Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d. : diplomsko delo univerzitetnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer: Organizacijska informatika. PRENOVA SISTEMA RAČUNALNIŠKIH KOMUNIKACIJ V PODJETJU JELOVICA d.d.. Mentor: prof. dr. Vladislav Rajkovič. Kranj, januar 2006. Kandidat: Alojz Klemenčič.

ZAHVALA Za nasvete in pomoč pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorju prof. dr. Vladislavu Rajkoviču. Naloga je nastala ob sodelovanju z družbo Jelovica d.d.. Zahvaljujem se vsem sodelavcem, ki so mi na kakršenkoli način pomagali. Zahvaljujem se gospodu Milanu Pintarju, univ. dipl. inž. mat., za strokovne nasvete in gospe Hiacinti Klemenčič, univ. dipl. kem., za lektoriranje diplomskega dela. Hvala tudi domačim in vsem, ki jih nisem omenil, a so kakorkoli pripomogli k nastanku diplomskega dela.. 1.

POVZETEK Diplomsko delo obravnava prenovo računalniških komunikacij za potrebe informacijske podpore v Jelovici d.d.. Zaradi obsežnosti celotnega sistema je omejeno na prenovo računalniških komunikacij v enoti podjetja v Škofji Loki. Zajete so tudi povezave do dislociranih enot, to je do Preddvora in Gorenje vasi, ter povezave do predstavništev po vsej Sloveniji. V diplomskem delu je prikazano obstoječe stanje na področju računalniških komunikacij. Izdelana je analiza, v čem se kaže nezadovoljstvo med dejanskim in želenim stanjem v naši delovni organizaciji, nakar sledi prikaz predlaganih sprememb oziroma dopolnitev. Na koncu je podana ocena rešitve, kjer so predstavljene prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti.. KLJUČNE BESEDE informacijski sistem, računalniško omrežje, medomrežno povezovanje, komunikacije. SUMMARY Upgrade of Information Management System in the Jelovica Company, Škofja Loka, Slovenia This Thesis deals with the upgrade of information management system required as an essential element of the company's overall information/data system backup. Due to a very large magnitude of the entire company's information management system, the work presented in this Thesis is deliberately limited to the system upgrade at the company head office in Škofja Loka. Data exchange with the company's two regional branches, namely with the Preddvor and with Gorenja vas branches, are also dealt with, as are the data links with the company representatives' offices Sloveniawide. Firstly, the Thesis shows the current status of the company's information management system. Secondly, an analysis of the current system is presented, identifying areas requiring attention in order to raise the system performance to the required level. Thirdly, the Thesis recommends remedial action, identifying system modifications and upgrades required. And finally, the Thesis presents an objective assessment of its own recommendations, focusing individually on advantages, disadvantages, risks and opportunities offered by the recommended solutions.. KEYWORDS information system, computer network, network interconnection, communications. 2.

KAZALO Povzetek ...................................................................................................................... 2 Summary..................................................................................................................... 2 Kazalo ......................................................................................................................... 3 1. Uvod .................................................................................................................... 5. 2. Osnove računalniških komunikacij.................................................................. 6 2.1 Elementi komunikacije ................................................................................ 6 2.1.1 Vrste komunikacijskih kanalov ............................................................ 7 2.2 Računalniško omrežje.................................................................................. 9 2.2.1 LAN (Local Area Network – lokalno omrežje) .................................... 9 2.2.2 MAN (Metropolitan Area Network – mestno omrežje)........................ 9 2.2.3 WAN (Wide Area Network – omrežje velikega dosega) ...................... 9 2.3 Standardizacija........................................................................................... 11 2.3.1 Referenčni model ISO OSI................................................................. 11 2.3.2 Model TCP/IP .................................................................................... 12 2.3.3 Primerjava modelov OSI in TCP/IP .................................................. 13 2.4 Povezovanje računalnikov ......................................................................... 14 2.4.1 Vrste linij............................................................................................ 14 2.4.2 Modem ............................................................................................... 14 2.5 Naprave za medomrežno povezovanje ...................................................... 17 2.5.1 Ponavljalnik (Repeater)..................................................................... 18 2.5.2 Premoščevalnik (most, Bridge).......................................................... 18 2.5.3 Usmerjevalnik (Router)...................................................................... 19 2.5.4 Stikalo (Switch) .................................................................................. 19 2.5.5 Pretvornik (Protokolni konverter, Gateway) ..................................... 20 2.6 Topologije omrežja .................................................................................... 20 2.6.1 Topologija vodila (Bus Topology):.................................................... 21 2.6.2 Topologija zvezde (Star Topology):................................................... 22 2.6.3 Topologija obroča (Ring Topology):................................................. 23 2.6.4 Topologija zvezda–obroč (Ring-Star Topology)................................ 24 2.6.5 Topologija drevesa (Tree Topology) ................................................. 24 2.6.6 Polna topologija (Full Topology) ...................................................... 24 2.6.7 Splošna topologija (Global Topology) .............................................. 24. 3. Obstoječe stanje ............................................................................................... 25 3.1 Predstavitev podjetja.................................................................................. 25 3.1.1 Organizacijska shema........................................................................ 26 3.1.2 Organiziranost službe za informatiko................................................ 26 3.1.3 Informacijska tehnologija v Jelovici d.d............................................ 27 3.2 Analiza problemskega stanja ..................................................................... 27 3.2.1 Omrežje.............................................................................................. 27 3.2.2 Povezanost dislociranih enot ............................................................. 31 3.2.3 Povezanost predstavništev ................................................................. 32 3.

