Nasilje na športnih stadionih : diplomsko delo univerzitetnega študija

DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Nasilje na športnih stadionih. September, 2012. Jani Valda Mentor: red. prof. dr. Milan Čoh.

Kazalo. 1. Uvod .......................................................................................... 8 1.1. Postavitev hipotez..................................................................... 8. 1.2. Predvidene metode raziskovanja ................................................... 9. 2. Nasilje na športnih prireditvah ........................................................... 9 2.1. Nogometno občinstvo ................................................................ 10. 2.2. Huliganstvo in njegove značilnosti ................................................. 13. 2.3. Vrste nasilja na športnih prireditvah .............................................. 14. 2.4. Vzroki nasilnega obnašanja ......................................................... 15. 3. Poročanje in vplivi medijev .............................................................. 17. 4. Pravna ureditev varovanj športnih prireditev v Sloveniji ............................ 21 4.1. Naloge policije in prirediteljev na športnih prireditvah ........................ 22. 4.2. Naloge policistov pri varovanju športnih prireditev ............................. 22. 4.2.1. Preventivni ukrepi in varnostno ocenjevanje prireditev .................. 23. 4.2.2. Zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja ....................... 24. 4.2.3. Vzdrževanje javnega reda in miru ............................................ 26. 5 6. Konvencija Sveta Evrope o nasilju na športnih prireditvah ....................... 28 Mednarodne izkušnje policij pri spremljanju in preprečevanju nasilja na športnih. prireditvah ....................................................................................... 28 6.1. Velika Britanija ....................................................................... 32. 6.2. Nemčija ................................................................................ 34. 6.2.1. Nogometna tekma (FC Bayer – NK Maribor Teatanic) v Leverkusnu. (Nemčija) ................................................................................... 37 6.3. Italija ................................................................................... 39. 6.3.1. Spremembe navijaštva v 90-ih ................................................ 40. 6.3.2. Zakonske uredbe ................................................................ 42. 6.3.3. Nogometna tekma (FC Lazio – NK Maribor Teatanic) v Rimu (Italija) ... 44. 6.4. Primeri nasilja navijačev iz balkanskih držav (Srbija, Hrvaška, Bosna in. Hercegovina) .................................................................................. 45 6.5. Ukrajina ................................................................................ 48. 6.5.1. Nogometna tekma (FC Dinamo – NK Maribor Teatanic) v Kijevu. (Ukrajina) ................................................................................... 48 6.6. Japonska ............................................................................... 49. 6.7. Slovenija ............................................................................... 50. 6.7.1. Urejenost stadionov ............................................................ 58 3.

6.8. Ukrepi policije na vseh tekmah, kjer je igral NK Maribor Teatanic – skupne. značilnosti ..................................................................................... 60 6.8.1. Vodenje varovanj ............................................................... 60. 6.8.2. Delo policije v mestu in okolici stadiona .................................... 61. 6.8.3. Delo policije na stadionu ...................................................... 62. 7. Trenutne razmere v Angliji ............................................................... 62. 8. Zaključek.................................................................................... 64 8.1. 9. Potrditev hipoteze ................................................................... 66. Uporabljeni viri ............................................................................ 68. Kazalo slik:. Slika 1: Razgrajanje italijanskih navijačev med glavnim italijanskim derbijem med Interjem in Milanom 12 aprila 2005 (vir: rtvslo.si) ......................................... 44 Slika 2: Na sliki so vidne poškodbe policista v civilu, katerega so napadli navijači Crvene zvezde (vir: www.rtvslo.si) ........................................................... 46 Slika 3: Zaradi bakl, ki so jih na in ob igrišče zmetali navijači Dinama Bad Blue Boys, so morali posredovati tudi gasilci (vir: www.rtvslo.si) .................................... 47 Slika 4: Navijaški spopadi na bosanskem državnem prvenstvu (vir: www.rtvslo.si) ... 48 Slika 5: Nogometni derbi med prvouvrščenim Mariborom in drugouvrščeno Olimpijo v ljubljanskih Stožicah dne 21.3.2012 (vir: www.večer.com) .............................. 50 Slika 6: Mariborčani so se takole razveselili gola Etiena Velikonje (vir: www.delo.si)51 Slika 7: Derbi so začinili tudi navijači obeh moštev (vir: www.delo.si) ................. 52 Slika 8: Navijaška skupina Green dragons in njihov transparent "Zeleno belo bije srce Ljubljane" (vir: www.večer.com) ............................................................. 53 Slika 9: Cvijanovič je v 52. minuti s pravo mojstrovino premagal vratarja Olimpije (vir: www.rtvslo.si) ............................................................................. 54 Slika 10: Gasilci so imeli veliko dela s pirotehniko, ki so jo navijači obeh klubov zmetali na zelenico (vir: www.večer.com) .................................................. 54 Slika 11: Navijači so na stadion pretihotapili kar nekaj pirotehničnih izdelkov (vir: www.delo.si) ..................................................................................... 55 Slika 12: Ena izmed dveh petard, ki sta počili v bližini mariborskega vratarja Jasmina Handanovića (vir: www.24ur.com) ........................................................... 56 Slika 13: Olimpijin kapetan Dare Vršič je takole dosegel 19. gol v sezoni (vir: www.delo.si) ..................................................................................... 57. 4.

Slika 14: Prijetje nemškega navijača v Celju leta 2005, kjer so nemški navijači med razgrajanjem povzročili veliko škode (vir: www.rtvslo.si) ................................ 59 Slika 15: Navijač Evertona je proti koncu prvega polčasa pritekel na igrišče in se priklenil na vratnico od gola (vir: www.delo.si) ............................................ 67. 5.

Povzetek. Nasilje na športnih stadionih je znano in prisotno že skoraj v vsaki državi, zato je tudi pomembno, kako to nasilje zmanjšati in kontrolirati. V svoji diplomski nalogi bom posvetil pozornost navijaškim skupinam, huliganstvu, delovanju policije in varnostnih služb ter nekaterim zakonodajam na tem področju. Čeprav je največ nasilja prisotnega na nogometnih tekmah, pa se nasilje med navijači pojavlja tudi v drugih športih kot je hokej, vaterpolo, košarka in podobno.. Strokovnjaki trdijo, da je vzrokov za združevanje v navijaške skupine in tako nasilno vedenje na stadionih veliko, med najpomembnejšimi pa so vsekakor skupinska identifikacija navijačev in občutek brezperspektivnosti, ki ga vidijo mladi navijači v trenutni družbi.. Čeprav nasilje ni več tako pogosto kot je bilo včasih pa se še vedno pojavlja predvsem na velikih derbijih. Na teh tekmah pa je varnost navijačev in vseh gledalcev še bolj pomembna saj se pretepi med nasprotnimi navijači lahko hitro končajo s hudimi poškodbami. Zato sem se tudi odločil, da si ogledam nogometno tekmo med NK Olimpijo in NK Mariborom in se tudi sam prepričam o delu varnostne službe in policije.. Danes je izkazovanje podpore svojemu klubu za navijaške skupine nekaj povsem običajnega in samoumevnega. Med to izkazovanje podpore spada predvsem glasno navijanje, petje navijaških pesmi, izvajanje koreografije z različnimi transparenti in bučna podpora s tribun. Problem pa nastane kadar se nekateri navijači preveč trudijo pridobiti pozornost sovrstnikov ali pa preprosto padejo na nekatere provokacije s strani nasprotnih navijačev. Takim navijačem nasilje ne pomeni le izzivanje nasprotnih navijačev ampak pomeni tudi način dokazovanja in napredovanja na hierarhični lestvici znotraj navijaške skupine s pomočjo nekaterih nasilnih dejanj. Med ta nasilna dejanja spadajo predvsem žaljenje nasprotnih navijačev in igralcev, metanje pirotehnike, uničevanje tribun in pretepanje z nasprotnimi navijači, kadar jim to okoliščine dopuščajo.. Ključne besede: nasilje, šport, navijači, nogomet, varnost.. 6.

Summary – Spectator violence at sports stadia. Violence at sports stadia is well known and has been present in almoust every country and that's why it is so important to reduce and control this tipe of violence. Theme project mainly focuses on football fans, hooliganism, working pattern of police and security and also law enforcement. Although, violence is most frequent at football matches it also apears between opposing fans in other different sports such as ice hocky, water polo, basketball and such.. Experts argue that there are many reasons for joining fans into groups and conducting such violent behaviour. Most important reasons are definitely group idetification and the sense of beeing without any prospects among the young fans in the current society.. Although violent behaviour is not as frequent as it used to be some time back, however it still occurs mainly at big derbies. Safety of all fans and spectators must be the prime priority of the police and security as fan clashes and fights can quickly turn into caos with serious injuries on both sides. That is why I made a decision to personally go on a football match between NK Olimpija and NK Maribor and see for myself the efforts of the police and security and how they ensure safety on and around the stadia. This way I could also experience the safety measures and the thrill of the football derby from first hand.. Cheering and showing support for your club and players is nowdays something that most fans take for granted. Showing support consists mainly of loud cheering, singing club songs, showing their own choreography with various banners and loud support from the stands. Problem arises when some fans want to show of before their own group with their violent actions or they simplly fall on some provocation of the opposing fans. For this tipe of fans violence does not mean only provoting opposing fans but it also represents the quickest way of going throuh the ranks of fan society by some of their violent actions. This violent actions include verbally ofending fans and players, throwing fireworks and other objects on the pitch, destroying objects on the stadiums and taking part in fan clashes whenever possible.. Key words: violence, sport, fans, football, safety.. 7.

