Stres pri delu na policijski postaji Kočevje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov. STRES PRI DELU NA POLICIJSKI POSTAJI KO EVJE. Mentor:. red. prof. dr. Marija Ovsenik. Kandidat: Klemen Mohori. Kranj, maj 2007.

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici red. prof. dr. Mariji Ovsenik za pomo diplomske naloge.. pri izdelavi. Zahvaljujem se kolektivu Policijske postaje Ko evje, ki so si vzeli as in izpolnili anketni vprašalnik. Predvsem se zahvaljujem moji družini, ženi Aniti ter h erkama Lani in Lizi, ki so mi v asu študija stale ob strani, mi nudile podporo in spodbudo..

POVZETEK S stresom se pri opravljanju svojih poklicev sre ujemo vsi in se mu v celoti ni možno izogniti. Tako kot pri ostalih poklicih se tudi policisti pri svojem delu sre ujemo z razli nimi stresnimi dogodki. Kot na ostalih policijskih enotah se tudi na Policijski postaji Ko evje se policisti sre ujemo z razli nimi stresnimi dogodki, ki so predvsem organizacijskega zna aja. Na prvem mestu velja izpostaviti neprimerne delovne prostore in zastarelo ali pomanjkljivo opremo. Prostori policijske postaje so isti kot so bili pred leti, ko je bilo sistemiziranih le nekaj ve kot 30 delovnih mest. Prav tako so prostori Mejnega prehoda Petrina dotrajani in neprimerni za opravljanje dela. Pri delu se pogosto sre ujemo s pomanjkanjem zaš itnih sredstev (zaš itni jopi i, zaš itne elade) in ostalo pomanjkljivo oz. zastarelo opremo (elektronski alkotesti, radarski merilniki, metri, fotoaparati). Policisti delo opravljamo v neurejenih turnusih in si težko organiziramo svoj prosti as. Z razporedom dela smo neenakomerno obremenjeni, nadurno delo pa ni v celoti priznano in pla ano. Veliko policistov je zaradi uvajanja Schengenske meje prerazporejenih iz drugih policijskih enot tako, da za prihod in odhod z dela porabijo tudi 2 uri dnevno ali ve . Veliko težav, kot so neprimerni delovni prostori in dražja oprema, je težko odpraviti v kratkem asu. Nekaj težav, predvsem urejen turnus, enakomerna delovna obremenitev policistov, pa bi se dalo rešiti že znotraj organizacijske enote.. KLJU NE BESEDE -. stres policijska postaja policijsko delo Schengenska meja.

ABSTRACT Being under stress is a common factor of every profession and it is impossible to completely avoid it. Police officers, like the members of other professions, meet with various stress situations. The police station Ko evje, similarly to all the other police units, has many stress factors which are mainly of organizing nature. The top two stress factors to mention would be the inappropriateness of the working area, and the out-of-date and unsuitable equipment. The premises of the police station are the same as they were years ago when only around 30 police officers were employed there. The border pass Petrina deals with the same problem – working rooms are obsolete and inappropriate for attending the duties. At work police officers often have to deal with the lack of the means of protection (safety jackets and helmets) and other inadequate or out-of-date equipment (electronic Alcosensors, radar equipment, meters, cameras). Furthermore, the working schedule is badly arranged. Police officers are irregularly disposed for work, and extra hours are not fully recognized and paid. Because of the initiation of the Schengen border a lot of police officers have been reassigned from other police units. Their journey to and from work may last up to two or even more hours. It is difficult to quickly solve many of the arising problems, e.g. inappropriate working area and more expensive equipment, however, some difficulties, such as well arranged working schedule and even disposition of workload, could be solved already within the organizing unit.. KEYWORDS -. stress a police station police work the Schengen border.

KAZALO 1. UVOD………………….……..………..………………………………………………..1 2. TEORETI NI DEL….……...…..…………………..…………………………………..3 2.1. Opredelitev stresa…....…….….…….…………..………………………………..…3 2.2. Stres in osebnostne lastnosti………..………………………………………….…4 2.3. Stres in delo………………………………….…………..…………………………...4 2.4. Stresnost policijskega dela……………..……..………………..………………….5 2.4.1. Razvojne faze policijskega kariere..………..…………………..………..……5 2.4.2. Najbolj stresni življenjski dogodki policistov……….…….………………...6 2.4.3. Stresorji, ki vplivajo na delo policistov……………………..……..…………8 2.4.4. Posledice stresov……………………………………………………………..….9 3. PREDSTAVITEV ORGANIZACIJE – POLICIJSKE POSTAJE KO EVJE……11 4. PREDSTAVITEV PROBLEMA IN POSTAVITEV HIPOTEZ…………………….12 5. METODA………………………………………………………………………….……13 5.1 Vzorec…………………………………………………………………………….…..13 5.2 Opis vprašalnika in postopek……………………………………….……………17 6. PREDSTAVITEV REZULTATOV IN INTERPRETACIJA………….…………….18 7. ODGOVORI NA HIPOTEZE…………………………………………………………43 8. ZAKLJU EK……………………….…………………………………….……………45 LITERATURA…………….…….……………………………………………………..46 PRILOGA…………………………………………………………………….………..48 KAZALO TABEL………….…………………………………………………………..51 KAZALO GRAFOV…………………………………………………………………...52.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 1. UVOD V vsakem od nas je skrita mo razsvetljenja, zdravja in bolezni, bogastva in siromaštva, svobode in suženjstva. O tem odlo amo mi sami in ne drugi. R. Bach. Ko so psihoanalitiki pri eli kopati po naših dušah, so odkrili marsikaj, tudi tisto kar smo upali, da bo ostalo skrito. Na dan so potegnili našo podzavest, to je tisto malho, v katero se da stla iti tisto kar nas moti in esar no emo videti. Govorili so nam o zavrtosti, o velikih in majhnih ter vsakodnevnih travmah, o nemo nem otroku in o patoloških držah naših staršev. Dopovedovali so nam, da je z nami marsikaj narobe in so potrebni dolge in temeljite psihoterapije. Nato se je pojavil stres. Govoriti so za eli o spodbudnih in tistih obremenjujo ih, negativnih vplivih na posameznika. Razloge za naše stiske, za nemo in odpoved, je torej iskati zunaj nas samih. Danes pravimo, da je stres situacija alarma, je stanje posameznikove psihi ne in fizi ne pripravljenosti, da se z obremenitvijo soo i, se ji prilagodi in jo obvlada. Obremenitve so lahko zunanjega ali notranjega izvora, lahko so fizi ne, kemi ne, biološke, socialne in psihološke narave. U inek stresogenih dejavnikov ob uti vsakdo po svoje, odziva nanje pa je odvisen od posameznikove psihofizi ne konstitucije, življenjske zgodovine in trenutnega spleta okoliš in (Rakovec – Felser, 1991). S hitrim tehnološkim razvojem se tudi spreminjajo pogoji življenja, ki pa se jim lovek težko prilagaja. loveški organizem se že tiso letja ni bistveno spremenil in razlika med genetsko evolucijo in sociotehnokratsko evolucijo je prevelika, posledice pa se kažejo predvsem v težavah prilagajanja. Razne študije opozarjajo, da v visoko tehnološko razvitih deželah zdravje ne ogrožajo bolezni, ki so posledice delovanja specifi nih dejavnikov kot so mikroorganizmi ali toksini. Vse ve bolezni je posledica delovanja specifi nih dejavnikov, ki jih lovek ustvarja sam, njegov organizem pa se jim ne more prilagoditi. Neprestano spreminjajo a se tehnologija najbolj vpliva na delovno okolje in dolgotrajna ter intenzivna izpostavljenost zahtevam dela se kaže kot fizi ne, psihi ne in socialne motnje. Skupek teh motenj pa je pravzaprav stres. U inke škodljivega stresa doživljajo posamezniki, posredno pa stres vpliva na gospodarstvo, trgovine in številne bolj izpostavljene poklice. S stresom se pri opravljanju svojih poklicev sre ujemo vsi in se mu v celoti ni možno izogniti. Tako kot pri ostalih poklicih se tudi policisti pri svojem delu sre ujemo z razli nimi stresnimi dogodki. O policijskem poklicu je v literaturah ve krat zaslediti, da je policijsko delo ogrožujo e in pogosto tudi nevarno. Na podlagi rezultatov mnogih raziskav in splošnega prepri anja policistov, velja policijski poklic za enega najbolj stresnih poklicev ter da je policijski poklic psihi no najnevarnejši poklic.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran. 1.