3.2.4 Arhiviranje in obvladovanje dokumentov v elektronski obliki........... 32 3.2.5 Tiskanje.............................................................................................. 32 3.2.6 Avtomatizirano spremljanje proizvodnje ........................................... 32 3.2.7 Informacijski sistem ........................................................................... 33 3.3 Opredelitev ciljev....................................................................................... 33 3.3.1 Problem.............................................................................................. 34 3.3.2 Obstoječe stanje................................................................................. 34 3.3.3 Želeno stanje ...................................................................................... 36 4. Snovanje rešitve ............................................................................................... 37 4.1 Nujne dopolnitve obstoječega sistema....................................................... 37 4.1.1 Omrežje.............................................................................................. 37 4.1.2 Povezanost dislociranih enot ............................................................. 42 4.1.3 Povezanost predstavništev ................................................................. 43 4.1.4 Arhiviranje in obvladovanje dokumentov v elektronski obliki........... 44 4.1.5 Tiskanje.............................................................................................. 46 4.1.6 Avtomatizirano spremljanje proizvodnje ........................................... 47 4.1.7 Informacijski sistem ........................................................................... 47. 5. Ocena rešitve .................................................................................................... 49. 6. Zaključek .......................................................................................................... 51. Literatura ................................................................................................................. 52 Kazalo slik ................................................................................................................ 53 Kratice in akronimi ................................................................................................. 54. 4.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 1 UVOD Osnovna problema na področju informatike v podjetju Jelovica d.d. sta zastarela in izrabljena strojna oprema in neustrezno komunikacijsko omrežje. Celotno poslovanje se izvaja na Alpha strežniku z operacijskim sistemom Open VMS, maloprodaja pa na strežniku Altos 7000 z operacijskim sistemom Unix. Vse aplikacije so pisane v programskem jeziku cobol. Poleg tega imamo postavljen Compaq MLP350 strežnik, ki teče v operacijskem sistemu Linux, kjer imamo lastne spletne strani in pošto. V zadnjem času imamo vse več programov za podporo konstrukciji (Klaes, Sema), ki se izvajajo na operacijskem sistemu Windows, kar dodatno obremenjuje omrežje. Poleg naštetega ima vsak tretji zaposleni svoj poštni naslov in dostop do interneta, kar zopet upočasni delovanje celotnega sistema. Glede na to, da imamo zastarelo komunikacijsko omrežje in da prihajajo vedno nove zahteve po vključitvi dodatnih storitev v le tega, od katerih vsaka zahteva določene resurse, smo prišli do stopnje, da so uporabniki vse bolj nezadovoljni, saj naj bi delo opravljali hitro in kvalitetno, a se nemalokrat zgodi, da jim tega sam sistem ne omogoča. Drugi problem, ki ni zanemarljiv, je ta, da za omrežje ne obstaja nikakršna dokumentacija. Ko pride do izpada določenega dela omrežja, se porabi preveč časa za odkrivanje napak in sanacijo le teh. Poleg naštetega je problem nadzora ali kontrole nad dogajanjem v omrežju, oziroma