1 Uvod Šport ima v družbi pomembno vlogo, saj se lahko ljudje prek športa povežejo, zapolnijo svoj prosti čas, sprostijo svojo energijo in se tudi znebijo stresa. Šport je še bolj pomemben za ljudi, ki se z njim ukvarja profesionalno in si na ta način služi denar. Vse to pa lahko ogrozi nasilje, ki spremlja športne dogodke že od samega začetka. V današnji družbi si nekateri ekstremni navijači in huligani pridobijo svoj status z različnimi nasilnimi dejanji. Pri navijanju za svoj klub ali državo je vsekakor lahko prisotna naelektrena atmosfera in tudi globoka čustva, zato se lahko navijanje hitro sprevrže v obračunavanje z nasprotnimi navijači, kadar so prisotni nekateri dejavniki. Problem je tudi v tem, da navijači po navadi ne gledajo na tekmo z objektivne strani, kar je seveda normalno, saj navijajo in podpirajo svoj klub. Tako se lahko navadno navijanje razvije v psovke in metanje predmetov na sodnika, nasprotne navijače ali igralce. To so danes običajni dogodki, ki se zgodijo predvsem takrat, kadar njihovemu klubu ne gre vse po načrtih ali pa navijači mislijo, da se njihovemu klubu godi krivica. Vsekakor je pomembno, da taka nasilna dejanja ne odobravamo in ne podpiramo, saj se z nasiljem situacija le poslabša.. V svoji diplomski nalogi sem si izbral to tematiko, saj se mi zdi zanimivo vedenje navijačev na tekmi in izven nje, potek njihovih navijaških ritualov in tudi kako policija in redarji skrbijo za varnost na in v okolici stadiona. Ker tudi sam rad spremljam nogometne tekme, sem se odločil, da si ogledam nogometno tekmo med NK Olimpijo in NK Maribor, ki velja kot večni derbi. Tu sem si lahko iz prve roke ogledal vedenje navijačev obeh ekip in tudi kako je poskrbljeno za varnost na takih rizičnih tekmah.. 1.1 Postavitev hipotez Nasilje na stadionih se največkrat pojavi na nogometnih tekmah, še posebej na večjih derbijih.. Velika Britanija je imela največ problemov na tekmah s huligani vendar je huliganstvo skoraj povsem izkoreninila z različnimi rešitvami.. 8.

1.2 Predvidene metode raziskovanja V svoji nalogi sem uporabil dve metodi raziskovanja. Prva je bila metoda preučevanja zbrane literature in internetnih virov. Primerjal sem tudi problem navijačev in njihovega nasilja na nogometnih stadionih različnih držav in kakšne so bile nekatere rešitve teh držav. Nekaj pozornosti sem namenil tudi zakonski podlagi za prirejanje športnih prireditev ter dolžnosti in obveznosti organizatorja, varnostnih služb in policije. Drugo metodo, ki sem jo uporabil je bila metoda opazovanja z udeležbo. Ogledal sem si nogometno tekmo prve slovenske nogometne lige med NK Olimpijo Ljubljana in NK Maribor ter opazoval aktivnosti obeh navijaških skupin. Svoja opažanja sem zapisal v tej nalogi in dodal tudi svoje mnenje za nekatere težave.. 2 Nasilje na športnih prireditvah Nasilje na športnih prireditvah je tako staro kot je star sam šport. Nasilno vedenje je že od nekdaj prisotno na športnih dogajanjih, zato so mnogi strokovnjaki enotnega mnenja, da se skozi izraža družbeno nezadovoljstvo. Danes, ko se mnoge sodobne družbe ukvarjajo z ekonomskimi in političnimi problemi, istočasno se pa po drugi strani zanemarja novonastale probleme, kot so povečano nasilje, ulični vandalizem ter vsesplošni kriminal. Vse to je posledica nezadovoljstva mladih v današnji družbi. Šport je danes eden izmed načinov, skozi katerega lahko ljudje kot gledalci izražajo svoje mnenje in nezadovoljstvo. Šport, ki deluje kot ogledalo družbe, je tako priča porastu nasilja na športnih prireditvah. Od začetka sedemdesetih se je pojav nogometnega nasilja dojemal kot angleška »bolezen«, ki se je hitro razširila po Evropi in nato še drugod po svetu. Angleški navijači so si s spremljanjem svojih klubov in nastopov reprezentance izborili status, ki jim priznava serijo hudih nasilnih dejanj z elementi vandalizma. Glede na dogodke v preteklosti so se največje katastrofe med gledalci zgodile zaradi panike, ki jo ti ustvarjajo. V takih situacijah so gledalci večkrat pohojeni ali pomečkani do smrti. Do tega privede slaba struktura objektov, ki povzroči rušenje sten in tribun, požari, neustrezni varnostni izhodi in nenadna nasilna vedenja navijačev. Nasilje povzročeno s strani navijaških skupin postane hitro konstanti element v svetu nogometa, ki se zelo hitro širi in povzroči velike probleme glede obvladovanja javnega reda in miru. V sedemdesetih se fenomen preseli v srednjo Evropo, kjer se z leti preoblikuje in prilagodi do take 9.

oblike, da se še danes določene države borijo proti navijaškem nasilju. Navijaške skupine se oblikujejo na podlagi spontane agregacije mlajših posameznikov, ki s svojimi dejanji na stadionih odsevajo v nasilnih oblikah. Z leti te skupine pridobijo na učinkovitosti (skupine so bolj kompaktne in usklajene) in strukturni organizacije (ki vedno bolj spominja na vojaško skupino), kar se vidi v njihovih aktivnostih, ki so vedno bolj načrtovane in organizirane. Vendar so te aktivnosti vedno bolj nasilne, kjer je vključeno vedno več nedolžnih ljudi, ki nimajo nič skupnega z navijaškim ritualom (Roversi, 1990, v Cvijanovič, 2009).. Večkrat se pojavi vprašanje, zakaj je to nasilje tako močno podkrepljeno in različno usmerjeno v okvirih sovraštva med navijaškimi skupinami. Tukaj igrajo veliko vlogo družbene okoliščine, ki določajo katera oblika sovražnosti bo ključni pogoj za nasilje. Od tega pogoja je odvisno ali bo nasilje simbolično ali stvarno. Simbolično nasilje prevladuje v klubskih in skupinskih nasprotjih, ki so značilna za šport. Ko prevladajo nacionalna in politična nasprotja in drugi vzroki širšega družbenega okolja, pride do izraza stvarno nasilje. Lalič (1993: 66) ugotavlja, da se v nerede povzročene s strani nogometnih huliganov, redno vključujejo le manjšina navijačev. Nasilje, ki se pojavlja na športnih prireditvah, je povzročeno s strani mladih, ki se niso dobro vključili v družbo ter ne vidijo perspektive v prihodnosti (Marani, 2003). V Italiji je v navadi, da se po hudih izgredih med navijači, naslednje tekme odigrajo pred praznimi tribunami. To naj bi navijačem služilo kot vrsta sankcije za neprimerno vedenje. Vendar se nato vsi gledalci po nekaj tednih spet vrnejo na stadione, za katere vsi vedo, da so stari, neprimerni, nevarni in nekontrolirani. Strukture, za katere nihče ne kaže interesa (ne država ne nogometni klubi), tako naprej neprimerno služijo svojemu namenu. Stadioni v Italiji so eden izmed razlogov, za kandidaturo te države za organizacijo evropskega prvenstva leta 2012. Tako bi z denarjem UEFE zgradili nove in obnovili stare stadione (Europei 2012, 2005).. 2.1 Nogometno občinstvo Nogometno občinstvo je danes najbolj številčno in problematično občinstvo. Ob pogledu na nogometne tekme je možno opaziti vzrok, zakaj nogomet izstopa po številu gledalcev v primerjavi z drugimi športi. Prvič zaradi objektov, ki so zgrajeni tako, da sprejmejo veliko število ljudi, drugi razlog leži v enostavnosti nogometa kot športa, tretji pa poudarja, da je nogomet od vedno pripadal delavskemu razredu. Nogometna publika je zelo kompleksna in diferencirana družbena skupina. Večinski 10.

del te publike sestavljajo moški, ki imajo srednješolsko izobrazbo. Na tekme hodijo zaradi izjemne ljubezni do nogometa in kluba, kateremu pripadajo. Tukaj je potrebno izpostaviti občutek pripadnosti, ki ga gojijo vsi športni, predvsem pa nogometni privrženci. Oblikovanje športnega privrženca se začne že v zgodnjem otroštvu, kjer posameznik pod raznimi okoliščinami izbere moštvo, za katerega bo navijal. Večkrat te okoliščine predstavljajo nekoga, po katerem se ta ljubezen in pripadnost podeduje in tako prenaša naprej. Nogometnega občinstva ne moremo primerjati z drugimi športnimi občinstvi, saj imajo nogometni navijači določena pravila obnašanja, ki jih ni možno zaslediti pri drugih gledalcih. Danes je vedno bolj moderno posnemati obnašanje nogometnih navijačev, ki služijo kot model ostalim navijačem, kar lahko pripelje do porasta nasilja na športnih prireditvah (Cvijanovič, 2009).. S profesionalizacijo nogometa leta 1880 v Angliji, se je nogometnih tekem udeleževalo le peščica ljudi. Razlog leži predvsem v nepoznavanju in nezanimanju javnosti za tovrstno igro. Nogomet kot šport je bil v tistih časih šele v fazi razvoja, v času ko so se Angleži bolj zanimali za druge športe, kot so bili strelstvo, tenis, ragbi, atletika. Z leti si je nogomet prilastil delavski razred, ki je še dodatno oddaljil nogomet od tedanjega višjega sloja. Obdobje po svetovnih vojnah pusti za seboj boleče spomine na tragične izgube, kar pripomore k temu, da se nogometnih tekem udeležuje vse več gledalcev, z leti je tako nogomet pridobival na popularnosti tako, da je privlačil različne ljudi iz različnih družbenih slojev (Roversi, 1990, v Cvijanovič, 2009).. Vsekakor je nogometno občinstvo najštevilčnejše med vsemi športi prav zaradi preprostih pravil nogometne igre. Zaradi teh preprostih pravil lahko gledalci razumejo in spremljajo nogometno igro že od majhnih nog in z leti to znanje le nadgrajujejo. To se predvsem pokaže pri predvidevanju oddaje žoge v globino in pri razumevanju pomena taktičnih prekrških, ki po navadi zelo načnejo živce nasprotnim gledalcem. Velikokrat sem na tekmah videl kako domači navijači, ki so skoraj vedno v večini, takoj glasno zahtevajo od sodnika vsaj rumeni karton za nasprotnega igralca, ki je naredil prekršek nad domačim igralcem. Pri nasprotnem primeru, ko pa domači igralec naredi grobi prekršek nad nasprotnim igralcem, pa gledalci le zamahnejo z roko češ, da se ta samo pretvarja. To je predvsem posledica subjektivnega načina navijanja, kjer gledalci hočejo vse dobro svojemu klubu in njihovim rezultatom. Menim, da je prepovedani položaj (offside) edino pravilo, ki je nekoliko težje 11.