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Od leta 1997 tudi sam opravljam poklic policista na Policijski postaji Ko evje. V tem asu sem opravljal razli na dela, od dela na mejnem prehodu, varovanja tako imenovane »zelene meje«, do opravljanja splošnih policijskih nalog kot so kontrola prometa, obravnava prometnih nesre , razli nih kaznivih dejanj in ostalih dogodkov. Pri svojem delu sem se sre eval z razli nimi stresnimi situacijami, kot so obravnava hujših prometnih nesre in s tem povezano obveš anje svojcev hudo poškodovanih ali mrtvih v prometnih nesre ah, ogroženost policista v postopkih z nasilnimi kršitelji, itd. Glede na rezultate številnih raziskav, ki so bile narejene na to temo, in lastnih izkušenj ter pogovori s sodelavci pa menim, da na stopnjo stresa v veliki meri vplivajo predvsem organizacijski vidiki dela, med njimi dolgotrajno delo, nadurno delo, izmensko delo, vodenje, vzdušje znotraj organizacije, oprema, delovni pogoji, težave z administrativnim delom, organizacijske spremembe,… V nalogi sem poskušal s pomo jo ankete ugotoviti, kako dolo eni stresorji, ki so predvsem organizacijskega zna aja vplivajo na policiste Policijske postaje Ko evje, posledi no pa tudi na njihovo zdravje, po utje in zadovoljstvo pri delu.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran. 2.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2. TEORETI NI DEL 2.1.. OPREDELITEV STRESA. Prvi je stres definiral kanadski psiholog Hans Selye in sicer kot nespecifi no reakcijo organizma na razli ne zahteve ali vplive okolja. Reakcije, ki se pojavljajo na vse strese, ne glede na njihov izvor ali vrsto je imenoval splošni prilagojevalni sindrom, ki poteka v treh fazah in sicer alarm, faza odpora in faza iz rpanja. V prvi fazi se zve a dejavnost vseh organskih sistemov, ki pripomorejo k hitri in u inkoviti mobilizaciji energije, še posebno so obremenjeni simpati ni živ ni sistem in nekatere žleze z notranjim izlo anjem. e se stres nadaljuje in se mu lovek ne zna prilagoditi, nastopi faza resistence ali odpora, v kateri se delovanje organizma navidez normalizira, vendar pa je organizem še vedno v stanju pripravljenosti. Tako se hormoni izlo ajo še naprej, kar slabi organizem, ki ne zmore ve nadaljnjih naporov, saj je iz rpal že vso energijo in nastopi faza iz rpanja. Kot posledica se pojavi psihi ni ali fizi ni zlom, lahko pa tudi smrt. S pojmom stres obi ajno povezujemo le negativne u inke in ne pozitivnih u inkov, eprav jih ima, e le ni premo an. Stresni dogodki namre spodbujajo pove ano fizi no ali mentalno dejavnost, ki privede do uspeha in napredka. Poglavitna razlika med zdravim in škodljivim stresom je v tem, da se pri zdravem stresu spremembi naglo prilagodimo, pri škodljivem stresu pa se ji prilagodimo le stežka ali sploh ne. Peter Tyrer stres pojmuje kot duševno in telesno reakcijo na spremembo. loveka vseskozi obkrožajo spremembe in ve inoma se jim zlahka prilagodi, le tiste na katere se ne zna odzvati, povzro ajo škodljiv stres. Pomembno za posledice je predvsem prilagajanje ali poravnavanje s stresom, zna aj dogodka pa ni odlo ilnega pomena, tako so stresni dogodki lahko tudi tisti, ki nas sprva razvseljujejo. Npr: Stres, ki ga doživimo, e pri igrah na sre o zadenemo pravo premoženje, se lahko s asoma sprevrže v pravo stisko, e se mu ne prilagodimo, kar pa tudi ni tako preprosto. Stres lahko opredelimo tudi kot lovekovo preobremenjenost v neki situaciji. Preobremenjenost povzro ajo zelo razli ni dejavniki, ki jih imenujemo stresorji. Poznamo fizi ne, kot so hrup, vro ina, mraz; biološke, kot sta poškodba in bole ina; psihološki, kot so ustva, pri akovanja, nezadovoljene potrebe; socialni, kot so brezposelnost, spori v družini ali pri delu.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran. 3.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 2.2.. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. STRES IN OSEBNOSTNE LASTNOSTI. Stresnih dogodkov ne doživljajo vsi ljudje enako, saj nekateri že zmerno stopnjo stresa težko prenesejo, pri drugih pa tudi mo an stres na pusti negativnih posledic. Del razlik na odzivnost na stres lahko pripišemo osebnostnim lastnostim. Na vedenje v stresni situaciji vpliva emocionalna stabilnost in temu nasprotno nagibanje k emocionalnosti (emocionalna labilnost, anksioznost, nevrotizem, šibkost jaza) ter depresivnost. V stresnih situacijah bo neustrezno reagiranje prej in mo neje nastopilo pri osebah, ki so nagnjene k emocionalnosti in depresivnosti. V novejši literaturi se pojavlja izraz osebnostna vrstost, ki ozna uje osebe z jasno orientiranostjo, težnjo k aktivnemu angažiranju, ob utjem smiselnosti življenja in doživljanjem sebe kot osebe, ki ima možnost vplivanja na dogodke. Osebe s to lastnostjo se utijo v stresnih situacijah izzvane in jih vzamejo kot preizkus lastne sposobnosti in u inkovitosti. Osebnostne lastnosti so samo eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na lovekovo ravnanje v stresnih situacijah. Poravnavanje s stresno situacijo pa je odvisno predvsem od: - predhodnih izkušenj s stresnimi situacijami ter uspešnosti spoprijemanja z njimi, - možnosti oz. nezmožnosti kontrole nad dogajanjem, - socialnih dejavnikov, kot sta medsebojna podpora in socialni interes, - ekspresije in ventilacije emocij, - smiselnost in razumljivosti stresnega dogajanja in - osebnostnih lastnosti. Poravnavanje s stresno situacijo je proces obvladovanja razkoraka med zahtevami in resursi neke osebe. Za poravnavanje poznamo dve vrsti strategij in sicer: - strategije, za katere je zna ilna usmerjenost na problem (kontrola stresorja, zmanjševanje, blaženje ali odpravljanje posledic njegovega delovanja) in - strategije, usmerjene na emocije (kontrola ustvenih odzivov). Na izbiro strategije vplivata situacija in spoznavna ocena le te, v splošnem pa problemsko usmerjene strategije prevladujejo pri obvladovanju stresa, povezanega z delom, k emocijam usmerjene strategije pa pri delovanju stresorjev, povezanih z zdravjem neke osebe.. 2.3.. STRES IN DELO. Raziskovanje delovnega stresa se je pri elo v ZDA med drugo svetovno vojno, kjer so predvsem prou evali reakcije vojakov in pilotov, ki so bili udeleženi v izjemno stresnih situacijah. Te študije so opozorile na fiziološke procese, ki spremljajo stresno dogajanje ter na vpletenost motivacije in stališ . Z organizacijskim stresom v ožjem pomenu besede pa so se avtorji za eli ukvarjati v šestdesetih letih.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran. 4.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. S hitrim razvojem se spreminjajo tudi pogoji življenja in se temu težje prilagajmo. Stres se kaže kot fizi na in psihi na motnja. Škodljive u inke stresa doživljajo posamezniki, posredno pa stres uni ujo e deluje na gospodarstvo in številne bolj izpostavljene poklice. Na stres v okviru dela vplivajo: -. delovni pogoji (vro ina, zrak, svetloba, hrup…), pomanjkanje kontrole dela (ni avtonomije, svobodnega soodlo anja,…), slabi medsebojni odnosi (s sodelavci, nadrejenimi, podrejenimi,…), odsotnost pohval (ni pohvale za dobro opravljeno delo,...), delovni status (prenasi enost z delom,…), odgovornost za druge, konfliktnost vlog, nezaposlenost in možna izguba dela brez možnosti za zaposlitev, upokojitev, izmensko delo (pomanjkanje spanja, ruši se bioritem,..), tvegano in nevarno delo in službena potovanja.. odlo anja,. Vzrok stresov pri delu pa je lahko tudi sama organizacija s svojimi pomanjkljivostmi, kot je: -. nejasnost vlog (ni jasne predstave o ciljih,…), konfliktnost vlog, medosebni odnosi, razvoj kariere, organizacijska kultura in klima in zunanji dejavniki.. 2.4. STRESNOST POLICIJSKEGA DELA Na osnovi rezultatov mnogih raziskav in tudi splošnega prepri anja velja policijsko delo za enega izmed najbolj stresnih oz. psihi no najnevarnejših poklicev. Vendar so nekatere raziskave (opravljene v ZDA) primerjanja poklicev policistov, gasilcev in mestnih uslužbencev pokazale, da imajo najve zdravstvenih težav mestni uslužbenci in ne policisti. To so razložili s tem, da so policisti in gasilci verjetno ljudje, ki so sposobnejši za poravnavanje stresa, zaradi izbire in lastnega interesa. 2.4.1. RAZVOJNE FAZE POLCIJSKE KARIERE Niederhofer je ugotovil, da v poklicni karieri policista obstajajo štiri razvojne faze glede na prilagojenost policijskemu delu in sicer: 1. FAZA ALARMA (od 0 do 5 let). Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran. 5.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Policist se v tej fazi spozna z realnostjo policijskega dela. Obi ajno ima mlad policist idealizirane predstave o delu, naenkrat pa se soo i s smrtjo, poškodbami, ki so posledica zlo inov in nesre , sovražnostjo osumljencev, dolgo asnim dežuranjem in patruljiranjem ter obilico administrativnega dela. Policist je v tej fazi nemalokrat razo aran nad policijskim delom, dvomi v svoje sposobnosti za to delo, manjka mu samozaupanja in je že to samo po sebi dovolj stresno. 