vzdrževanja in nadgradenj programske opreme, saj nekateri uporabniki sami nalagajo programsko opremo, ki ni združljiva z obstoječo opremo. To pogosto povzroči izpad dela omrežja - nerazpoložljivost sistema. Vzpostaviti želimo povezave do predstavništev po vsej Sloveniji, saj bi s tem skrajšali dobavne roke za naše izdelke, naročene na predstavništvih, hkrati pa bi predstavništvom omogočili lažje in učinkovitejše delo. Želja je tudi povečanje elektronskega poslovanja z drugimi institucijami, saj bi s tem prihranili čas in denar. Kljub temu, da gre za spremembo obstoječega omrežja, lahko kot metodo dela štejem organiziranje računalniškega omrežja, saj je omrežje potrebno popolne prenove, tako v smislu strojne kot tudi programske opreme.. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 5.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 2 OSNOVE RAČUNALNIŠKIH KOMUNIKACIJ Bistvena razlika med informacijskimi in komunikacijskimi storitvami je, da informacijske storitve podpirajo uporabniško komunikacijo, torej komunikacijo s podatki, ki imajo sintakso in semantiko, razumljivo končnemu uporabniku - človeku. Komunikacijske storitve pa te podatke predelajo v obliko, primerno za prenose, ki jih omogoča današnja tehnologija [Vidmar, 1997]. Komunikacije (Communications) – področje znanosti in tehnologije, ki obsega vsa spoznanja o načinih prenašanja informacij in o oblikah najrazličnejših prenosnih sredstev. V računalništvu pomenijo komunikacije prenašanje podatkov med različnimi računalniškimi sistemi, pogosto na velike daljave, po različnih prenosnih sredstvih, kot so najeti vodi s fizičnimi vodniki, satelitske zveze, javno telefonsko omrežje in radijske zveze [Pahor et al, 2002].. 2.1 ELEMENTI KOMUNIKACIJE. in f o rma cija. cija rma o f n i. pošiljatelj. koder. prejemnik. oddajnik. komunikacijski kanal. sprejemnik. dekoder. moTnje. Slika 1: Elementi komunikacije. Pošiljatelj je tisti, ki je vir informacij in odda oziroma posreduje informacijo. Kodiranje (Encoding) predstavlja predstavitev nizov znakov dane abecede z nizi druge abecede. Zapis danih podatkov z drugačno kodo. Kodiranje signala (Scrambling) je spreminjanje signala s podatki, tako da ga prejemnik prepozna samo s podobno napravo.. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 6.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Oddajnik (Transmitter) je naprava, ki na prenosno sredstvo pošilja podatke v obliki električnih impulzov. Komunikacijski kanal (Communication Channel) je sredstvo za prenašanje podatkov na daljavo. Pogosto sredstvo za enosmerni prenos, namenjeno sporazumevanju dveh oddaljenih naprav, po katerem potujejo podatki in na katerega lahko vplivajo motnje. Motnja (Interference) je skupek dejavnikov, ki moti prenos sporočil pri komuniciranju. O motnjah govorimo tedaj, ko se v signal na poti vnaša šum, da se signal popači. Signal, ki pride do sprejemnika, ni identičen poslanemu signalu. Sprejemnik (Receiver) je element v procesu komuniciranja, na katerega je naslovljeno sporočilo, t.j. naprava ali vezje, ki po prenosnem sredstvu prejema podatke kot električne impulze oziroma signale in jih predaja naprej v obdelavo. Dekodiranje (Decoding) predstavlja proces, nasproten kodiranju, pri katerem razpoznamo kodirane podatke oz. spet sestavimo izvirne podatke. Prejemnik je tisti, ki sprejme informacijo.. 2.1.1. VRSTE KOMUNIKACIJSKIH KANALOV. 