razumljivo za nepoznavalce nogometa in je eno izmed pravil, ki je bilo vpeljano zato, da bi bilo za dosego zadetka potrebno prikazati več nogometnega znanja kot pa vsakič dobiti priložnost za napadalca, da se prikaže iz oči v oči z nogometnim vratarjem.. Nogometno publiko je potrebno ločiti med pasivno in aktivno publiko. Pasivna je tista publika, ki mirno spremlja dogajanje na tekmah. Za njih je značilno atmosfersko spremljanje športnih dogodkov, kjer najdemo veliko otrok in starejših ljudi. Aktivni navijači bučno navijajo skozi celo tekmo ne glede na rezultat. Zanj so značilne koreografije, transparenti, petje navijaških pesmi in uporaba pirotehničnih sredstev. Običajno si lastijo tribune, ki se nahajajo za goli. To pa zaradi tega, ker naj bi bili ti deli tribun finančno bolj ugodni (Cvijanovič, 2009).. Od ostalih segmentov športne publike se navijači razlikujejo v nekaterih pomembnih elementih (Lalić, 1993:45, v Cvijanovič, 2009): -. poudarjeno izražanje interesa za spremljanje določenega športa,. -. izstopajo po močnejši čustveni identifikaciji s klubom za katerega navijajo in prispevajo k simbolni identifikaciji kluba z vsem kar on predstavlja (mesto, regijo, državo),. -. razlikujejo se po izrazitejšem angažiranju in zagotavljanju podpore svoji ekipi, da bi ta lahko lažje premagala nasprotnika.. Gledalci, ki se udeležujejo nogometnih tekem, delujejo zelo diferencirano. Med njimi se takoj opazijo najaktivnejši navijači, ki so zbrani na določenih tribunah, kjer glasno in kolektivno navijajo. Poleg tega pa poskušajo vplivati na drugi del publike, da prevzame njihove oblike obnašanja. Navijači in navijaške skupine kot najštevilčnejša publika, so prisotni v vsaki evropski državi, kjer se igra in spremlja nogomet. Navijači kot skupina se ne obremenjujejo s kritiziranjem svojega kluba, ampak večji del svoje pozornosti posvečajo izražanju in poveličevanju kolektivnega rituala. V zadnjih dvajsetih letih se navijaške skupine niso le omejile na zasedanje določenih tribun, ampak so svet navijaštva izoblikovale na svoj način, kar pomeni, da so ga obogatile z vrednotami in simboli navijaške subkulture (Dal Lago, 2001, v Cvijanovič, 2009).. Medtem ko so izrazi navdušenja in nacionalnega ponosa vrednoteni kot pozitivna, družbeno sprejemljiva in celo dobrodošla čustva, pa razočaranje in predvsem 12.

agresivno vedenje spadajo med destruktivna in nevarna čustva. Ker je pri športu izrazito poudarjena tekmovalnost in je glavni ter edini cilj zmaga nad nasprotnikom ali nasprotniki, se ob porazu, tako pri športnikih kot tudi pri občinstvu, razvijejo čustva razočaranja. Slednja vse prevečkrat vodijo v agresivno vedenje. V tem prednjačijo navijaške skupine, ki kot najbolj zagreti in zvesti navijači (svojim ljubljencem so predani »z dušo in srcem«) tudi najtežje prenašajo poraze. Pri njih je razočaranje največje in zato pri njih tudi največkrat pride do agresivnega vedenja (Nabernik, 2008).. 2.2 Huliganstvo in njegove značilnosti Vedenje, ki ga sedaj poznamo kot nogometni huliganizem izvira iz Anglije in se je pojavilo okoli leta 1960. Od takrat je povezan s televizijskim prenosom tekem (tudi izven nogometnih stadionov, izgredi,…) in z nižjim slojem delavskim razredom (Marsh, Fox, Carnibella, McCann in Marsh, 1996).. Izraz so ustvarili mediji predvsem angleški časniki tabloidi na sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja. Od takrat so 'huliganom' pripisovali različne incidente. Večina vidi nogometni huliganizem kot nasilje in/ali nered, ki ga povzročijo nogometni navijači. Obstajata pa dva različna tipa nasilja, ki sta dobila oznako huliganizem. Prvi je spontano nasilje, ki se običajno pojavi na gostovanjih domačih navijačev. Drugo pa je namerno povzročeno nasilje, ki ga povzročajo organizirane skupine (ali 'firme'), ki sprejmejo neki nogometni klub kot za svojega in se borijo proti drugim skupinam iz drugih klubov. Včasih se taki pretepi zgodijo stran od stadionov kjer poteka nogometna tekma, da se skupine s tem izognejo ukrepom policije (Pearson, 2007).. Deset let kasneje na začetku leta 1970, so se podobni vzorci vedenja pojavili v drugih evropskih državah. Nekatere raziskave trdijo, da je bila uporabljena podobna proletarizacija pri igri in prihaja do veliko nestrinjanja pri obsegu vpliva angleških huliganov na mladino v Evropi (Marsh in sod., 1996).. Nemogoče je trditi, da so vsi nogometni huligani določene starosti, razreda in da imajo določeno 'psihološko masko'. Nogometni huliganizem ni en sam fenomen in zato tudi nima enega samega vzroka. Pri organiziranemu nasilju med različnimi huliganskimi skupinami gre bolj za občutek pripadnosti skupini, plemenu in zgolj za občutek vpletenosti v nogometno nasilje (Pearson, 2007). 13.

Nesorazmerno obnašanje navijačev je nenačrtovano obnašanje, povzročeno zaradi razburjenja, ki ga ustvari določen športni dogodek. Največkrat se to obnašanje odvija ob samem dogodku in je usmerjeno na posameznike (igralce, sodnike, trenerje) in ne na nasprotne navijače. Značilna dejanja za tovrstno obnašanje so metanje predmetov na igrišče (steklenice, kamenje, kovanci), sodnike in igralce. V določenih primerih se to nasilje prenese in izvaja tudi izven stadiona, kjer so najpogosteje cilji napadov sodniki in avtobusi nasprotne ekipe (Cvijanovič, 2009).. Drugi fenomen se nanaša na sklop vedenj povezanih z nogometnim nasiljem. Ta vedenja zajemajo dejanja vandalizma in agresije, ki so usmerjena k drugim navijaškim skupinam znotraj in izven stadiona. Prva oblika navijaškega nasilja kot del atmosfere (vzdušja) na stadionu, predstavlja relativno stabilno socialno vedenje, ki se z leti ni bistveno spremenilo. Drugi fenomen pa se je desetletja prebijal skozi razne spremembe in zahteve, s katerimi so se zaznamovale današnje specifične lastnosti (Roversi in Balestri, 1999).. Poskusi, da bi preprečili huliganizem je vodilo k sprejetju stroge zakonodaje kot je Football Act 2000, ki preprečuje osumljenim huliganom potovati na tekme v tujino in na tekme v gosteh. Take poteze imajo resne posledica, saj posegajo v svobodo nedolžnih navijačev. Poleg tega taki strogi ukrepi nimajo veliko učinka pri zmanjšanju nasilja angleških navijačev na tekmah v tujini, saj gre po navadi za 'neznane huligane', ki kasneje postanejo vpleteni v nasilje (Pearson, 2007).. 2.3 Vrste nasilja na športnih prireditvah Poznamo dve vrsti nasilja, ki se pojavljata na športnih prireditvah: vandalizem in huliganizem (Košir, 1997). Vandalizem je spontano nasilje, ki nastane kot posledica čustvene sprostitve med tekmo in dogajanjem povezanim s tekmo. Ta tip nasilja je razmeroma lahko nadzorovati in je zato možno preprečiti njegove posledice. Huliganizem pa je načrtno, zavestno in organizirano nasilje, ki se časovno in prostorsko navezuje na tekmo, vendar je vsebinsko relativno neodvisno od samega športnega dogajanja. Ta vrsta nasilja je nepredvidljiva in težko obvladljiva. Nogometno nasilje izvira iz problemov, ki nastajajo globoko v družbenem okolju. V nekaterih primerih je problem nasilja omejen le na določene subkulture, ki z delovanjem določenih dejavnikov (psihologija množice, neprimernost športnih 14.