2. FAZA STREZNITVE (od 6 do 13 let) To fazo ozna uje grenko razo aranje in policist uvidi in sprejme, da kaj dosti ne more prispevati k reševanju problemov. Postane skrajno cini en in nezaupljiv. V tej fazi se policist s cinizmom poravnava s stresom. 3. FAZA OSEBNIH VREDNOT IN INTERESOV (od 14 do 20 let) V tej fazi se policist usmeri od policijskega dela. Delovni stres se unese in v ospredje pridejo osebni cilji in interesi. Izgine ob utek strahu pred neuspehom in s potrebo »biti policist« je opravljeno. 4. INTROSPEKTIVNA FAZA (20 let in ve ) Po dvajsetih letih dela se policist po uti relativno varnega. Izkusil je že vse mogo e dogodke in jih je sposoben relativno uspešno obvladati. Zaveda se, da je upokojitev blizu, kar mu daje ob utek neodvisnosti in to stresnost dela mo no zmanjša. Kot je razvidno iz razvojnih faz prilagojenosti policijskemu delu je prvih trinajst let policijskega dela najbolj stresnih. Zato bi morali v policijski organizaciji to upoštevati ter nuditi policistom primerno podporo in pomo . 2.4.2. NAJBOLJ STRESNI ŽIVLJENSKI DOGODKI POLICISTOV Ameriški raziskovalci so v raziskavah kot najbolj stresne življenjske dogodke policistov ugotovili naslednje: 1. Nasilna smrt partnerja pri opravljanju službe. 2. Odpust iz policije. 3. Vzeti življenje komu (pri opravljanju službe). 4. Streljanje na kolega (pri opravljanju službe). 5. Samomor policista, ki nam je bil bližnji prijatelj. 6. Nasilna smrt policista pri opravljanju službe. 7. Umor, ki ga je zagrešil policist. 8. Poškodba zaradi nasilnega dejanja (v službi). 9. Poškodba policista zaradi nasilnega dejanja. 10. Suspenz. 11. Neupravi eno dejanje. 12. Zasledovanje oboroženega osumljenca. 13. Obravnava nasilne smrti otroka. 14. Daljša odsotnost od družine. 15. Osebna vpletenost v streljanje. 16. Zmanjšanje pla e.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran. 6.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 17. Opazovanje policijske korupcije. 18. Sprejemanje podkupnine. 19. Sodelovanje v policijski korupciji. 20. Situacije s talci. 21. Obravnavanje nesre s smrtnim izidom otroka. 22. Napredovanje manj sposobnega policista. 23. Preiskava notranje zaš ite proti vam. 24. Zabarikadirani osumljenec. 25. Situacija s talci zaradi družinskih prepirov. Stresnost policijskega dela so ugotavljali tudi za slovenske policiste (predvsem Umek in Seli ). Iz raziskave Psihosocialni status in delovne razmere delavcev ONZ, so bile najbolj obremenjujo e naslednje situacije: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.. Neustrezen življenjski standard glede na delovne obremenitve. Neustrezno nagrajevanje nadurnega dela. Premestitev na drugo delo proti svoji volji. Neurejena prehrana. Slaba tehni na oprema. Razporeditev v kraj službovanja v nasprotju z lastno željo. Pogosta odsotno od družine. Zavest o neu inkovitosti delovanja policije. Pristransko ocenjevanje s strani predstojnikov.. Prav tako so bile raziskave glede stresnosti policijskega dela opravljene po posameznih podro jih dela slovenske policije in sicer: a.) Stresne situacije pri delu mejne policije – severna meja: 1. Delo v izpušnih plinih. 2. Slaba prehrana na delovnem mestu. 3. Enoli no delo. 4. Delo v hrupu. 5. Delo pono i. 6. Delo ob nedeljah in praznikih. 7. Sre evanje z osebnimi stiskami ljudi. 8. Slaba delovna disciplina carine. 9. Premeš anje na južno mejo. b.) Stresne situacije pri delu mejne policije – južna meja: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.. Delo v izpušnih plinih. Neprimerni delovni prostori. Enoli nost dela. Namestitev proti svoji volji. Problem prehranjevanja. Žalitve in provokacije. Pristransko ocenjevanje s strani predstojnikov.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran. 7.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. c.) Stresne obremenitve pri delu prometne policije. 1. Obveš anje svojcev o prometni nesre i s smrtnim izidom. 2. Delo v izpušnih plinih. 3. Skrb za zdravstveno stanje policistov. 4. asovni razmak med obravnavanjem kršitelja in njegovim kaznovanjem. 5. Nevarnost pri delu. 6. Delov v vro ini. 7. Delo v nedeljah in praznikih. 8. Zgodnje za enjanje dela (ob 05.00). 9. Menjava sodelavcev. 10. Ogroženost pri ogledu kraja prometne nesre e. d.) Stresne obremenitve pri obravnavi hujših prometnih nezgod: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.. Obveš anje svojcev o smrti. Prizadetost ob poškodbah znancev in prijateljev. Prizadetost ob poškodbah otrok. Nevarnost pri zavarovanju kraja prometne nezgode. Ugotavljanje identitete udeležencev. Skrb za vredne predmete udeležencev. Primernost tehni ne opreme. Motnje postopkov in radovedneži. Delo v izrednih razmerah.. Kot je razvidno iz omenjenih raziskav, ameriški policisti kot poglavitni vzrok stresa navajajo nevarnosti pri delu. Glede na to, da je Slovenija relativno varna država pa se slovenski policisti sre ujejo z vzroki stresa, ki so bolj organizacijskega zna aja. Zato slovenski policisti ve jo stopnjo stresa pripisujejo administrativnemu delu, neurejeni prehrani in delovnim razmeram ter nepredvidljivim delovnim asom, kot pa nevarnosti samega dela. 2.4.3. STRESORJI, KI VPLIVAJO NA DELO POLICISTOV Stresorje, ki vplivajo na delo policistov lahko razvrstimo v štiri skupine, kot so zunanji, organizacijski, delovni in osebni. Zunanji stresorji Med najpogostejše zunanje stresorje prištevamo frustracije, ki jih doživlja policist v zvezi s sodiš em in sredstvi obveš anja, negativnimi stališ i javnosti do policijskega dela pa tudi z razli nimi politi nimi odlo itvam, ki sovpadajo z opravljanjem policijske službe.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran. 8.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Organizacijski stresorji Razli ni avtorji navajajo kot organizacijske stresorje specifi nost policisjkega šolanja in usposabljanja, omejene možnosti napredovanja, težave z administrativnim delom, premestitve in pla o. Po nekaterih raziskavah policisti te stresorje doživljajo kot zelo pomembne, med njimi pa izstopajo pomanjkanje možnosti odlo anja in premajhna pla a. Poseben problem je tudi možnost napredovanja ter razmeroma majhne možnosti samoodlo anja. Od policistov se zahteva razmeroma visoka raven izobrazbe, dobra inteligentnost, visoka frustracijska tolerantnost, smisel za humor itd. Ve ina policistov teh svojih lastnosti ne more unov iti pri svojem delu, ker so utesnjeni z navodili nadrejenih. Poleg teh stresorjev velja omeniti tudi administrativno delo, policiste pa obremenjuje še prevelika birokratizacija policije, disciplinski postopki ter zahteve po višjih osebnih in moralnih standardih, kot veljajo za druge. Delovni stresorji Ti stresorji vklju ujejo neprestano izpostavljenost razli nim tragedijam in ljudem v težavah, kot tudi strah, nevarnost in neaktivnost oz. dolg as, ki je povezan z delom. Policisti, ki so doživeli napad, ki jih je življenjsko ogrozil, niso kazali ve simptomov kot drugi policisti. Izražali pa so ve jo sovražnost, nezaupljivost in nelagodje do drugih. Nekateri razsikovalci trdijo, da si policisti ne dopustijo, da bi razmišljali o nevarnosti, ker bi to ogrozilo njihovo duševno zdravje in delo. Nevarnost so sprejeli kot vsakdanji vidik dela. Osebni stresorji Ti stresorji vklju ujejo razmišljanja o osebnem uspehu in varnosti, pritisku sodelavcev in tiste stresorje, ki izvirajo iz policijskega dela, kot so zdravstveni in zakonski problemi. Policisti se nau ijo premagati psihološki stres z emocionalno neprizadetostjo in z emocinalnim nevklju evanjem. Tak na in prenašajo tudi v družinsko življenje, kar pa ni ugodno za družinsko vzdušje. 2.4.4. POSLEDICE STRESOV Posledice stresov se pri loveku kažejo na pet podro jih in sicer na fizi nem, intelektualnem, ustvenem, socialnem in duhovnem. Fizi ni simptomi Fizi ne simptome se najhitreje identificira, jih pa policisti obi ajno niti ne prepoznajo kot posledice stresa. Najpogostejši simptomi stresa so bledica, rde ica, potenje, drhtenje, jok, suho grlo, hitro ali neenakomerno bitje srca, kurja polt bole ine v želodcu, bruhanje in prebavne motnje. Kroni ni stres lahko privede do trajnejših poškodb tkiva in motenj v funkcioniranju notranjih organov. V policijski populaciji so zelo pogoste psihosomatske bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, visok krvni tlak, migrena, bolezni prebavnega traku, alergi ne reakcije, pogosti prehladi in seksualne. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran. 9.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. motnje. Prav tako ugotavljajo, da je med policisti ve je število primerov prezgodnje smrti. Intelektualni simptomi Kažejo se v upadu ostrine mišljenja in reševanja problemov. Predvsem upade kreativnost , prevlada cinizem nad inovativnostjo. ustveni simptomi Na ustvenem podro ju se reakcije na stres kažejo kot napetost, jeza, razburjenost, potrtost, prestrašenost, agresivnost, potreba po alkoholu ali kakšni drugi nadomestni aktivnosti. Eden izmed obi ajnih ustvenih simptomov je pretirano delo in izguba interesov za karkoli, kar ne sodi k delu. Po stalno ponavljajo em stresu so posledice za policiste usodne, saj ga privedejo v depresijo in psihozo, razvrednotenje samega sebe, alkoholizem ali druga zasvojenost, lahko pa tudi samomor. Socialni simptomi Ti simptomi so povezani s policistovimi ob utki izolacije oz. napetosti, tako v kolektivu kot v družinskem življenju. Raziskave so pokazale, da ga gre pri tem najpogosteje za prepire z zakoncem, jezo nad zakonci in otroki, izvenzakonska razmerja in veliko razvez, poleg tega pa še osamljenost družine , izguba prijateljev oz. navezanost na ozek policijski krog. Neugodne družinske razmere povratno vplivajo na policista in njegovo delo, težave se spiralasto stopnjujejo in tako pogosto pride do hujših težav pri delu in tudi katastrof v družinskem življenju. Duhovni simptomi Nanašajo se na stopnjo ob utka pomembnosti življenja. Mnogi policisti imajo nerealna pri akovanja, ki se v ve ini primerov ne izpolnijo. Zato izgubijo interes za delo, ne vidijo perspektive v policijskem delu, drugo zaposlitev pa je težko najti.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 10.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 3.. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. PREDSTAVITEV ORGANIZACIJE POSTAJE KO EVJE. –. POLICIJSKE. Policijska postaja Ko evje je ena izmed notranjih organizacijskih enot Policijske uprave Ljubljana. Policijska postaja Ko evje pokriva obmo je treh ob in in sicer ob ina Ko evje, ob ina Kostel in ob ina Osilnica. V obmo je policijske postaje sodi tudi približno 55 km t.i. zelene meje z R Hrvaško, Mejni prehod za mednarodni promet Petrina in Majni prehod za obmejni promet Osilnica. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in uvajanjem Schengenskega sporazuma, to je ukinitev notranjih meja Evropske unije ob hkratnem uvajanju izravnalnih ukrepov na zunanjih mejah lanic, se je pove alo število sistemiziranih delovnih mest na policijski postaji. Tako ima policijska postaja Ko evje sistemiziranih 132 delovnih mest, od tega 37 delovnih mest za opravljanje splošnih nalog v mestu Ko evje, 25 delovnih mest za mejno kontrolo (opravljanje mejne kontrole na mejnih prehodih) in 70 delovnih mest za varovanje državne meje (varovanje t.i. zelene meje in prehodnih mest).. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 11.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 4.. PREDSTAVITEV HIPOTEZ. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. PROBLEMA. IN. POSTAVITEV. Kot je bilo že v nalogi predstavljeno, je bilo opravljenih že veliko raziskav na temo stresnost pri policijskem delu, tako v Sloveniji kot v ostalih državah, predvsem Ameriki. Glede na varnostno problematiko v Sloveniji, pa se slovenski policisti ne sre ujemo toliko s stresnimi življenjskimi dogodki, ki so povezani s samim policijskim delom, temve bolj organizacijskimi stresorji, ki bi se jih dalo vsaj delno ali pa v veliki meri zmanjšati. Kot na ostalih policijskih postajah se tudi na policijski postaji Ko evje policisti sre ujemo z razli nimi stresnimi dogodki, ki so predvsem organizacijskega zna aja. Tu bi na prvem mestu izpostavil neprimerne delovne prostore in pomanjkanje ali zastarelost delovne opreme. Prostori policijske postaje so isti kot so bili pred leti, ko je bilo sistemiziranih le nekaj ve kot 30 delovnih mest. Tudi prostori Mejnega prehoda Petrina so dotrajani in neprimerni za opravljanje dela. Prav tako se pri delu pogosto sre ujemo s pomanjkanjem zaš itnih sredstev (zaš itni jopi i, zaš itne elade) in ve inoma zastarelo ter ve krat v okvari ostalo opremo (elektronski alkotesti, laserski merilniki hitrosti, metri, fotoaparati,…). Policisti delo opravljamo v neurejenih turnusih tako, da si težko organiziramo svoj prosti as. Z razporedom dela smo neenakomerno obremenjeni, nadurno delo pa ni v celoti priznano in pla ano. Veliko policistov je zaradi uvajanja Schengenske meje prerazporejeno iz drugih policijskih enot, tako da za prihod in odhod z dela porabijo tudi 2 uri dnevno ali ve , kar je ob 10 ali 12 urnem delavniku zelo obremenujo e. Na podlagi literature, že opravljenih raziskav, pogovori s sodelavci ter lastnih delovnih izkušenj sem oblikoval naslednje hipoteze, ki jih bom preveril v nalogi: H1.. Policisti se pri svojem delu po utijo ogrožene v manjši meri oz. se ne po utijo ogrožene.. H2.. Policisti pri opravljanju svojega dela, predvsem administrativnega dela, dela s strankami in osebami v postopku nimajo primernih delovnih prostorov.. H3.. Policisti za opravljanje svojega dela nimajo primerne delovne opreme.. H4.. Policisti niso zadovoljni z delovnim razporedom.. H5.. Policisti delo opravljajo v neurejenem turnusu, tako si le s težavo organizirajo svoj prosti as.. H6.. Policisti so preobremenjeni s pisanjem pisnih izdelkov in nimajo dovolj asa za realizacijo le teh.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 12.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 5.. METODA. 5.1. VZOREC. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Anketa je bila opravljena med delavci policijske postaje Ko evje. Med policisti policijske postaje Ko evje je bilo naklju no izbranih 50 delavcev ne glede na starost, spol , leta zaposlitve v policiji, delovno mesto in skupino, v katero so razporejeni. (splošne naloge, mejna kontrola, nadzor državne meje). Povpre na starost policistov je nekaj ve kot 31 let Ve ina policistov, to je 45% je v Policiji zaposlenih ve kot 10 let, 31,5% je zaposlenih od 6 do 10 let , 24% pa je zaposlenih manj kot 5 let.. Tabela 1: V policiji sem zaposlen.. a. b. c.. as zaposlitve v policiji Do 5 let Od 6 do 10 let Ve kot 10 let SKUPAJ:. Število Policistov 10 13 19 42. Delež v % 24% 31% 45% 100%. 24% 45%. do5 let od 6 do 10 ve kot 10 31%. Graf 1: V policiji sem zaposlen.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 13.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Anketni vprašalnik je izpolnilo 42 delavcev, od tega 35 policistov in 7 policistk.. Tabela 2: Spol. Spol a. b.. Moški Ženska SKUPAJ:. Število policistov 35 7 42. Delež v % 83% 17% 100%. 33% moški ženske 67%. Graf 2 : Spol.. Ankentirni policisti so razporejeni na razli na delovna mesta. Tako 17 policistov zaseda delovno mesto policist, 13 policistov zaseda delovno mesto vodja patrulje, 2 policista delovno mesto stalni dežurni, 3 policisti delovno mesto vodja policijskega okoliša, 2 policista delovno mesto vodja izmene na mejnem prehodu, 3 policisti delovno mesto kriminalist na PP in 2 policista delovno mesto policist kontrolor.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 14.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 3: Delovno mesto, ki ga opravljam.. Delovno mesto, ki ga opravljam. a. b. c. d. e. f. g.. Število policistov Policist 17 Vodja patrulje 13 Stalni dežurni 2 Vodja policijskega okoliša 3 Vodja izmene na mejnem prehodu 2 Kriminalist na PP 3 Policist kontrolor 2 SKUPAJ 42. Delež v % 40% 31% 5% 7% 5% 7% 5% 100%. policist. 5% 7%. 7%. vodja patrulje. 5% 40%. stalni dežurni vodja policijskega okoliša. 5% 31%. vodja izmene na mejnem prehodu kriminalist P. Graf 3: Delovno mesto, ki ga opravljam.. Policisti na policijski postaji Ko evje so razporejeni na opravljena nalog na treh podro jih. Tako je 17 ankentirancev razporejenih na opravljanje splošnih nalog (v mestu Ko evje), 5 ankentirancev je razporejenih v skupino za mejno kontrolo (opravljajo delo na mejnem prehodu) in 20 ankentirancev je razporejenih v skupino za nadzor državne meje (varovanje zelene meje).. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 15.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 4: Z odlo bo sem razporejen.. a. b. c.. Z odlo bo sem razporejen Opravljanje splošnih nalog Skupina za mejno kontrolo Skupina za nadzor državne meje SKUPAJ:. Število policistov 17 5 20 42. Delež v % 40% 12% 48% 100%. 40%. 48%. opravljanje splošnih nalog skupina za mejno kontrolo. 12%. skupina za nadzor državne meje. Graf 4: Z odlo bo sem razporejen.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 16.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 5.2. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. OPIS VPRAŠALNIKA IN POSTOPEK. Vprašalnik je sestavljen iz 27-ih vprašanj. Prvi del vprašalnika je zajemal demografske podatke in sicer starost anketirancev, spol, število let zaposlitve v policiji, delovno mesto, ki ga opravljajo in razporeditev glede na sistemizacijo delovnih mest. Drugi del vprašalnika pa je zajemal vprašanja, ki se nanašajo na stresnost policijskega dela predvsem ogroženost pri opravljanju policijskega dela, preobremenjenost z administrativnim delom, uporaba neprimernih prostorov, pomanjkanje delovne opreme, razporejanje na delo in delo v neurejenih turnusih, medsebojni odnosi policist – policist in odnosi policist – nadrejeni. V zadnjem delu vprašalnika je bilo nekaj vprašanj, ki se nanašajo na posledice stresa kot so kroni na utrujenost, težave s samokoncentracijo in glavoboli. Pri zadnjem vprašanju pa so policisti imeli možnost napisati predloge za izboljšanje. Anketiranje policistov je, po predhodni odobritvi Ljublajana, potekalo na policijski postaji Ko evje. razdelil pred pri etkom in po kon anem delu, to je v najve policistov. Razdeljenih je bilo 50 vprašalnikov, vprašalnikov, 2 pa sta bila nepopolno izpolnjena.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. direktorja Policijske uprave Vprašalnike sem policistom asu, ko je na policijski postaji od tega sem dobil vrnjenih 44. stran 17.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 6.. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. PREDSTAVITEV REZULTATOV IN INTERPRETACIJA. Tabela 5: Delo, ki ga opravljam se mi zdi enoli no in dolgo asno.. 1. 2. 3. 4. 5.. Delo, ki ga opravljam se mi zdi enoli no in Število dolgo asno policistov Sploh se ne strinjam 21 Se strinjam v manjši meri 9 Se delno strinjam 8 Se strinjam 4 Se povsem strinjam 0 SKUPAJ: 42. Delež v % 50% 21% 19% 10% 0% 100%. sploh se ne strinjam 10%. 0%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam. 19% 50%. se strinjam. 21% se povsem strinjam. Graf 5: Delo, ki ga opravljam se mi zdi enoli no in dolgo asno.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 18.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 6: Delo, ki ga opravljam je nevarno, pri emer se po utim ogroženega.. 1. 2. 3. 4. 5.. Delo, ki ga opravljam je nevarno, pri emer Število se po utim ogroženega policistov Sploh se ne strinjam 7 Se strinjam v manjši meri 11 Se delno strinjam 14 Se strinjam 8 Se povsem strinjam 2 SKUPAJ: 42. Delež v % 17% 26% 33% 19% 5% 100%. sploh se ne strinjam 19%. 5%. 17%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam 26%. 33%. se strinjam se povsem strinjam. Graf 6: Delo, ki ga opravljam je nevarno, pri emer se po utim ogroženega.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 19.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 7: Delo opravljam v primernih delovnih prostorih (pisanje izdelkov, delo s strankami in osebami v postopkih). 1. 2. 3. 4. 5.. Delo opravljam v primernih delovnih prostorih (pisanje izdelkov, delo s strankami in osebami v postopkih). Sploh se ne strinjam Se strinjam v manjši meri Se delno strinjam Se strinjam Se povsem strinjam SKUPAJ:. Število policistov. Delež v %. 28 9 5 0 0 42. 67% 21% 12% 0% 0% 100%. sploh se ne strinjam 12%. 0%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam. 21% 67%. se strinjam se povsem strinjam. Graf 7: Delo opravljam v primernih delovnih prostorih (pisanje izdelkov, delo s strankami in osebami v postopkih). Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 20.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 8: Imam vso potrebno delovno opremo, ki jo potrebujem za opravljanje dela.. 1. 2. 3. 4. 5.. Imam vso potrebno delovno opremo, ki jo Število potrebujem za opravljanje dela. policistov Sploh se ne strinjam 11 Se strinjam v manjši meri 15 Se delno strinjam 6 Se strinjam 9 Se povsem strinjam 1 SKUPAJ: 42. Delež v % 26% 37% 14% 21% 2% 100%. sploh se ne strinjam 21%. 2%. 26%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam se strinjam. 14% 37%. se povsem strinjam. Graf 8: Imam vso potrebno delovno opremo, ki jo potrebujem za opravljanje dela.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 21.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 9: V kraj službovanja sem razporejen po lastni želji oz. v bližini kraja bivanja.. 1. 2. 3. 4. 5.. V kraj službovanja sem razporejen po lastni želji oz. v bližini kraja bivanja. Sploh se ne strinjam Se strinjam v manjši meri Se delno strinjam Se strinjam Se povsem strinjam SKUPAJ:. Število policistov 13 4 2 4 19 42. Delež v % 31% 10% 5% 10% 44% 100%. sploh se ne strinjam 31% 44%. 10%. 5%. 10%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam se strinjam se povsem strinjam. Graf 9: V kraj službovanja sem razporejen po lastni želji oz. v bližini kraja bivanja.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 22.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 10: Za uspešno opravljeno delo sem ustrezno nagrajen.. 1. 2. 3. 4. 5.. Za uspešno opravljeno delo sem ustrezno Število nagrajen. policistov Sploh se ne strinjam 7 Se strinjam v manjši meri 15 Se delno strinjam 14 Se strinjam 5 Se povsem strinjam 1 SKUPAJ: 42. Delež v % 17% 36% 33% 12% 2% 100%. sploh se ne strinjam 12%. 33%. 2%. 17%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam 36%. se strinjam se povsem strinjam. Graf 10: Za uspešno opravljeno delo sem ustrezno nagrajen.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 23.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 11: Z medsebojnimi odnosi v kolektivu sem zadovoljen.. 1. 2. 3. 4. 5.. Z medsebojnimi odnosi v kolektivu sem Število zadovoljen. policistov Sploh se ne strinjam 3 Se strinjam v manjši meri 6 Se delno strinjam 16 Se strinjam 15 Se povsem strinjam 2 SKUPAJ: 42. Delež v % 5% 6% 38% 36% 5% 100%. sploh se ne strinjam 5%. 7%. 14%. 36%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam se strinjam. 38% se povsem strinjam. Graf 11: Z medsebojnimi odnosi v kolektivu sem zadovoljen.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 24.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 12: Z odnosi med vodstvom in policisti sem zadovoljen.. 1. 2. 3. 4. 5.. Z odnosi med vodstvom in policisti sem Število zadovoljen. policistov Sploh se ne strinjam 3 Se strinjam v manjši meri 7 Se delno strinjam 15 Se strinjam 16 Se povsem strinjam 1 SKUPAJ: 42. Delež v % 7% 17% 36% 38% 2% 100%. sploh se ne strinjam 2%. 7%. 17%. 38%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam. 36%. se strinjam se povsem strinjam. Graf 12: Z odnosi med vodstvom in policisti sem zadovoljen.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 25.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 13: Z razporedom dela sem zadovoljen.. Z razporedom dela sem zadovoljen. 1. 2. 3. 4. 5.. Število policistov 9 15 14 3 1 42. Sploh se ne strinjam Se strinjam v manjši meri Se delno strinjam Se strinjam Se povsem strinjam SKUPAJ:. Delež v % 21% 37% 33% 7% 2% 100%. sploh se ne strinjam 7%. 2%. 21%. 33% 37%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam se strinjam se povsem strinjam. Graf 13: Z razporedom dela sem zadovoljen.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 26.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 14: Delo poteka predvsem v urejenem turnusu, tako da si lahko organiziram svoj prosti as.. 1. 2. 3. 4. 5.. Delo poteka predvsem v urejenem turnusu, tako da si lahko organiziram svoj prosti as. Sploh se ne strinjam Se strinjam v manjši meri Se delno strinjam Se strinjam Se povsem strinjam SKUPAJ:. Število policistov. Delež v %. 24 11 6 0 1 42. 48% 26% 14% 0% 2% 100%. sploh se ne strinjam 14%. 26%. 