2.1.1.1 Žične zveze Značilnosti žične povezave so: izdelava kablov, polaganje kablov znotraj stavb, nad zemljo ali pod njo in zaščita le teh pred poškodbami. Povezave s pomočjo žične zveze so običajno povezane z velikimi stroški, a se kljub temu še vedno uporabljajo, saj je mogoče preko njih prenesti veliko količino podatkov z majhnimi motnjami. Parica ali žični par imenujemo dve vzporedni izolirani bakreni žici. Med sabo sta prepleteni z namenom, da se zmanjša sevanje elektromagnetnega valovanja v okolje in vpliv elektromagnetnih motenj iz okolja na signale v žicah. V primeru, da ima žični par dodaten zaščitni kovinski plašč, se imenuje oviti sukani par (angl. STP Shielded Twisted Pair), če je brez njega, se imenuje neoviti sukani par (angl. UTPUnshielded Twisted Pair). Prednost dvožilnega kabla je ugodna cena, medtem ko med pomanjkljivosti prištevamo nizke hitrosti, velike dimenzije in oddajanje elektromagnetnih valov, ki jih je možno zaznati in tako skrivno prisluškovati. Koaksialni kabel sestavlja vodnik, obdan s plastjo izolacije, kovinskim pletenim plaščem in z zunanjim zaščitnim plaščem. Koaksialni kabel uporabljamo za prenos signala na razdaljah do 15 km. Omogoča hitrosti do 50 Mb/s, ki so primerne za gradnjo lokalnih računalniških in televizijskih mrež. Prednosti koaksialnega kabla so majhna občutljivost na elektromagnetne vplive od zunaj, majhno sevanje navzven ter enostavno širjenje mreže brez motenja tekočega delovanja, kar se lahko sprevrže tudi v pomanjkljivost, ker omogoča vdor v mrežo. Slabost je višja cena od UTP kablov, zaradi česar se le redko uporablja. Srečujemo ga predvsem v starejših omrežjih. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 7.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Optični kabli vsebujejo kot las tanka vlakna iz zelo čistega stekla in so dvajsetkrat lažji od bakrenih. Signale prenašajo s svetlobnimi frekvencami, ki jih običajno vzbujamo z laserskimi napravami. Signal med prenosom po optičnemu mediju le malo oslabi; danes dosegamo 100 kilometrske prenose brez ponavljalnikov (Repeater) signala. Kaj takega je pri žičnemu paru ali koaksialnemu kablu nedosegljivo. Kapaciteta optičnega kanala 1000 Gbit/s na omenjeni razdalji ni vprašljiva, na pohodu so že kapacitete 1 Tbit/s in več. Prednosti optičnega kabla so majhno slabljenje, velika kapaciteta, neobčutljivost za magnetne motnje, ni presluha (zelo malo svetlobe uide iz vlakna oz. jo absorbira podloga), odpornost proti visokim temperaturam, majhna teža, majhna dimenzija (optični kabel s 24 ali 36 vlakni ima zunanji premer le okoli 16 mm), neomejene količine materiala (silicijevega oksida je v naravi veliko, zato je cena optičnega kabla nizka), ker je steklo kemično stabilno, kontakti ne korodirajo (uporaben v zahtevnejših okoljih, npr. na morskem dnu). Slabosti optičnega kabla sta občutljivost za mehanske motnje (zvijanje) ter dražji in zahtevnejši konektorji.. 2.1.1.2 Brezžične zveze Med brezžične povezave prištevamo več skupin povezav, ki so zasnovane na širjenju elektromagnetnega valovanja skozi prostor. Radijsko zemeljske povezave, med katere prištevamo tudi mobilno tehnologijo. Mikrovalovno usmerjene povezave, med katere sodijo izvedbe različnih povezav, praviloma specialne izvedbe ali povezave visoke prepustnosti med telefonskimi centralami. Prenašajo valove med postajami, ki so med seboj oddaljene do 50 km. Infrardeče povezave – IR (na krajših razdaljah) pokrivajo različne industrijske aplikacije in povezovanje različnih terminalov (npr. mobilnega telefona z namiznim). IR povezavo sestavlja par svetlobnih izvorov in optičnih diod kot sprejemnikov. Kot svetlobni vir se običajno uporablja laser, katerega amplitudo modeliramo. Laserski sistemi imajo teoretično domet do 15 km. IR uporabljamo za prenos podatkov od 9600 bit/s do 45 Mbit/s. Prednost teh povezav je, da ni potrebno polagati prenosnega medija (kablov), glavni slabosti pa sta občutljivost za atmosferske motnje in kratek domet. Satelitske povezave pokrijejo medcelinsko povezovanje govorečih, zvočnih, TV in podatkovnih komunikacij. Prenašajo se s pomočjo anten, ki lahko sprejemajo ali pošiljajo valove. Te povezave se uporablja tako v lokalnih kot tudi globalnih omrežjih. Ko govorimo o globalnih omrežjih, je ponavadi ena antena na satelitu, ki se nahaja v orbiti. Služijo predvsem za prenose na velike razdalje npr.: čez oceanski prenosi. Te vrste povezav so na voljo od leta 1965 dalje. Prednosti satelitskih komunikacij sta mobilnost in pokrivanje večjih območij. Področja, kjer je prisotna uporaba satelitov: telekomunikacije, navigacije, spremljanje vremenskih in podnebnih pojavov, raziskave v astronomiji, vohunjenje in satelitski nadzor.. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 8.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 2.2 RAČUNALNIŠKO OMREŽJE Računalniško omrežje je množica med seboj povezanih avtonomnih računalnikov. Povezani pomeni, da lahko izmenjujejo informacije (žica, mikrovalovna zveza, satelit, laser). Avtonomnost pomeni, da en računalnik ne nadzoruje drugega [Kalin, 1986]. Računalniško omrežje (Computer Network) je omrežje s podatkovno obdelovalnimi vozlišči, namenjeno in prilagojeno potrebam računalniškega sporazumevanja, torej sistem dveh ali več računalnikov, ki so med seboj povezani s komunikacijskim vodom in omogočajo izmenjavo ali deljeno uporabo sporočil, datotek in storitev. Omrežje kategoriziramo glede na razprostranjenost in uporabljeno tehnologijo. Ko govorimo o velikosti omrežja, opredelimo krajevne razprostrtosti omrežij na:. 2.2.1. LAN (LOCAL AREA NETWORK – LOKALNO OMREŽJE). v oddaljenosti enega kilometra je sinonim za lokalno omrežje, na primer znotraj zgradbe s tehnologijo, kakršni sta ethernet in obroč z žetonom. Taka omrežja so praviloma v lasti ene organizacije, pri prenosu je napak malo, zakasnitve so majhne. Za prenos podatkov se uporablja oddajanje. V tovrstni komunikaciji imamo en sam skupinski komunikacijski kanal, ki si ga delijo vse naprave na omrežju.. 2.2.2. MAN (METROPOLITAN AREA NETWORK – MESTNO OMREŽJE). v oddaljenosti desetih kilometrov. Tako omrežje je krajevno manj omejeno, zato se je zanj uveljavil izraz mestno omrežje, še vedno pa se implicitno predstavlja tehnologija LAN. Mestno omrežje MAN je lahko javno ali privatno. Pokriva lahko več delovnih postaj, omogoča prenos podatkov, glasovnih datotek, lahko pa je celo povezano z lokalnim kabelskim televizijskim omrežjem.. 2.2.3. WAN (WIDE AREA NETWORK – OMREŽJE VELIKEGA DOSEGA). v oddaljenosti nad deset kilometrov. Tako omrežje pokriva širše geografsko območje in lahko vključuje tudi posamezna krajevna omrežja. Nima lastnega sistema kablov, ampak uporablja javno telekomunikacijsko infrastrukturo. To so omrežja, ki za prenos podatkov uporabljajo javne vode in pokrivajo države ali celine. Lastniki teh omrežij so javna podjetja kot npr. Telekom, ki nudijo svoje storitve uporabnikom. Eno najbolj znanih tovrstnih omrežij je internet. Hkrati vsak od izrazov LAN, MAN, WAN implicitno vsebuje tudi sinonim določene tehnologije. Delitev omrežij glede na razprostranjenost in uporabljeno tehnologijo prikazuje Slika 2.. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 9.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Omrežja pa lahko delimo tudi po drugih kriterijih, npr. na javna in privatna. Storitve javnih omrežij lahko uporabljajo vsi, ki izpolnjujejo pogoje operaterja omrežja. Javna omrežja so komercialnega značaja. Primer javnega omrežja je SiOL, katerega Telekom Slovenije ponuja na prostem trgu. Privatna omrežja so namenjena točno določenim uporabnikom. Običajno so to omrežja podjetij, bank, družbenih dejavnosti, korporacij,… Med privatna omrežja sodi ARNES, ki pokriva potrebe akademske in raziskovalne sfere v Sloveniji.. razdalja 0,1 m. 0,1-10 m. povezava interne povezave na osnovni plošči in strojnih modulih povezovanje med različnimi strojnimi moduli. soba. 100 m. zgradba. 1 km. skupina zgradb v bližini – »kampus«. 