objektov, posameznikove sposobnosti, vpliv medijev in provokacije s strani policije) lahko pripelje do prave katastrofe (Roversi, 1990: 146, v Cvijanovič, 2009).. Pečjak je športno nasilje opredelil na pet temeljnih oblik (Pečjak 1994, v Košir, 1999, v Cvijanovič, 2009):. Frustracijski neredi – Do njih pride, ko so gledalci prikrajšani v svojih pričakovanjih. Največkrat so izzvani s strani sodnikov in igralcev. Posledice tega so napadi na sodnike in pretepi med nasprotnimi navijači.. Izobčenski neredi – Do njih pride zaradi posameznikov, ki hodijo na tekme, da se lahko izživljajo znotraj in izven stadiona. Te posameznike privlači predvsem tista negativna stran navijaštva, ki vključuje nasilje, agresivnost in povzročanje neredov.. Protestni neredi – So protesti, kjer se skozi šport izražajo politične pritožbe. Ta oblika neredov je pogosta, vendar se večkrat prikriva za drugimi oblikami neredov.. Konfrontacijski neredi – Izbruhnejo zaradi nasprotji med gledalci, ki pripadajo različnim rasam, regijam ali verskim skupinam. Ta oblika nereda je zelo pogosta in spada med najbolj nevarne (primer: vojna med Hondurasom in Salvadorjem).. 2.4 Vzroki nasilnega obnašanja Po Koširju (1997) je vzroke za nastanek nasilja na športnih prireditvah potrebno iskati tako v splošnih kot v posebnih družbenih okoliščinah. Ta je značilna za obdobja družbenih kriz, ko v ljudeh vzpodbudi občutek razočaranosti in brezperspektivnosti. Kot navaja avtor, je za družbene krize značilen pojav stopnjevanja kritičnega in negativnega odnosa mladih do družbene resničnosti (Cvijanovič, 2009).. Comeron (2004) razlikuje tri primere nasilja, in sicer: spontano, organizirano nasilje in nogometne katastrofe. Spontano nasilje spremlja šport že od njegovega samega nastanka. Spontano nasilje v kombinaciji z dejavniki tveganja in čustvenim odzivom (v različnih okoliščinah in medsebojnimi vplivi) povzroči sodelovanje vseh navijačev v nasilnih dejanjih. Pri organiziranem nasilju gre za skupinsko nasilje v obliki fizičnih napadov ali vandalizma, pri katerih sodelujejo navijaške skupine dveh nasprotujočih moštev. Tako navijaške skupine svojo pripadnost klubu označujejo kot način 15.

življenja, ki dodaja vrednost njihovi družbeni identiteti. Ti napadi so večkrat naklepno načrtovani, zato se ti zgodijo največkrat pred tekmo. Za nogometne katastrofe je značilna slaba infrastruktura in neustrezna organizacija same tekme. Pod neustrezno organizacijo spadajo predvsem izbira stadiona, dodeljevanje tribun domačim in gostujočim navijačem, ustrezno število varnostnikov in policije ter varnostni ukrepi za preprečevanje izgredov in nekontrolirani prehodi brez vstopnice (Cvijanovič, 2009).. Veliko je strokovnjakov, ki so se ukvarjali s problematiko nasilja na športnih prireditvah, zato je veliko različnih teorij, ki opisujejo vzroke za nastanek tega nasilja. Največji problem nasilja ni le v izražanju agresivnosti, ampak njegova pogostost in stalnost. Skozi leta je bilo mogoče opaziti, da se je v Evropi to nasilje le stopnjevalo in okrepilo z uporabo orožja, pirotehničnih sredstev ter drugih nevarnih predmetov. Izvajalci tega nereda so večinoma mladi, ki so tudi največji zagovorniki uporabe nasilja (Cvijanovič, 2009).. Vzroke za nastanek nasilja ločimo na primarne in sekundarne dejavnike (Košir, 1997). K primarnim dejavnikom spadajo tisti dejavniki, ki izhajajo iz splošnih družbenih problemov, kot so nezaposlenost, slabi bivalni in drugi življenjski pogoji, negotova prihodnost in pomanjkljiva vzgoja. Košir dodaja, da se pojav organiziranega nasilja pojavlja predvsem na športnih prireditvah v ekonomsko razvitih državah, zato nasilnega obnašanja navijačev ne moremo povezati z družbenimi okoliščinami. Po mnenju strokovnjakov naj bi v nogometnem huliganizmu mladi izražali določene znake krize odraščanja (Magdalenić, v Košir, 1997), bodisi čustveno nezrelost in pomanjkanje razumevanja v družini ali na delovnem mestu (Hoffmann, v Košir, 1997). K sekundarnim in pospeševalnim dejavnikom uvrščamo skupinsko identifikacijo, ki jo skupine navijačev izražajo z uniformiranostjo, zastavami in drugimi simboli. Razlog, ki posameznike motivira, da se združujejo v navijaške skupine in da uporno sodelujejo v navijaških aktivnosti je ta, da posameznik v skupini ostane anonimen. Pomembna pospeševalnika sta tudi alkohol in mamila. Strokovnjaki so dokazali, da alkohol ni primarni dejavnik nasilja na nogometnih tekmah, temveč deluje zgolj kot pospeševalni dejavnik. Navijaške skupine po Evropi so celo mnenja, da ne potrebujejo alkohola za izvajanje nasilništva. Njihovo ravnanje temelji na pretepanju in izkazovanju moškosti (Protega, 1997, v Cvijanovič, 2009).. 16.

Lokalpatriotizem je pospeševalni dejavnik in eden stalnih spremljevalcev huliganizma, ki se je kot modni trend iz Anglije razširil po celi Evropi (Plesec in Doupona Topič, 2002). Nacionalizem je zelo močno prisoten na Hrvaškem in v Srbiji, kjer je vsak športni dogodek na meddržavni ravni dobra priložnost za maščevanje in za izkazovanje nacionalističnih simbolov. Mnoge nacionalistične skupine izkoriščajo navijaške skupine in nogometne tekme za promocijo svojih stališč in nasilno delovanje proti pripadnikom drugih narodov in ras. Zato je lahko nacionalizem le pospeševalni dejavnik, če so temu naklonjene družbene in politične okoliščine (Košir, 1997). Vzroki za nasilje navijačev so odvisni od posamezne države, njene kulture, tradicije in sprejemanje nasilja kot družbenega vedenja. Eden od zelo problematičnih sekundarnih dejavnikov je tudi rasizem, ki je pridobil na značaju v zadnjih letih predvsem v Italiji. Na udaru so predvsem temnopolti igralci, ki imajo veliko slabih izkušenj z navijači, ki zagovarjajo politična stališča ekstremne desnice (Dal Lago, 2001; Roversi, 1990, v Cvijanovič, 2009).. Destruktivna in nevarna čustva so zelo pogoste spremljevalke športnih dogodkov. Navijači (pre)večkrat svoje razočaranje sproščajo z razbijanjem tuje lastnine, s spopadi z nasprotnimi navijači ali z metanjem predmetov na tekmovalno površino in s tem neposredno ogrožajo tekmovalce in drugo osebje, ki sodeluje na tekmi (zdravstveno osebje, strokovna vodstva, sodniki, delegati,…). Poročila s športnih tekmovanj so polna zgodb o medsebojnih spopadih navijaških skupin, spopadih navijačev z varnostniki ali s policisti, o razbijanju na prizoriščih tekmovanj in v njihovi okolici ter o izgredih na samih tekmovališčih, kjer gre večinoma za metanje predmetov na tekmovalno površino ali vdore navijačev na njo (Nabernik, 2008).. 3 Poročanje in vplivi medijev Mediji so eden izmed dejavnikov, ki lahko tudi pospešujejo strah pred huligani in njihovimi dejanji. S svojim načinom poročanja lahko velikokrat dodajo svoj delež k problemu huliganstva, saj so velikokrat premalo pozornosti posvečali širjenju športnih vrednot in športnemu načinu navijanja. Včasih na nek način celo poveličujejo nasilna dejanja posameznikov ali navijačev in kritizirajo napačno ravnanje redarjev in policije kot razlog za nasilje na tekmah. Vsekakor bi mediji morali ostro kritizirati nasilna dejanja navijačev na stadionu in bolj zagovarjati športno navijanje brez različnih provokacij navijačev. 17.

V času, ko se za šport zanima vedno večje število ljudi, predstavlja obdobje, v katerem je nogomet trenutno najbolj popularen šport v Evropi in po svetu. Zaradi svoje velike popularnosti je postal zanimiv tudi za medije, ki to pridno izkoriščajo. To je čas, kjer so ljudje zasičeni z informacijami, in čas kjer šport in mediji tvorita neko celoto z namenom ohranjati svoje interese. Šport brez medijev je kot šport brez promocije in mediji brez športa pomeni mediji brez gledanosti. Zato je nastala ta naveza, ki enim in drugim prinaša korist. Nogomet, ki ga kot takega poznamo danes, predstavlja za medije velik posel, ker je nogomet pravi magnet za gledalce po celem svetu. Na drugi strani pa prispevajo mediji velik del proračuna, ki ga letno zahtevajo klubi s televizijskimi pravicami. Zato se obe strani trudita, da bi iz te poslovne naveze iztržile čim več dobička. Vendar se zaradi vedno večjega vpliva medijev posega v samo kulturo nogometa, ki je pripeljala do tega, da smo danes priča reorganizaciji nogometa. Ta pa zahteva, da se vse pomembnejše tekme igrajo ob določeni uri, kar medijem najbolj odgovarja. V nekaterih državah imajo mediji tako velik vpliv, da je prišlo do tega, da se nižje ligaške tekme igrajo ob sobotah, kar pripomore k večji gledanosti, večjemu dobičku in vedno večjemu vplivu medijev nad nogometom. Največ so prikrajšani tisti navijači, ki sobote preživijo delavno in so zato prisiljeni naročiti plačljive programe, ki kot edini lahko prenašajo tekme v živo (Montefiori, 2009). Proti tako imenovanemu modernemu nogometu imajo tudi tisti navijači, ki so do včeraj dojemali nedeljo kot tradicionalni nogometni dan. Monopol medijev nad določanjem terminov igranja se ne misli omejiti le na državna prvenstva, ampak je njihov vpliv čutiti tudi na najbolj elitnih nogometnih tekmovanjih, kot so liga prvakov, evropsko prvenstvo in najbolj promovirano svetovno prvenstvo. Prisotnost medijev v športu predvsem pa v nogometu ne moremo označiti kot nenavaden pojav, ker služi promociji nogometa in hkrati mu prinaša milijonske dobičke (Cvijanovič, 2009).. Veliko je primerov, kjer mediji zabeležijo podrobnosti jih poveličujejo in pridno posredujejo naprej tako, da hitro obkrožijo celi svet. Ravno medijem je potrebno priznati velik del krivde, ker po eni strani pretiravajo in ustvarjajo pritiske, si izmišljujejo spore z namenom povečati prodajo in gledanost. Incidenti na športnih dogodkih so večkrat prikazani kot prve ali udarne novice, ki pritegnejo zanimanje javnosti ter pripomorejo k soustvarjanju navijaškega fenomena v današnji družbi. Zato je danes najbolj na udaru nogomet, katerega spremljajo največji izbruhi navijaškega nasilja. V zgodovini nogometa je zabeleženo veliko primerov, kjer so se 18.