0% 2%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam 58%. se strinjam se povsem strinjam. Graf 14: Delo poteka predvsem v urejenem turnusu, tako da si lahko organiziram svoj prosti as.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 27.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 15: Letni dopust lahko koristim glede lastne trenutne potrebe.. 1. 2. 3. 4. 5.. Letni dopust lahko koristim glede lastne Število trenutne potrebe. policistov Sploh se ne strinjam 5 Se strinjam v manjši meri 11 Se delno strinjam 10 Se strinjam 12 Se povsem strinjam 4 SKUPAJ: 42. Delež v % 12% 26% 24% 28% 10% 100%. sploh se ne strinjam 10%. 12%. se strinjam v manjši meri. 28%. se delno strinjam 26% 24%. se strinjam se povsem strinjam. Graf 15: Letni dopust lahko koristim glede na lastne trenutne potrebe.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 28.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 16: Tekom službe imam urejeno prehrano.. Tekom službe imam urejeno prehrano. 1. 2. 3. 4. 5.. Sploh se ne strinjam Se strinjam v manjši meri Se delno strinjam Se strinjam Se povsem strinjam SKUPAJ:. Število policistov 25 7 9 1 0 42. Delež v % 60% 17% 21% 2% 0% 100%. sploh se ne strinjam 21%. 2% 0%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam. 17%. 60%. se strinjam se povsem strinjam. Graf 16: Tekom službe imam urejeno prehrano.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 29.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 17: Napredovanje v kolektivu dejansko poteka glede na sposobnost policista.. 1. 2. 3. 4. 5.. Napredovanje v kolektivu dejansko poteka Število glede na sposobnost policista. policistov Sploh se ne strinjam 19 Se strinjam v manjši meri 9 Se delno strinjam 12 Se strinjam 2 Se povsem strinjam 0 SKUPAJ: 42. Delež v % 45% 21% 29% 5% 0% 100%. sploh se ne strinjam 5% 0% 29%. 45%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam se strinjam. 21%. se povsem strinjam. Graf 17: Napredovanje v kolektivu dejansko poteka glede na sposobnost policista.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 30.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 18: Opravljeno nadurno delo imam v celoti priznano.. 1. 2. 3. 4. 5.. Opravljeno nadurno delo imam v celoti Število priznano. policistov Sploh se ne strinjam 13 Se strinjam v manjši meri 11 Se delno strinjam 6 Se strinjam 12 Se povsem strinjam 0 SKUPAJ: 42. Delež v % 31% 26% 14% 29% 0% 100%. sploh se ne strinjam 29%. 0%. 31%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam. 14%. se strinjam 26%. se povsem strinjam. Graf 18: Opravljeno nadurno delo imam v celoti priznano.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 31.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 19: Delo ob nedeljah in praznikih je obremenjujo e.. 1. 2. 3. 4. 5.. Delo ob nedeljah in obremenjujo e. Sploh se ne strinjam Se strinjam v manjši meri Se delno strinjam Se strinjam Se povsem strinjam SKUPAJ:. praznikih. je Število policistov 4 8 11 7 12 42. Delež v % 10% 19% 26% 17% 28% 100%. sploh se ne strinjam 28%. 10% 19%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam. 17%. se strinjam 26%. se povsem strinjam. Graf 19: Delo ob nedeljah in praznikih je obremenjujo e.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 32.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 20: Preobremenjen sem z administrativnim delom in imam premalo asa za realizacijo le tega.. 1. 2. 3. 4. 5.. Preobremenjen sem z administrativnim delom in imam premalo asa za realizacijo le tega. Sploh se ne strinjam Se strinjam v manjši meri Se delno strinjam Se strinjam Se povsem strinjam SKUPAJ:. Število policistov. Delež v %. 3 6 15 8 10 42. 7% 14% 36% 19% 24% 100%. sploh se ne strinjam 24%. 7%. 14%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam. 19%. se strinjam 36% se povsem strinjam. Graf 20: Preobremenjen sem z administrativnim delom in imam premalo asa za realizacijo le tega.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 33.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 21: Menim, da je policijsko delo stresno.. Menim, da je policijsko delo stresno. 1. 2. 3. 4. 5.. Sploh se ne strinjam Se strinjam v manjši meri Se delno strinjam Se strinjam Se povsem strinjam SKUPAJ:. Število policistov 1 2 10 15 14 42. Delež v % 2% 5% 24% 36% 33% 100%. sploh se ne strinjam 2%. 5%. 33%. 24%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam se strinjam. 36%. se povsem strinjam. Graf 21: Menim, da je policijsko delo stresno.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 34.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 22: Pogosto utim kroni no utrujenost.. Pogosto utim kroni no utrujenost. 1. 2. 3. 4. 5.. Sploh se ne strinjam Se strinjam v manjši meri Se delno strinjam Se strinjam Se povsem strinjam SKUPAJ:. Število policistov 5 14 14 5 4 42. Delež v % 12% 33% 33% 12% 10% 100%. sploh se ne strinjam 12%. 10%. 12%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam 33%. se strinjam. 33% se povsem strinjam. Graf 22: Pogosto utim kroni no utrujenost.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 35.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 23: Pogosto imam težave s samokoncentracijo.. 1. 2. 3. 4. 5.. Pogosto imam težave s samokoncentracijo. Število policistov Sploh se ne strinjam 9 Se strinjam v manjši meri 17 Se delno strinjam 11 Se strinjam 2 Se povsem strinjam 3 SKUPAJ: 42. Delež v % 21% 41% 26% 5% 7% 100%. sploh se ne strinjam 5%. 7%. 21%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam. 26%. se strinjam 41%. se povsem strinjam. Graf 23: Pogosto imam težave s samokoncentracijo.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 36.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 24: Pogosto imam glavobole.. Pogosto imam glavobole. 1. 2. 3. 4. 5.. Sploh se ne strinjam Se strinjam v manjši meri Se delno strinjam Se strinjam Se povsem strinjam SKUPAJ:. Število policistov 21 14 3 2 2 42. Delež v % 50% 33% 7% 5% 5% 100%. sploh se ne strinjam 7%. 5%. 5%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam 50%. 33%. se strinjam se povsem strinjam. Graf 24: Pogosto imam glavobole.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 37.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 25: Pogosto imam bole ine v želodcu in prebavne motnje.. 1. 2. 3. 4. 5.. Pogosto imam bole ine v želodcu in Število prebavne motnje. policistov Sploh se ne strinjam 17 Se strinjam v manjši meri 16 Se delno strinjam 6 Se strinjam 2 Se povsem strinjam 1 SKUPAJ: 42. Delež v % 41% 38% 14% 5% 2% 100%. sploh se ne strinjam 14%. 5%. 2% 41%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam se strinjam. 38%. se povsem strinjam. Graf 25: Pogosto imam bole ine v želodcu in prebavne motnje.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 38.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Tabela 26: Policija mi nudi programe za obvladovanje stresa in potrebno morebitno ostalo pomo .. 1. 2. 3. 4. 5.. Policija mi nudi programe za obvladovanje stresa in potrebno morebitno ostalo pomo . Sploh se ne strinjam Se strinjam v manjši meri Se delno strinjam Se strinjam Se povsem strinjam SKUPAJ:. Število policistov. Delež v %. 34 6 1 1 0 42. 82% 14% 2% 2% 0% 100%. sploh se ne strinjam 14%. 2%2%0%. se strinjam v manjši meri se delno strinjam se strinjam 82%. se povsem strinjam. Graf 26: Policija mi nudi programe za obvladovanje stresa in potrebno morebitno ostalo pomo .. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 39.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Vaši predlogi za izboljšanje. Pri zadnjem vprašanju so policisti imeli možnost napisati predloge za izboljšanje. Predloge za izboljšanje je napisalo 14 policistov kar predstavlja 33%. Ti predlogi za izboljšanje so naslednji: a.) UREJEN TURNUS 10 policistov (24%) je napisalo, da želijo imeti urejen turnus, predvsem enakomerno obremenitev z delom med vikendi in prazniki. b.) BOLJŠI POGOJI ZA DELO 4 policisti (10%) so napisali, da je potrebno izboljšati pogoje za delo, predvsem boljša in modernejša oprema ter boljši delovni prostori. c.) IZPLA ILO NADURNEGA DELA 2 policista (5%) sta napisala, da bi moralo biti nadurno delo izpla ano v celoti. d.) VE JA PLA A 2 policista (5%) menita, da je za opravljanje policijskega dela pla a prenizka. e.) MANJ ADMINISTRATIVNEGA DELA 2 policista (5%) menita, da bi moralo biti manj administrativnega dela (pisanje pisnih izdelkov). f.) PROGRAM ZA OBVLADOVANJE STRESA 2 policista (5%) menita, da bi bilo potrebno uvesti programe za obvladovanje stresa. g.) POVE ANJE SISTEMIZACIJE 1 policist (2%) meni, da je potrebno pove ati obstoje o sistemizacijo ter tako razbremeniti policiste. h.) SOODLO ANJE PRI REŠEVANJU PERE E PROBLEMATIKE 1 policist (2%) meni, da je potrebno, da policisti soodlo ajo pri reševanju pere e problematike (na in reševanja, as reševanja).. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 40.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Povpre na starost policistov na policijski postaji Ko evje je 31 let. Od 42 ankentiranih policistov je v anketi sodelovalo 17 žensk in 35 moških. 19 policistov je v policiji zaposlenih ve kot 10 let, 13 policistov je zaposlenih od 6 do 10 let in 10 policistov manj kot 5 let. Navedeni rezultati kažejo, da je kolektiv na Policijski postaji mlad, vendar z daljšim delovnim stažem v policiji. Izmed 42 anketiranih policistov je 17 policistov z odlo bo razporejenih na opravljanje splošnih nalog, 5 policistov v skupino za mejno kontrolo in 20 policistov v skupino za nadzor državne meje. Od tega 17 policistov zaseda delovno mesto policist, 13 policistov delovno mesto vodja patrulje, po 3 policisti delovno mesto vodja policijskega okoliša in kriminalist na PP, ter po 2 policista delovno mesto stalni dežurni, vodja izmene na mejnem prehodu in policist kontrolor. Ve ini anketiranih policistov (50%) se delo, ki ga opravljajo, ne zdi enoli no in dolgo asno, kar me je zelo presenetilo glede na predhodne raziskave. 14 policistov (33%) se je delno strinjalo, da je policijsko delo nevarno in se pri tem po utijo ogrožene, le 7 policistov (17%) pa se s trditvijo ni strinjalo. Pri prebiranju literature sem zasledil, da policisti zaradi svoje moškosti zanikajo oz. ne priznajo, da je njihovo delo nevarno oziroma, da se pri tem po utijo ogrožene. 37 policistov (88%) se s trditvijo, da delo opravljajo v primernih delovnih prostorih ni strinjalo oz. se strinjalo le v manjši meri, le 5 policistov (12%) pa se je s trditvijo delno strinjalo. Ve ina policistov (63%) se ni strinjalo oz. se strinjalo v manjši meri s trditvijo, da imajo vso potrebno delovno opremo. Presenetil me je podatek, da se je 10 policistov (23%) strinjalo oz. povsem strinjalo s trditvijo, da imajo vso potrebno delovno opremo. S trditvijo,da sem v kraj službovanja razporejen po lastni želji oz. v bližini kraja bivanja se 13 policistov (31%) ni strinjalo, 4 policisti (10%) so se strinjali v manjši meri, 2 policista (5%) sta se delno strinjala, 4 policisti (10%) se strinjajo in 19 policistov (44%) se je povsem strinjalo. S trditvijo, da sem za uspešno opravljeno delo ustrezno nagrajen se 29 policistov (69%) strinjalo v manjši meri oz. se delno strinjalo, 7 policistov (17%) se ne strinja in 6 policistov (14%) se strinja oz. povsem strinja. Policisti so z medsebojnimi odnosi v kolektivu in odnosi med vodstvom in policisti še kar zadovoljni, saj se 31 policistov (74%) s trditvami delno strinja oz . strinja. Z razporedom delo so policisti zadovoljni le v manjši meri saj se 15 policistov (37%) s trditvijo ne strinja, 14 policistov (33%) pa se delno strinja. Le 4 policisti (9%) se s trditvijo strinjajo oz. povsem strinjajo, 9 policistov (21%) pa se ne strinja. 24 policistov (58%) se s trditvijo, da delo poteka v urejenem turnusu tako, da si lahko organizirajo svoj prosti as sploh ne strinja, 11 policistov (26%) pa se strinja le v manjši meri.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 41.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. S trditvijo, da letni dopust lahko koristim glede na lastne trenutne potrebe se ve ina policistov (52%) delno strinja oz. strinja. 25 policistov (60%) se s trditvijo, da imajo tekom službe urejeno prehrano ne strinja. V ta delež spadajo predvsem policisti pri varovanju državne meje – zelene meje, ki delo opravljajo ob mejni rti, s tem pa so oddaljeni od naselij. S trditvijo, da napredovanje v kolektivu poteka glede na sposobnosti policistov, se 40 policistov (95%) ne strinja oz. delno strinja. Takšen podatek je lahko zaskrbljujo , saj takšno stanje vpliva na medsebojne odnose v kolektivu in sam odnos do dela. 24 policistov (57%) se s trditvi, da je nadurno delo v celoti priznano, ne strinja oz. strinja v manjši meri, 6 policistov (14%) se delno strinja, 12 policistov (29%) pa se strinja. Delo ob nedeljah in praznikih je za policiste obremenjujo e, saj se 11 policistov (26%) s trditvijo delno strinja, 7 policistov (17%) strinja in 12 policistov (28%) povsem strinja. Na trditev, da so policisti preobremenjeni z administrativnim delom in nimajo dovolj asa za realizacijo le tega se je 15 policistov (36%) delno strinjalo, 8 policistov (19%) strinjalo in 10 policistov (24%) povsem strinjalo. Pri tem je potrebno poudariti, da policisti razporejeni v skupino za mejno kontrolo in v skupino za nadzor državne meje ne obravnavajo oz. le v manjši meri obravnavajo razne kršitve s podro ja prometa, javnega reda in miru ter kaznivih dejan in tako pišejo manj pisnih. Ve ina policistov (28 policistov oz. 67%) se s trditvijo, da je policijsko delo stresno, strinja oz. povsem strinja. Pri policistih se kažejo zdravstvene težave (glej tabelo in graf št. 18, 19, 20 in 21), katere bi lahko bile posledica stresa, kot so kroni na utrujenost, težave s samokoncentracijo, bole ine v želodcu in prebavne motnje. Iz tabele in grafa št. 22 je razvidno, da policija ne nudi ustreznih protistresnih programov in ostale pomo i.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 42.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 7.. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. ODGOVORI NA HIPOTEZE. Hipoteza 1: Policisti se pri svojem delu po utijo ogrožene v manjši meri oz. se ne po utijo ogrožene. S trditvijo, da je delo, ki ga opravljam nevarno, pri emer se po utim ogroženega, se 7 policistov (17%) ne strinja, 11 policistov (26%) se strinja v manjši meri, 14 policistov (33%) se delno strinja, 8 policistov (19%) se strinja in 2 policista (5%) se povsem strinjata. Glede na navedene rezultate (graf in tabela št. 2) lahko prvo hipotezo sprejmemo. Hipoteza 2: Policisti pri opravljanju svojega dela, predvsem administrativnega dela, dela s strankami, in osebami v postopku, nimajo primernih delovnih prostorov. S trditvijo, da delo opravljam v primernih delovnih prostorih (pisanje izdelkov, delo s strankami in osebami v postopku) se 28 policistov (67%) ne strinja, 9 policistov (21%) se strinja v manjši meri in 5 policistov (12%) se delno strinja. Glede na navedene rezultate ( graf in tabela št. 3) lahko drugo hipotezo prav tako sprejmemo. Hipoteza 3: Policisti za opravljanje svojega dela nimajo potrebne opreme. S trditvijo, da imam vso potrebno delovno opremo, ki jo potrebujem za uspešno opravljanje dela, se 11 policistov (26%) ne strinja, 15 policistov (37%) se strinja v manjši meri, 6 policistov (14%) se delno strinja, 9 policistov (21%) se strinja in 1 policist (2%) se povsem strinja. Pri postavitvi navedene hipoteze nisem upošteval opremo na mejnem prehodu in opremo za skupino za nadzor državne meje, ki je bila pridobljena iz evropskega sklada, z namenom izboljšanja delovnih pogojev pri varovanju zunanje meje Evropske unije. Navedena oprema se izklju no uporablja pri varovanju zunanje meje Evropske unije. Vendar kljub navedenemu se ve ina policistov z navedeno trditvijo ne strinja oz. strinja v manjši meri tako, da tudi to hipotezo lahko sprejmemo. Hipoteza 4: Policisti niso zadovoljni z delovnim razporedom. S trditvijo, da z razporedom dela sem zadovoljen, se 9 policistov (21%) ne strinja, 15 policistov (37%) strinja v manjši meri, 14 policistov (33%) se delno strinja, 3 policisti (7%) se strinjajo in 1 policist (2%) se povsem strinja. Glede na navedene rezultate (graf in tabela št. 9) lahko tudi to hipotezo potrdimo, saj se ve ina policistov s trditvijo ne strinja oz. strinja le v manjši meri.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 43.