1m. nad 10 km mesto. nad 100 km. nad 1000 km. država. celina. planet. tehnologija pretok podatkov prek centralnih vodil množica internih, med seboj povezanih vodil ethernet, FDDI, ATM, serijske povezave,… več segmentov etherneta, FDDI, ATM, serijske modemske povezave,… več segmentov etherneta, FDDI, serijske povezave, ATM, klicni modemi, ISDN,… več segmentov etherneta po optiki, hitri ethernet, FDDI, serijske povezave, klicni modemi, ISDN, ATM, medomrežno povezovanje,… hitri ethernet, serijske povezave velikih hitrosti (>1 Gbit/s), klicni modemi, ISDN, ATM, medomrežno povezovanje serijske povezave RS-232, V34, serijske povezave velikih hitrosti (1Gbit/s), satelitske povezave serijska povezava velikih hitrosti (1 Gbit/s), satelitske povezave. ni omrežje. lokalno omrežje. mestno omrežje. omrežje velikega dosega. Slika 2: Delitev omrežij glede na razprostranjenost in uporabljeno tehnologijo. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 10.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 2.3 STANDARDIZACIJA Standard pomeni enega ali več formalno sprejetih dogovorov, ki ga vsi uporabniki razumejo. Standardizacija poteka v dveh vzporednih tokovih: de facto – iz prakse v teorijo in de iure – iz teorije v prakso. De facto standardi nastajajo neodvisno od mednarodno priznanih organizacij za standardizacijo. Sem spadajo standardi proizvajalcev in neodvisnih virov. Ti standardi vstopajo med uporabnike zaradi politike močnih proizvajalcev ali zaradi ugodne cene in široke uporabnosti. Standardizacija de facto poteka v okviru štiriplastnega modela TCP/IP (Transmision Control Protokol / Internet Protokol). Standardi de iure nastajajo po zakonu, pod pokroviteljstvom avtoriziranih agencij za standardizacijo. Uveljavljajo se zaradi nacionalne in mednarodne uradne standardizacijske politike. Standardizacijo de iure je utemeljil sedemplastni referenčni model ISO OSI (Open System Interconnection). Primer: ITU-T (International Telecommunication Union), včasih CCITT (Commite Consultatif International Telgraphique et Telephonique) mednarodne organizacije za standardizacijo, ki pokriva področje komunikacij. Mednarodna organizacija za standardizacijo pa je ISO (International Standard Organization). Protokol (Protocol) je računalniški jezik, strukturiran v obliki različnih pravil, dogovorov in postopkov, ki vodijo in opravljajo prenos informacij. Gre za pravila pri izmenjavi podatkov, informacij med napravami v omrežju. Sistemi za preverjanje pristnosti uporabljajo protokole za ovrednotenje veljavnosti sporočil. Protokoli so pravila, ki temeljijo na uveljavljenih standardih, s katerimi lahko določite skladnost sporočil z uveljavnimi smernicami. Če je sporočilo skladno, velja za pristno [Egan et al, 2005]. Med protokoli za preverjanje pristnosti so: ─ Kerberos – varnostni sistem za preverjanje pristnosti uporabnikov, ki so ga razvili v tehnološkem inštitutu v Massachusettsu, ─ RADIUS (Remote Authentication Dial-In User Service – storitev za oddaljeno preverjanje pristnosti klicnih uporabnikov), ─ 802.1x – varnostni protokol inštituta IEEE za brezžična omrežja.. 2.3.1. REFERENČNI MODEL ISO OSI. Sedem plastni referenčni model ISO OSI je bil predlagan leta 1978 in še vedno predstavlja močan trend standardizacije. Predpisuje vmesnike med lokalno informacijsko infrastrukturo in transportnim sistemom. OSI referenčni model določa, kako se informacija preko omrežja iz aplikacije na enem računalniku prenese v aplikacijo na drugem računalniku.. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 11.