tekme končale tragično in v edinem do zdaj znanem primeru državo vpletle v pravo vojno (Cvijanovič, 2009).. Angleški mediji so tudi dobili negativne kritike zaradi njihovega ksenofobičnega pristopa poročanja mednarodnih tekem in turnirjev (tudi zaradi tega ni naključje, da so angleški navijači najbolj nagnjeni k nasilju). Ta napetost je bila še najbolj prisotna na tekmovanju Euro 96, kjer je najmanj en časopis predstavljal tekmo med Anglijo in Nemčijo kot na spomine bojev še iz druge svetovne vojne (Marsh in sod., 1996).. Čeprav pri drugih evropskih državah ni enakih ekstremov poročanja kot pri angleških časopisih, pa problem ostaja enak pri poročanju o nogometnem huliganizmu. V vseh državah, kjer je prisotno nogometno nasilje, huligani na nek način tekmujejo tudi v tem, da se o njihovih nasilnih podvigih čim več piše in poroča v časopisih in drugih medijih (Marsh in sod., 1996).. Omenjanje nogometnega huliganizma v medijih je zelo pomembna tema, saj so mediji pomagali zgraditi javno razumevanje in pogled na ta fenomen. V Veliki Britaniji so predvsem časniki hitro uporabili huliganizem za senzacionalno poročanje, ki je povečalo njihovo cirkulacijo. Ta senzacionalni stil poročanja se pogosto zanaša na močne naslove podkrepljene z nasilnimi slikami in vojnimi metaforami, medtem ko so članki pogosto dodatno urejeni za še boljši efekt. Nekateri trdijo, da je tabloidni način poročanja, kot je poročanje o znanosti huliganov v ligi (Daily Mirror 1974) dejansko vzpodbuja druge huligane k dejanjem, saj jih s tem postavi v središče pozornosti. Angleški časniki so tudi krivci za spodbujanje huliganizma zaradi širjenje ksenofobije. Primer tega je naslov 'Achtung Surrender' (pozor predaja) in 'Let's Blitz Fritz' (uničimo Fritza) dveh angleških časnikov na polfinalni tekmi med Anglijo in Nemčijo na Euro 96 (Pearson, 2007).. Bistvo razumevanja medijske vloge o huliganizmu je želja po večjem številu zgodb in vedno večje senzacionalno poročanje medijev v obliki 'spirale', kar lahko vodi k splošni in nepotrebni 'paniki morale' in k predstavi, da je bil problem večji kolikor je dejansko bil. To pogosto prenaglo vodi k sprejetju strožjih kontrolnih metod, kar po sprejetju takih metod po navadi stvari le še bolj zaostri, poslabša in vplete še več ljudi v te zadeve. Tabloidni časniki so zato v letih 1970 in 1980 pomagali povečati problem in ustvariti širšo paniko o nogometnem huliganizmu, ki je bila popolnoma neenaka k dejanskemu obsegu problema (Pearson, 2007). 19.

Mnogi raziskovalci trdijo, da je senzacionalno poročanje medijev, skupaj s predvidljivimi napovedmi medijev na katerih tekmah bo največ nasilja, pripomoglo k poslabšanju problema (Marsh in sod., 1996).. Tak stil senzacionalnega poročanja je medijem tudi omogočil, da v nekem obsegu vplivajo na politične odločitve o nogometnem huliganizmu, kar je vodilo k sprejetju kratkoročnih metod, ki so storile malo, če ne celo nič, da bi izboljšale stvari. Netočne medijske razlage o vzroku incidentov angleških navijačev in predlogi o kontroli, so privedle do pritiska na kontroverzne ukrepe o prepovedi udeleževanja tekem (Pearson, 2007).. V Italiji za reorganizacijo nogometa stoji tudi Luciano Nizzola, ki je še kot predsednik FIGC izjavil, da je cilj zveze v prihodnosti, da navijači pridobijo letno vstopnico za gledanjem tekem svojega kluba doma in naročnino na pay-tv za gledanje tekme v gosteh. S temi ukrepi naj bi omejili nasilje na nogometnih stadionih, onemogočili »nogometni turizem« (citirano po Carraro 2002; La pay-tv abbassa la violenza negli stadi, 2002), kot fizične kontakte med nasprotnimi navijači (Cvijanovič, 2009).. Evropski parlament v nedavnem poročilu o nogometnem huliganizmu predlaga, da se mediji izogibajo senzacionalnemu poročanju in da promovirajo fair-play in športne vrednote (Marsh in sod., 1996).. Večkrat je slišati kritičnost do zadnjih sprememb v svetu nogometa. Leta, ki so zajemala velike reorganizacije klubov in družbe vse na račun dobička, kjer prevladuje pay-tv je pripeljalo do popolne spremembe nogometnega sistema, ki je stalno v konfliktu z denarjem in v veliki krizi z vrednotami. Moderni nogomet je tako s svojo politiko izbrisal tipične vrednote socialne agregacije, ki so do včeraj krasile nogomet. Mediji so danes pomemben dejavnik pri ustvarjanju nasilja med navijaškimi skupinami. Večkrat je možno zaslediti, da so izgredi postavljeni v ospredje glavnih novic. Tako se dobi občutek, da je tako obnašanje dovoljeno ali celo zaželeno. Zaradi tega dobijo navijači vtis, da bodo za masovne pretepe dobili večjo pozornost medijev čemur logično sledi promocija. Za medije so zanimiva le nasilna dejanja navijačev, zato ni možno zaslediti, da bi novinarji pohvalili športno navijanje in vedenje navijačev. To vlogo največkrat prevzamejo trenerji, igralci in vodstvo kluba, ki se ob pozitivnemu rezultatu zahvalijo svojim stalnim navijačem. Razlog zaradi 20.

katerega mediji večkrat negativno obravnavajo navijaštvo, se kaže predvsem v zbujanju pozornosti same javnosti, kar jim seveda poveča prodajo in dviguje gledanost. Ker je svet športa zelo zanimivo področje za ustvarjanje dobička, bomo tudi v bodoče priča podobnim dogodkom (Cvijanovič, 2009).. Neprestano poročanje o nogometnih navijačih pa je lahko tudi pozitivno. Obsežno in zelo pozitivno poročanje o novih in nenasilnih skupin, kot sta škotska 'Karo vojska' (Tartan Army) in danski 'Roligani' (besedna igra dveh besed: 'hooligans'-huligani in 'rolig'-miroljuben) je pomagalo k okrepitvi in poveličevanju njihovega vzornega vedenja (Marsh in sod., 1996).. 4 Pravna ureditev varovanj športnih prireditev v Sloveniji Kljub vsem naporom policije in številnim priporočilom mednarodnih institucij v Sloveniji še vedno nismo v celoti prilagodili zakonodaje, povezane s športom in nasiljem v njem. Čeprav smo sprejeli prej omenjeno Evropsko konvencijo že leta 1992, še vedno nismo novelirali starih zakonov s tega področja ali sprejeli nove, ki bi bili prilagojeni konvenciji. Področje športnih in javnih prireditev še vedno ureja Zakon o javnih shodih in javnih prireditvah, ki pa je že zastarel in neprilagojen omenjeni konvenciji. Novejši zakonski akt je le Zakon o športu, ki je bil sprejet leta 1998, vendar tudi ta ni v celoti prilagojen konvenciji, predvsem pa podrobneje ne ureja področja izvajanja športnih prireditev (Udovč, 2001).. Ob vseh ostalih športnih značilnostih opredeljuje Zakon o športu tudi športne prireditve in naloge posameznikov, ki jih imajo pri njihovem izvajanju. V zakonu so naloge, ki jih opredeljuje Evropska konvencija povzete le deloma. Čeprav zakon vsebuje kazenske določbe, ne daje pravne podlage za ukrepanje policiji, temveč le Inšpektoratom Republike Slovenije za šolstvo in šport. Trenutno edina pravna podlaga za izvajanje preventivnih in drugih ukrepov policije, ki zagotavljajo potrebno varnost na športnih prireditvah je posredno podana le v 1. odstavku 20. člena Zakona o policiji, v tako imenovani »generalni policijski klavzuli«, ki navaja (Udovč, 2001):. 21.

