m3 radioaktivnih odpadkov. Država je ARAO pooblastila tudi za izbor lokacije in izgradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), ki je trajna in najvarnejša rešitev za te odpadke. V odlagališču bodo odloženi kratkoživi nizko- in srednjeradioaktivni odpadki, nastali v Sloveniji. To bo v prvi fazi približno 9.400 m3 odpadkov. 34.

ARAO je postopek izbora lokacije in načrtovanja odlagališča v javnosti začela leta 2004 s povabilom vsem slovenskim občinam, da ponudijo možnost lokacije za odlagališče na svojem območju. V letu 2005 so bile izbrane tri najobetavnejše potencialne lokacije v Posavju, vendar so se po izstopu občine Sevnica iz postopka, nadaljnje raziskave in priprava državnega prostorskega načrta nadaljevale le na dveh potencialnih lokacijah na območju Vrbina, ena je v občini Krško in druga v občini Brežice. ARAO je z obema občinama v začetku leta 2006 sklenila lokalno partnerstvo, in sicer z namenom v postopek odločanja že v začetni fazi vključiti tudi lokalno prebivalstvo. Konec leta 2009 je bil, potem ko je občinski svet 6. junija 2009 podal soglasje k umestitvi odlagališča na lokaciji Vrbina v občini Krško, kar je najobčutljivejši del, postopek priprave DNP v sklepni fazi. Po pridobitvi vseh mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora bo o lokaciji dokončno odločila Vlada. Časa ni več na pretek: glede na zakon bi morala biti lokacija izbrana do konca leta 2008, odlagališče pa naj bi začelo obratovati leta 2013. Časovni zamik pri potrditvi lokacije se bo sorazmerno odrazil pri začetku obratovanja odlagališča.. 4.2.2 Industrija. Poleg tega, da določena podjetja sodelujejo z energetiko, pa opravljajo tudi dela na drugih področjih. Poglejmo si jih kot vire industrije v naši občini. . Metalna Senovo, strojegradnja, konstrukcije, montaža, d. o. o.: Metalna Senovo leži v senovsko – brestaniški kotlini, pod obronki Bohorja ob regionalni cesti Brestanica Senovo. Proizvodnja na Senovem se je začela leta 1972, ko je padla odločitev, da Rudnik Senovo postopoma preneha s proizvodnjo in se del rudarjev prekvalificira v ključavničarje in varilce. S pomočjo Metalne Maribor je na Senovem zrasel obrat, v katerem so se proizvajali gradbeni žerjavi. Podjetje Metalna se trenutno ukvarja s proizvodnjo stolpnih žerjavov, avtodvigal, luških žerjavov in z individualno proizvodnjo, ki obsega: različne sklope za avtomobilsko, železarsko, petrokemično in energetsko industrijo. Izdelali so že tudi več različnih sklopov za Nuklearno elektrarno Krško in Termoelektrarno Brestanica, kot so: sodi za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, prstan za montažo uparjalnika, proga za vnos opreme v reaktorsko. 35.

stavbo, nosilnost 40 t in pripadajoči voziček, seizmična zaščita polarnega dvigala, nadgradnja dimnikov za TEB itd. Poleg proizvodnje pa se ukvarjajo tudi s storitvami, kot so montaže, remonti in zahtevna strojna obdelava. Njihov kompleten program bazira na sklopih, ki so strojno obdelani. Kolikor kapacitete dopuščajo, izvajajo tudi storitve za druge proizvajalce s področja strojne obdelave, saj so na tem območju dobro opremljeni. Imajo tudi izkušen kader, ki že vrsto let uspešno sodeluje pri remontih v TEB in NEK. Za svoje odpadke, ki so večinoma železo, ustrezno poskrbijo z odvozom na Surovino (Gorenje Surovina, d. o. o., PE Krško se ukvarja z odkupom odpadnega materiala) ali pa pokličejo samostojne podjetnike, ki se ukvarjajo z zbiranjem odpadnega materiala. . NUMIP, d. o. o., podružnica Krško: kot svoje poslanstvo navajajo, da so zanesljivi partner za izvajanje najzahtevnejših projektov v jedrski energetiki, klasičnih elektrarnah, farmaciji in procesni industriji. To lahko potrdijo s pomembnejšimi kupci na teh področjih, kot so: Nuklearna elektrarna Krško, Westinghouse Electric Company, ARNEVA NP, TEB, Vipap Videm Krško, Krka in mnogi drugi. Izvajajo storitveni asortiment na področju jedrske in klasične energetike, kot na primer projektno vodenje oziroma inženiring, vzdrževanje, montaža, proizvodnja in zagotavljanje ter kontrola kakovosti (QA/QC).. . ELMONT, d. o. o., KRŠKO je bilo ustanovljeno leta 1993 v Krškem in je po svoji lastniški strukturi v popolni zasebni lasti. Podjetje je aktivno začelo delovati leta 1994, v letu 1995 pa so se v podjetju zaposlili strokovnjaki z elektro področja, prej zaposleni v Đuro Đaković iz Slavonskega Broda. Odločili so se, da bo osnovna dejavnost podjetja elektro vzdrževanje ter sodelovanje na remontih v Nuklearni elektrarni Krško.. . SeCOM, d. o. o.: Podjetje SeCOM se ukvarja z izdelavo PVC oken, vrat, polic, izdelkov iz termopana, fuzijskega stekla, stekla itd. Stremijo k izvrstni kvaliteti, hitremu dobavnemu roku, strokovnosti in natančnosti. Svojim kupcem se vedno trudijo ponuditi kar najboljše za najboljšo ceno.. 36.