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Hipoteza 5: Policisti delo opravljajo v neurejenem turnusu, tako si le s težavo organizirajo svoj prosti as. S trditvijo, da delo potek predvsem v urejenem turnusu tako, da si lahko organiziram svoj prosti as, se 24 policistov (48%) ne strinja, 11 policistov (26%) strinja v manjši meri, 6 policistov (14%) se delno strinja in 1 policist (2%) povsem strinja. Tudi to hipotezo lahko potrdimo, saj se ve ina policistov s trditvijo ne strinja. Hipoteza 6: Policisti so preobremenjeni s pisanjem pisnih izdelkov in nimajo dovolj asa za realizacijo le teh. S trditvijo, preobremenjen sem z administrativnim delom in imam premalo asa za realizacijo le tega, se 3 policisti (7%) ne strinjajo, 6 policistov (14%) se strinja v manjši meri, 15 policistov (36%) se delno strinja, 8 policistov (19%) se strinja in 10 policistov (24%) se povsem strinja. Kot sem že omenil so z administrativnim delom obremenjeni predvsem policisti razporejeni na opravljanje splošnih nalog (v mestu Ko evje), kar predstavlja delež policistov, ki se s trditvijo strinjajo oz. povsem strinjajo. Ve ina policistov pa se s trditvijo delno strinja. Glede na dobljene rezultate tudi to hipotezo lahko potrdimo.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 44.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 8.. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. ZAKLJU EK. Stres na delovnem mestu je zelo resen problem, ki lahko povzro i ve je motnje v produktivnosti, kreativnosti in konkuren nosti. Tako je prou evanje stresa v vzbudilo zanimanje pri delodajalcih kot tudi pri državnih institucijah, ki morajo zagotavljati sredstva za primer bolezenskih odsotnosti z dela. Stres se pojavi takrat, kadar zahteve delovnega okolja presegajo sposobnost zaposlenih, da jih obvladajo. Delodajalci bi se vedno bolj mogli zavedati, da je zmanjšanje stresa na delovnem mestu eden izmed pogojev uspešnosti podjetij in institucij. Z zmanjšanjem stresa na delovnem mestu bi se tudi zmanjšala bolezenska odsotnost z dela zaposlenih, kar bi pripomoglo k ve ji produktivnosti, s tem pa tudi k ve jemu dobi ku. Dolgotrajnejša odsotnost z dela pomeni za delavca izgubo stika z delovnim okoljem, kar se tudi odraža na njegovo poklicno kariero, ne kaže pa prezreti tudi poslabšanja njegovega socialnega stanja zaradi daljše odsotnosti z dela. Tudi policisti se pri opravljanju svojega dela sre ujemo s stresom. Po mnenju policistov in na podlagi raznih raziskav, poklic policist spada med enega najbolj stresnih poklicev. Slovenija se kot mlada država vedno bolj obra a proti Evropi in zahodu, kar pa s seboj ne prinaša le pozitivnih stvari, temve tudi vse ve kriminala. Policisti so tako vse bolj izpostavljeni konfliktnim in nevarnim situacijam, ki vodijo k stresu in drugim psihosomatskim težavam. Policija kot organizacija bi morala nuditi programe za obvladovanje stresa. V te programe bi bilo potrebno vklju iti tudi policistovo družino, saj je vpliv družine na zdravje zelo velik. im ve policistova družina ve o posebnostih policistovega dela, lažje pomaga. Policistom bi bilo potrebno omogo iti obiske pri psihologih, sami policisti pa bi morali premagati ob utek, da so nezlomljivi in da obiski pri psihologih niso nikakršna sramota. Potrebno bi bilo izboljšati delovne pogoje (delovni prostori, oprema,…), ki so tudi eden glavnih vzrokov za stres, dalo pa bi se jih odpraviti v celoti ali vsaj v veliki meri. Vodje posameznih organizacijskih enot bi morali biti sposobni prepoznati policista, ki kaže znake stresa in mu pravo asno in ustrezno pomagati. Pri tem pa ne gre zanemariti dejstva, da tudi policisti sami storimo veliko premalo za svoje boljše po utje in zdravje, saj telesna dejavnost predstavlja u inkovito sredstvo za odvra anje stresa, telesno dejaven lovek pa je na splošno bolj odporen proti negativnim u inkom. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da je stres sestavni del policijskega življenja in dela, kar pa ne pomeni, da v policiji ni možno storiti ni esar, da bi vzroke stresov omejili in njihove posledice pa prepre ili ali vsaj omilili.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 45.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. LITERATURA Knjige: -. Jurman, B. (1981) » lovek in delo, Psihologija dela«, Mladinska knjiga; Ljubljana.. -. Karasek, R. (1990) »Healthy Work: Stress, Productivity and the Reconstruction of the Working Life«, Basic book, New York.. -. Ovsenik, M., Ambrož M. (2000) »Ustvarjalno vodenje procesov«, Portorož.. -. Pagon, M. »Organizacijsko vedenje – poglavja iz organizacijske psihologije« VPVŠ, Ljubljana. -. Pagon, M. (2003) »Teorija policijskega dela – seznam in zbir lankov«, VPVŠ, Ljubljana.. -. Petinger, R. (2002) »Managing Stress«, Capstone Publishing, Oxford.. -. Rakovec-Felser, Z. (1991) » lovek v stiski – stres in tesnoba«, Obzorja Maribor.. -. Schmid, A. (2003) »Najmanj, kar bi morali vedeti o stresu«, Samozaložba, Ljubljana.. -. Seli , P. (1999) » Psihologija bolezni našega asa«, Znanstveno in publicisti no središ e, Ljubljana.. -. Umek, P. (1997) »Psihologija – u no gradivo«, VPVŠ, Ljubljana.. -. Umek, P. »Stres v policiji – u no gradivo«, VPVŠ, Ljubljana.. -. Trstenjak, A. (1979) »Psihologija dela in organizacije«, Dopisna delavska univerza Univerzum, Ljubljana.. -. Tyrer, P. (1987) »Kako živeti s stresom«m Mladinska knjiga, Ljubljana.. lanki: -. ernigoj Sadar, N. (2002) »Stres na delovnem mestu«, Teorija in praksa, 39,1, str. 81 – 102.. -. Lobnikar, B.; Pagon, M. (2002). ustva pri policijskem delu: analiza frustracije. Teorija in praksa. Let. 39, št. 1, str. 155-169. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 46.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. -. Pagon, M. (1993) » Definiranje organizacijske uspešnosti policijskih organizacij: vpliv definirane uspešnosti na vodenje in ocenjevanja dela policistov«, Revija Policija, št. 2, str. 147-162.. -. Ovsenik, J; Ovsenik, M. (2002) »Varstvenik - policist v vsakdanji praksi: uporaba splošnega modela "Algoritem akcijske premišlje(val)nosti«, Varstvoslovje. Letn. 4, 1, str. 28-39.. -. Seli , P, Umek, P. (1994) »Dejavniki zadovoljstva pri delu v organih za notranje zadeve republike Slovenije« Revija Policija, Ljubljana, 1-2/1.. -. Toth, M. (1999) » Kako se Evropa spopada z zdravstvenim absentizmom«, Evrobilten, 1,6, str. 1-2.. Diplomske naloge: -. Faflek, I. (2005), diplomsko delo » Stresnost policijskega dela pri varovanju zunanje meje evropske unije«, VPVŠ, Ljubljana. -. Koprivšek, M. (2004), diplomsko delo »Vpliv družinskega življenja na policijsko delo«, VPVŠ, Ljubljana. Seminarske naloge: -. Mohori , K. (2004), seminarska naloga »Stres pri policijskem delu«, predmet Proces socialnega dela, FOV.. -. Železnjak, V. (2006) seminarska naloga »Stres«, Visoka šola za zdravstvo.. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 47.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. PRILOGA Priloga 1: Anketni vprašalnik. ANKETA STRES PRI DELU NA POLICIJSKI POSTAJI KO EVJE. 1. Starost (vpišite): ________let 2. Spol: a: moški b: ženska 3. V Policiji sem zaposlen: a: do 5 let b: od 6 do 10 let c: ve kot 10 let 4. Delovno mesto, ki ga opravljam: a: policist b: vodja patrulje c: stalni dežurni d: vodja varnostnega okoliša e: vodja izmene na mejnem prehodu f: kriminalist na PP 5. Z odlo bo sem razporejen: a: v mesto Ko evje b: v skupino za mejno kontrolo c: v skupino za nadzor državne meje. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. stran 48.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Na naslednje trditve odgovorite tako, da ustrezen odgovor ozna ite z oznako »X« Št.. 6 7 8. 9 10 11. 12 13 14 15 16. 17 18. 19. TRDITEV. Delo, ki ga opravljam se mi zdi enoli no in dolgo asno. Delo opravljam v primernih delovnih prostorih. Imam vso potrebno delovno opremo, ki jo potrebujem za uspešno opravljanje dela. V kraj službovanja sem razporejen po lastni želji. Za uspešno opravljeno delo sem ustrezno nagrajen. Delo, ki ga opravljam je nevarno in se pri delu po utim ogroženega. Z odnosi med policisti sem zadovoljen. Z odnosi med vodstvom in policisti sem zadovoljen. Z razporedom dela sem zadovoljen. Letni dopust lahko koristim po lastnih potrebah. Delo poteka predvsem v turnusu tako, da si lahko organiziram svoj prosti as. Tekom službe imam urejeno prehrano. Napredovanje v kolektivu dejansko poteka glede na sposobnosti policista. Nadurno delo je ustrezno nagrajeno.. 1 sploh se ne strinjam. 2 se strinjam v manjši meri. Klemen Mohori : Stres pri delu na Policijski postaji Ko evje. 3 se delno strinjam. 4 se strinjam. 5 se povsem strinjam. stran 49.