»Policija mora v okviru zakonskih predpisov tudi brez posebnega pooblastila, določenega v tem ali drugih zakonih, ukreniti vse, kar je potrebno, da od skupnosti ali posameznika odvrne nevarnost ali prepreči ravnanja, ki ogrožajo varnost, red in mir.«. 4.1 Naloge policije in prirediteljev na športnih prireditvah Policija je po veljavnih predpisih dolžna omogočiti neovirano izvedbo pravno urejenih dogodkov, med katere spadajo tudi športne prireditve. V zvezi z njimi je dolžna s potrebnimi ukrepi zagotoviti in poskrbeti za varnost ljudi in premoženja, javni red in mir ter varnost cestnega prometa. V primeru ogrožanja varnosti ljudi in premoženja je policija dolžna posredovati v skladu z vsemi zakonskimi pooblastili in vzpostaviti javni red in mir ter odvrniti ogrožanje oz. nevarnost (Udovč, 2001).. Ob policiji so za varnost obiskovalcev in premoženja na športnih prireditvah odgovorni tudi organizatorji teh prireditev. Ti so po določilih Zakona o športu za varen potek športne prireditve dolžni organizirati ustrezno število redarjev ali najeti zasebno družbo za varovanje. Prav tako morajo vsem udeležencem prireditve zagotoviti ustrezno strokovno medicinsko pomoč (Udovč, 2001).. Zakonsko določen obseg omenjenih nalog morajo organizatorji izvajati ob vseh pomembnih športnih dogodkih, kjer se zbere večje število ljudi, ki želijo z združevanjem izražati oz. zadovoljevati svoje športno navijaške interese. Takšni dogodki pogosto dopuščajo nastanek okoliščin, ki neposredno vplivajo na možnost izrabe dogodka za ogrožanje varnosti ljudi in premoženja ter izvrševanje prekrškov in kaznivih dejanj posameznikov (Udovč, 2001).. 4.2 Naloge policistov pri varovanju športnih prireditev Vodstvo slovenske policije je v zadnjih nekaj letih sprejelo vrsto navodil in strokovnih usmeritev za varovanje športnih prireditev. Nenehno povečevanje nasilja in izrabljanje športa za delovanje nasilnih subkultur oz. navijaških skupin na nogometnih in drugih športnih tekmovanjih je narekovalo potrebo po hitrem prilagajanju policijskega dela v novih razmerah. Dogodki in izkušnje izbruhov nasilja 22.

in spopadov med navijači različnih klubov so preraščali v prave spopade in uničevalske pohode pred, med in po tekmovanjih. Posledice so bile velika materialna škoda na objektih in številne telesne poškodbe med udeleženci (Udovč, 2001).. Na podlagi navedenih policijskih nalog na športnih prireditvah ločimo štiri temeljna področja izvajanja policijskih ukrepov (Udovč, 2001):. -. preventivni ukrepi in varnostno ocenjevanje dogodkov,. -. zagotavljanje prometne varnosti,. -. zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja in. -. vzdrževanje javnega reda in miru.. 4.2.1 Preventivni ukrepi in varnostno ocenjevanje prireditev. Osnovno ukrepanje policije mora temeljiti na pravočasnem preprečevanju in odstranjevanju okoliščin in pogojev, ki omogočajo nasilje na športnih prireditvah. Temelj tega delovanja je preventivno policijsko ukrepanje, ki zajema (Udovč, 2001):. -. aktivno delovanje vodij policijskih okolišev pri zbiranju informacij;. -. aktivno sodelovanje med policijskimi enotami v Sloveniji in s policijami drugih držav;. -. tesno sodelovanje z organizatorji športne prireditve in izmenjava informacij o številu prodanih vstopnic, najavi organiziranih skupin navijačev, tehnični pripravi stadiona ali dvorane, številnosti redarske službe idr.;. -. prisotnosti policistov na vseh kritičnih mestih, kjer je pričakovati nasilje (dohodne poti, gostinski lokali, avtobusne in železniške postaje).. Drugi del preventivnih ukrepov policije je pravočasno varnostno ocenjevanje posamezne športne prireditve, kateremu podlaga so prav podatki in informacije iz zgoraj navedenih ukrepov. Osnovni namen varnostnega ocenjevanja je zagotovitev pravilnega načrtovanja in izvajanja policijskih ukrepov ter razporeditve policijskih sil v samem ciklusu varovanja posamezne športne prireditve. Takšna oblika varovanj športnih in drugih prireditev se izvaja od leta 1996, ko je MNZ izdalo akt »Usmeritve za delo policije ob dogodkih z različnimi stopnjami ogroženosti« in jih v letu 2000 noveliralo (Udovč, 2001). 23.

Policija svoje aktivnosti načrtuje in izvaja glede na stopnjo tveganja, pri čemer tekme deli na (Hrvatin, 2004):. -. tekme visoke stopnje tveganja, pri katerih se utemeljeno pričakuje kršitve;. -. tekme srednje stopnje tveganja, pri katerih obstoji verjetnost nastanka kršitev;. -. tekme nizke stopnje tveganja, pri katerih se ne pričakuje kršitev (dogodek »C«).. Na podlagi ocene stopnje tveganja posamezne tekme policija pripravi tudi načrt lastnih aktivnosti. Na odločitev o določitvi stopnje tveganja vplivajo različne okoliščine (Hrvatin, 2004):. -. raven tekmovanja;. -. pričakovano število obiskovalcev glede na kapacitete stadiona;. -. pričakovano število organiziranih navijačev, domače in gostujoče ekipe;. -. morebitni spori in rivalstva med navijaškimi skupinami;. -. pričakovane kršitve javnega reda v času tekme;. -. kršitve javnega reda in miru na prejšnjih tekmah;. -. pomembnost posamezne tekme;. -. organiziranost redarske službe;. -. vpliv tekme na splošno varnost v kraju dogodka in odziv javnosti;. -. druge okoliščine, ki vplivajo na varnost.. Varnostno ocenjevanje športnih prireditev poteka na vseh nivojih policijske hierarhije in je odvisno od kategorizacije in obsežnosti posamezne športne prireditve (lokalna, regionalna, državna, mednarodna). Za športne prireditve, ki se izvajajo na širšem območju države (sodelovanje dveh ali več Policijskih uprav), ocenjuje dogodek, določi stopnjo tveganja, načrtuje ukrepe in neposredno vodi varovanje Generalna policijska uprava. V ostalih primerih to ocenjevanje opravi področna Policijska uprava v sodelovanju z organizatorjem športne prireditve (Udovč, 2001).. 4.2.2 Zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja. 24.

Posamezne načrtovane policijske ukrepe izvaja policija v neposrednem sodelovanju z organizatorjem prireditve, časovno razmejeno pa v naslednjih fazah (Mayer, 1981, Hoffmann, 1991, v Košir, 1999: 229, v Udovč, 2001):. -. v pripravljalni fazi pred športno prireditvijo,. -. neposredno pred začetkom športne prireditve,. -. med potekom športne prireditve in. -. po končanju športne prireditve.. Najodgovornejše in najpomembnejše je kvalitetno delo policistov pred začetkom posamezne športne prireditve. Pridobljene informacije in podatki o številu udeležencev, javni odmevnosti dogodka, prihodu navijaških skupin in kvalitetna ocena tveganosti prireditve sta pogoj za dobro načrtovanje in izvedbo varovanja prireditve. Z ustrezno zastavljenim izvajanjem preventivnih ukrepov policije se je mogoče v veliki meri izogniti kasnejšim nepredvidenim varnostnim dogodkom, ki sprožijo policijsko intervencijo in največkrat tudi uporabo prisilni sredstev za vzpostavitev reda in zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoženja (Udovč, 2001).. Pri vsakem varovanju športnih prireditev je izredno pomembno tesno in stalno sodelovanje med organizatorji, redarji in policisti v najširšem pomenu besede. Izredno pomemben je tudi nemoten pretok potrebnih informacij in podatkov znotraj policijske organizacije, s policijami tujih držav, med policijo in športnimi zvezami, športnimi klubi in neposrednimi organizatorji, ki se nanašajo na varen in nemoten potek posamezne športne prireditve (podatki o številčnosti in nasilnosti navijaških skupin, način prihoda, čas prihoda, vedenja posameznikov, njihove navade, nasilnost, opremljenost, način delovanja in drugi podatki) (Udovč, 2001).. Vse navedene aktivnosti so podlaga za priprave na neposredno izvajanje nalog in aktivnosti policije pred samim začetkom posamezne športne prireditve. Najpomembnejši so ukrepi nadziranja prihoda navijačev preko državne meje (če gre za mednarodne prireditve) in po cestnih ali železniških komunikacijah. Sledijo jim ukrepi neposrednega spremljanja gibanja posameznih skupin navijačev po prihodu v mesto in do prireditvenega prostora (stadion, športna dvorana), zagotovitev ločenih vhodov na prireditveni prostor za domače in gostujoče navijaške skupine, opravljanje varnostnega pregleda ob vstopanju obiskovalcev na stadion ali v športno dvorano,. 25.

zagotovitev ločenih prostorov za domače in gostujoče navijače na prireditvenem prostoru in drugo (Udovč, 2001).. Pomembno je, da policija zagotovi spremstvo gostujočim navijačem, ki prispejo na kraj športne prireditve z javnimi prevoznimi sredstvi. S tem spremstvom do športne dvorane ali stadiona policija zagotovi osebno varnost navijačem in prepreči morebitne izgrede, uničevanje tuje lastnine in spopade z nasprotnimi navijači. Prav zaradi opisanih okoliščin je zelo odgovorna naloga policistov in policijskega vodstva varovanja športne prireditve, da skozi ves potek prireditve spremlja aktivnosti posameznikov in skupin nasilnih navijačev ter pravočasno preprečiti kršitve in nasilje širših razsežnosti. Ves čas opravljanja nalog je policija v stalnem kontaktu z organizatorjem prireditve in vodjem redarske službe, izvaja pa tudi nadziranje poteka prireditve preko televizijskih in video kamer, fotografiranja ipd. V kolikor prihaja do ogrožanje udeležencev, nasilnosti navijaških skupin ali povzročanja večje materialne škode na objektih, ki jih redarska služba ne more preprečiti, policisti intervenirajo v skladu z izdelanim načrtom intervencije in zakonskimi pooblastili, ter zagotovijo javni red, odvrnejo ogrožanje ali preprečijo poškodovanje oziroma uničenje športnih objektov z vsemi sredstvi, vključno z uporabo prisile (Udovč, 2001).. Po vsaki končani športni prireditvi policisti še več ur aktivno nadzirajo okolico športnega objekta in tiste kraje v mestu, ki so zbirališča domačih navijačev (gostinski lokali, železniška postaja, avtobusna postaja, mestni park in drugo) ter preprečujejo nasilna dejanja, ogrožanje varnosti posameznih meščanov, uničevanje objektov, motornih vozil in spomenikov, povzročanje kršitev javnega reda in miru, storitve kaznivih dejanj in drugih nedovoljenih početij posameznikov ali skupin (Udovč, 2001).. 4.2.3 Vzdrževanje javnega reda in miru. Če je zakonodaja nejasna ali neustrezna glede sodelovanja med organizatorjem in policijo, potem ta neurejenost povzroča pogosto samovoljo organizatorjev, ki s policijo nočejo sodelovati, ne upoštevajo vseh standardov varne izvedbe prireditve (slabo pripravljen prireditveni prostor, premalo redarjev, slaba organizacija in nadzor prodaje vstopnic, vzpodbujanje prihoda nasilnih navijačev s prostimi vstopnicami), kar je pogosti povod za kasnejše težave in ogroženo varnost izvedene prireditve. Omenjeni sledijo le cilju po velikem dobičku in dobrem obisku prireditve, 26.

varnost pa prepuščajo policiji. Za razliko od tujine je v Sloveniji še vedno splošna praksa, da organizatorji športnih prireditev želijo pritegniti k sodelovanju pri varovanju prireditev večje število policistov, saj organizatorjem storjenih policijskih uslug ni potrebno plačevati. S tem želijo odgovornost za varnost prireditev delno ali v celoti prenesti na Policijo (Hoffmann, 1991, v Košir, 1999: 231, v Udovč, 2001).. V ocenjenem položaju smejo policisti intervenirati in izvajati vse potrebne ukrepe v skladu z zakoni in policijsko stroko, da zagotovijo hitro in učinkovito vzpostavitev javnega reda ter odvrnejo ogrožanje udeležencev prireditve. O posameznih ukrepih in njihovem načinu ter intenziteti izvajanja odloči vodja ali vodstvo varovanja. Potrebni ukrepi obsegajo (Udovč, 2001):. -. interveniranje na prireditvenem prostoru,. -. interveniranje na prevoznih sredstvih,. -. izvajanje opazovalne in patruljne službe na krajih pričakovanih kršitev,. -. spremljanje varnostno problematičnih skupin navijačev na in s prireditve in. -. interveniranje izven prireditvenega prostora.. Policija ima v okviru veljavne zakonodaje zelo podrobno urejena interna navodila za svoje delo in usmeritve za delo policistov, ki v veliki meri povzemajo izkušnje tujih policij na tem področju (Udovč, 2001).. V primeru mednarodnih tekem se policija poveže preko Interpola in izmenja informacije s policijami v državah ali mestih, iz katerih prihajajo gostujoča moštva, preko sredstev obveščanja seznanja javnost o policijskih ukrepih ter stalno spremlja in ocenjuje varnostne razmere. Policija se trudi pridobiti podatke o smeri in času prihoda, kot tudi o morebitni »oboroženosti« navijaških skupin s pirotehničnimi sredstvi. K ukrepom pred tekmo spada sodelovanje s policijo države ali mesta gostujočega moštva, njihovo poznavanje obnašanja »svojih« navijačev se je v mnogih primerih izkazalo za zelo koristno (npr. v primeru dolgoletnega sodelovanja nemške in britanske policije). Policisti iz države ali mesta gostujočega moštva namreč lažje navežejo stike s »svojimi« navijači. Dialog med policisti in navijači je pomemben dejavnik, saj na tak način obe strani iščeta kompromis za dosego svojega cilja. Navijači, da lahko izvedejo svojo koreografijo brez posredovanja policije; policisti, da se že pred tekmo dogovorijo z. 27.

navijači, da ti ne izvajajo nasilja. Žal pa obe strani premalo časa posvečata dialogu, s čimer bi se dalo preprečiti marsikateri incident in pretep (Hrvatin, 2004).. 5 Konvencija Sveta Evrope o nasilju na športnih prireditvah Prav zaradi vse večjih izbruhov nasilja na nogometnih tekmah je Svet Evrope leta 1985 sprejel Evropsko konvencijo o nasilju in nedostojnem obnašanju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah. Konvencijo smo Slovenci sprejeli 2.7.1992 z aktom o ratifikaciji nasledstva bivše SFRJ. Konvencija je bila zaradi vse pogostejšega nasilja navijačev dopolnjevana v letih 1996, 1997, 1999 s sprejemom posameznih protokolov in aneksov s strani Sveta Evrope. Vanjo so bila vnesena poglavja o izvajanju preventivnih ukrepov pred organizacijo in izvedbo posameznih nogometnih tekem, načinu preprečevanja medsebojnih stikov nasprotnih navijačev na stadionih, odgovornosti nacionalnih športnih zvez in organizatorjev tekem za preprečevanje huliganskih izbruhov nasilja na prireditvah ter medsebojni izmenjavi podatkov o nasilnih navijačih in huliganih med policijami posameznih držav, ko gre za mednarodne tekme in prvenstva (Udovč, 2001).. Osnovni namen konvencije, katere določila o varnosti upoštevamo tudi v Sloveniji, je enotna ureditev določil o preprečevanju in omejevanju nasilja med navijači na športnih tekmah oz. drugih športnih prireditvah, spremljanju mednarodnega gibanja nasilnih navijačev in huliganov na tekmovanjih, mednarodnem sodelovanju športnih zvez, organizatorjev športnih prvenstev, tekem in prireditev ter policij pri preprečevanju nasilja in vandalizma na prireditvah. Države podpisnice so v skladu s svojo zakonodajo dolžne ukrepati zoper tovrstno nasilje s preventivnim delovanjem vseh institucij in učinkovito kaznovalno politiko zoper nasilne navijače (Udovč, 2001).. 6 Mednarodne izkušnje policij pri spremljanju in preprečevanju nasilja na športnih prireditvah. 28.

Več kot očitno je, da se v vsaki državi, kjer se igra nogomet pojavi tudi neka oblika neurejenega oziroma nasilnega vedenja. To neke vrste nasilje je že skoraj univerzalno in neizogiben dodatek nogometni igri (Marsh in sod., 1996).. Čeprav se to nasilje, ki je povezan z nogometom pojavlja v različnih kulturah pa ni nujno iste narave in na njega ne vplivajo enaki dejavniki. Tudi najbolj izobraženi akademiki ne morejo najti splošne razlage za nasilje na nogometnih tekmah (Marsh in sod., 1996).. V nasprotju s Slovenijo, kjer se dokaj pozno srečujemo z organiziranimi oblikami nasilja na športnih prireditvah, se v razvitih državah srečujejo s tem problemom že desetletja. Najbogatejše izkušnje na tem področju imajo v Angliji, Italiji, Argentini, Ameriki, Nemčiji, Nizozemski in drugod, kjer imajo organizatorji športnih prireditev in policisti zelo bogato prakso pri organiziranju, izvajanju in nadzorovanju velikih športnih prireditev, ki jih skoraj praviloma spremlja tudi nasilje navijačev, incidenti, kršitve reda in miru, poškodovanje objektov, tatvine in druga negativna dejanja (Udovč, 2001).. Na obseg in naravo nasilja povezanega z nogometom vplivajo različni zgodovinski, družbeni, ekonomični, politični in kulturni dejavniki v različnih evropskih državah. Družbeni razred je bil velik dejavnik v Angliji, verske sekte na Škotskem in Severni Irski, nacionalistična politika v Španiji in versko nasprotovanje v Italiji (Marsh in sod., 1996).. V vseh državah pa obstajajo določene podobnosti v fazah razvoja tega problema. Večina držav izkusi v začetnih fazah primere posamičnega nasilja, ki je večinoma usmerjeno proti sodnikom in igralcem, sledi druga faza, ki zajema nasilje med nasprotnimi skupinami navijačev in tudi nasilje proti policistom oziroma redarjem znotraj stadiona. Tretja faza pa zajema eskalacijo nasilja med nasprotnimi skupinami navijačev zunaj stadiona (Marsh in sod., 1996).. Za preprečevanje nasilja na športnih prireditvah so vodilne športne organizacije sprejemale in uveljavljale nove in nove ukrepe, saj so izgredniki iskali nove poti za izvajanje nasilja. Eden od prvih ukrepov je bila namestitev železnih in kovinskih ograj na stadionih za preprečevanje vdora gledalcev in navijačev na igralno površino in s tem tudi fizično ločevanje med navijaškimi skupinami ter navijaških skupin od 29.

ostalega dela gledalcev. V Angliji so železne ograje na nogometnih stadionih odstranili po tragediji v Sheffieldu, saj so prispevale k tragičnim posledicam. Danes so odstranjene tudi v nekaterih drugih evropskih državah, kar pa ne velja tudi za Slovenijo. Na stadionih v Sloveniji so takšne ograje še vedno prisotne. Kot sem se lahko tudi sam prepričal, takšne ograje niso še vedno prisotne samo pri nas, ampak je tako tudi na Hrvaškem in v državah bivše Jugoslavije, pa tudi v bolj razvitih državah, med katere spada tudi Italija (Hrvatin, 2004).. Že v 60. letih in potem v 80. je Angleška nogometna zveza v domačem prvenstvu zaprosila policijo za pomoč pri odkrivanju izgrednikov, posebno huliganov. Policisti so se v civilu pridruževali navijaškim skupinam z namenom, da bi zbrali čim več informacij o huliganih, ki so jih dostavljali svojim nadrejenim. Rezultat takšnih akcij so bile številne jutranje racije na domovih osamljenih huliganov. Ta taktika pa se ni izkazala za uspešno, saj je bilo porabljenega veliko denarja, obsojenih je bilo le majhno število huliganov, huliganske akcije pa so se vseeno nadaljevale (Carnibella in drugi, 1996, v Hrvatin, 2004).. Razvoj huliganizma je vodil tudi v odstranitev stojišč na stadionih, saj se je na njih zgodilo največ incidentov, ki jih je bilo tudi težje nadzirati, zato so bila na stadionih vpeljana sedišča, stojišča pa so izločili. Ker pa so se huligani preselili tudi na sedišča, so nogometni klubi začeli s kontrolo vstopnic, pregledom oseb, da ne bi vnašali na stadion predmetov, ki bi lahko služili za napad na druge osebe, ter z namestitvijo kamer, s katerimi so nadzorovali dogajanje na tribuni. Na slovenskih stadionih so kamere nameščene predvsem na tekmah visokega tveganja, med katere štejemo derbije med Olimpijo in Mariborom, mednarodne in reprezentančne tekme. V zadnjem obdobju pa so skoraj vse prvoligaške tekme tudi posnete, pa čeprav na televiziji ni direktnega prenosa (Hrvatin, 2004). Ena izmed preprostih rešitev je hitro kaznovanje nasilnih navijačev. Čeprav je pri nas po navadi težko identificirati nasilne posameznike znotraj navijaške skupine pa to ni več problem v drugih državah. Dodaten problem je tudi ločiti nasilnega navijača od svoje skupine, saj lahko redarji ali policisti z napačnim ravnanjem sprožijo le jezo in agresijo celotne navijaške skupine, ki po navadi poskuša zaščititi svojega člana. Vsekakor mora biti neka meja med dejanji navijaške skupine in toleranco policije.. V 80. letih so se na nogometnih stadionih začeli uporabljati tudi posebne televizije, t. i. »Closed-circuit Television (CCTV)« in kamere, ki omogočajo televizijski nadzor 30.

nad dogajanjem na tribunah in takojšnjo identifikacijo izgrednikov. V teh letih se je predvsem v Angliji pričel uvajati tudi »Hoolivan«, poseben sistem, ki je policiji omogočal radijsko zvezo z vsemi policisti na stadionu in izven njega in je bil prav tako povezan tudi s kamerami in CCTV znotraj stadiona in zunaj njega (povzeto po Carnibella in drugi, 1996, v Hrvatin, 2004).. Toda kaznovanje nasilnežev je le kratkoročna rešitev, saj se ti slej ko prej vrnejo ali se vsaj poskušajo vrniti na stadion in izzvati nove pretepe in incidente. Zato je predvsem potrebno spremeniti njihovo mišljenje, jih prepričati, da to, kar počnejo, nikamor ne vodi, da škodujejo le sebi in klubu, ki naj bi ga podpirali. Ker pa je na vedenje odraslih težko vplivati, je torej treba začeti z vzgojo že pri najmlajših. Tu bi lahko pomembno vlogo odigrali klubi v sodelovanju s šolami, ko bi v posebnih tečajih, programih mlade opozarjali na nesmiselnost nasilja na nogometnih tekmah, njegovih posledicah in jih učili korektnega navijanja. Tako kot se posamezniki, ko se pridružujejo klubom kot igralci, učijo fair-playa igre, tako bi se morali učiti tudi fairplaya v navijanju (Mihelič, 2003).. Ukrepi Velike Britanije k zmanjšanju nogometnega huliganizma so bili večinoma reaktivne narave – vedno bolj napredno vodenje politike varnostnih služb, policijski nadzor in opazovalne metode, ločevanje navijačev na stadionih, omejevanje prodaje alkohola na stadionih. Vlada Velike Britanije je tudi sprejela določeno zakonodajo, ki zajema dejanja huliganizma in njegove sankcije (Marsh in sod., 1996).. Čeprav so take metode povsem običajne drugje po Evropi, pa so predvsem nemške, danske in belgijske oblasti bolj proaktivne pri reševanju tega problema. Z razvojem shem 'učenja navijačev' je ta imela velik vpliv na nivo nasilja v določenih območjih. Take sheme vsebujejo tudi socialne delavce, ki se jih vključi v skupino navijačev. Te sheme so vzor tudi drugim državam (Marsh in sod., 1996).. Kljub temu pa je glavna slabost nogometnih klubov v Evropi njihovo pomanjkanje pobude k zmanjšanju nasilja njihovih navijačev. Medtem ko so nemški klubi obremenjeni s shemami o učenju pravilnega vedenja navijačev pa drugje po Evropi ne najdejo dialoga med klubskimi predstavniki in njihovimi navijači. Ena izmed možnih rešitev so 'forumi navijačev', kjer je omogočen pristen dialog med predstavniki nogometnega kluba in navijači (Marsh in sod., 1996).. 31.

Glede na to, da je problem športnega huliganizma in vandalizma kompleksen pojav in ga je kot takega potrebno večplastno obravnavati in proučevati, so policije po večini evropskih držav v zadnjih desetletjih razvile različne koncepte varovanja in preprečevanja nasilja predvsem na nogometnih stadionih. Glede na to, da se nasilje razvija tudi v drugih športih, se tudi policijske izkušnje z nogometnih stadionov selijo na ostale športne prireditve. Pri tem so zlasti pomembne izkušnje nemške, angleške, italijanske in japonske policije. Slednje so upoštevale tako preventivne kot tudi represivne ukrepe (Hrvatin, 2004).. V večini evropskih držav je trenutno nasilje na nogometnih tekmah pretežno notranji problem, saj se večina incidentov zgodi na nivoju klubskih tekem, medtem ko se navijači državne reprezentance na gostovanjih po navadi lepše vedejo. Očitna izjema so Angleži in rivalstvo med nekaterimi državami (Nemčija in Nizozemska), vendar pa je takih incidentov vedno manj (Marsh in sod., 1996).. Znotraj države pa navijači vsekakor povzročajo več problemov na tekmah gostovanja, kot pa pri podpori njihove ekipe v domačem kraju. To je splošen vzorec za vso Evropo (Marsh in sod., 1996).. Prav na podlagi pridobljenih izkušenj v stalnih spopadih z nasilniki so si policije posameznih navedenih držav izoblikovale izredno dobro načrtovane sisteme in aktivnosti za spremljanje in preprečevanje nasilja na športnih prireditvah. Vsi sistemi in aktivnosti policij so usmerjeni k celovitosti reševanja opisane problematike, pri tem pa upoštevajo lokalne značilnosti posameznih okolij in družbenih razmer v državi (Udovč, 2001).. Države z največ izkušnjami z nasiljem v nogometnem svetu so poleg Anglije tudi: Italija, Nemčija, Nizozemska in Belgija. Dostopni podatki prikazujejo, da je nivo nasilja na nogometnih tekmah v teh državah podoben, kjer se incidenti zgodijo na približno 10% vseh tekem (ali okoli 10% vseh navijačev je označenih kot 'nasilni') (Marsh in sod., 1996).. 6.1 Velika Britanija. 32.

Velika Britanija je zibelka huliganstva, saj se je to gibanje razvilo prav tam v zgodnjih 60. letih. Angleški nogometni huligani so povsod po svetu znani po svoji nasilnosti in dobri organizacija, zato je njihova prisotnost na športnih prireditvah prepovedana že v mnogo državah (Udovč, 2001).. Nogometni huliganizem ni povsem 'angleška bolezen'. Tudi angleški huligani niso povsem sami odgovorni za 'širjenje' bolezni po Evropi. Ugotovitve raziskav so pokazale, da nekateri izmed bolj nasilnih evropskih navijačev gleda na angleške huligane kot na svoje vzornike, medtem pa so nekateri drugi, vključno s škotsko 'Karo vojsko' namerno prilagodili zelo drugačen stil vedenja (Marsh in sod., 1996).. Da bi se angleški policisti lahko učinkovito borili proti vse večjemu nasilju na športnih prireditvah, so svoj koncept dela nenehno dopolnjevali in posodabljali v smeri izgradnje sistemskega policijskega ukrepanja, ki zajema naslednje aktivnosti (Udovč, 2001):. (Cotton, 1996: 26-27, v Udovč, 2001): -. Uvajanje modernih tehnologij snemanja prizorišč in spremljanja dogajanj z video sistemi in TV prenosi.. -. Tesno mednarodno sodelovanje policij in hitri prenosi podatkov.. -. Organiziranje posebnih oddelkov Scotland Yarda za spremljanje nasilnih navijačev klubov ter ustanovitev oddelka NCIS (National Criminal Intelligence Service), ki zbira podatke o problematike nasilja na športnih prireditvah 24 ur na dan.. (Sloan, 1990: 91-100, v Udovč, 2001): -. Stalni stiki z lokalnimi skupnostmi in povezovanje z meščani, organizatorji tekem, športnimi zvezami, društvi in klubi ter podjetji.. -. Podrobno analiziranje varnosti gledalcev na nogometnih tekmah.. -. Nenehno izboljševanje in izpopolnjevanje urejenosti športnih objektov in terenov za večjo varnost gledalcev ter povečevanje števila varnih sedežev.. -. Povečevanje preventivne vzgoje gledalcev športnih prireditev.. -. Dosledno spoštovanje prepovedi vnosa alkohola na športne prireditve (tudi v vozilih, ki so namenjena na športne prireditve), kot to določa Kazenski zakon Škotske iz leta 1980.. -. Zelo podrobno načrtovanje policijskih sil in opreme za varovanje. 33.