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Referenčni model ISO OSI sestoji iz sedmih plasti. Fizična plast skrbi za prenos bitov preko prenosnega medija in zagotavlja standardno aparaturno priključevanje sistemov na prenosni medij. Na tej plasti so definirane mehanske in električne lastnosti, procedure in posebne funkcije, ki skrbijo za vzpostavitev, vzdrževanje in prekinitev zveze. Na fizični plasti modela ISO OSI se okvirji konvertirajo v električni signal, ki predstavlja tok bitov. Povezavna plast prenaša podatkovne okvire (Frame) med dvema točkama, ki sta povezani s prenosnim medijem. Osnovna naloga te plasti je odkrivanje napak, ki se zgodijo med prenosom po fizičnem prenosnem mediju. Povezavna plast je odgovorna za prenos električnega signala prek prenosnega medija iz enega računalnika na drugega. Omrežna plast skrbi za usmerjanje paketov skozi topologijo omrežja – izvaja usmerjevalne algoritme. Na omrežni plasti se transportnemu paketu v omrežni glavi doda podatke, ki so potrebni za usmerjanje omrežnih paketov skozi omrežje. Transportna plast poskrbi za storitve, ki omogočajo prestop uporabniških – informacijskih podatkovnih enot v transportni sistem in nazaj. Izvaja transport podatkov med dvema končnima računalniškima aplikacijama. Transportna plast podatke pretvori v množico transportnih paketov, ki so primerne velikosti za prenos po transportnem sistemu (npr. 1024 bajtov). Vsak paket ima transportno glavo, v kateri je njegova sekvenčna številka. Če se del podatkov med prenosom izgubi, ga lahko ponovno pošlje. Transportne pakete pred prenosom v naslednjo plast razvrsti v originalni vrstni red. Plast seje je namenjena storitvam, ki podpirajo logično povezovanje oddaljenih procesov med seboj. Predstavitvena plast skrbi za združljivost predstavitve podatkov v različnih računalniških okoljih in za zaščito podatkov. Aplikacijska plast vsebuje celo vrsto standardnih aplikacij, brez katerih si danes ne moremo več predstavljati sistema. Je vmesnik med uporabnikom in OSI modelom. Plasti od 1 do 4 so odgovorne za vzpostavitev povezave med dvema računalnikoma, podobno kot, da bi dvignili telefonsko slušalko in poklicali na Kitajsko. Sistem je dovolj pameten, da vzpostavi povezavo in da telefon na drugi strani pozvoni. Komunikacija ni mogoča, če sistema na obeh koncih govorita različen jezik, imata različna pravila protokola ali različno prioriteto. Pri tem imajo vlogo plasti 5, 6 in 7. Te tri plasti omogočajo komuniciranje med oddaljenima procedurama, prijavo na strežnik, prenos podatkov, izvajanje oddaljenih aplikacij in zaščito podatkov.. 2.3.2. MODEL TCP/IP. TCP/IP je standard de facto, ki je zelo prilagodljiv in uporaben, na nekaterih mestih pa mu manjka sistematičnosti in konceptualnosti. Ime je dobil po znanih standardih, ki jih uporablja kot jedro transportnega sistema. TCP – Transmission Control Protokol ustreza OSI-jevi transportni plasti. Poleg TCP protokola ima na transportni plasti tudi protokol UDP (User Datagram Protokol – protokol za uporabniška sporočila).. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 12.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. IP – Internet Protokol (ustreza Osi-jevi omrežni plasti). Najbolj razširjeno omrežje internet nosi ime po tem protokolu. TCP/IP-jeva aplikacijska plast je znamenita zaradi storitev in protokolov FTP, SMTP, Telnet,… Plast računalniškega omrežja, tako imenovana host-to-host network, ustreza povezavni in fizični plasti modela ISO OSI. Pove, da je treba računalnike priključiti na omrežje tako, da bodo lahko pošiljali in prejemali pakete IP.. 2.3.3. PRIMERJAVA MODELOV OSI IN TCP/IP. Primerjava modelov OSI in TCP/IP je prikazana na Sliki 3.. aplikacijska plast. aplikacijska plast. predstavitvena plast nedefinirano sejna plast. transportna plast. TCP, UDP. mrežna plast. internet - IP. povezavna plast računalniško omrežje fizična plast. Slika 3: Primerjava modelov OSI in TCP/IP. OSI je model nacionalnih operaterjev telekomunikacijskih storitev, je sistematičen in konceptualen, vendar počasen proces standardizacije, njegovi izdelki pa so praviloma dragi. TCP/IP pa je model svetovnega omrežja interneta, je hiter in fleksibilen, z množico uporabnih storitev, kjer je večina izdelkov poceni ali celo brezplačna. Model TCP/IP ponuja izdelke za vsakdanjo rabo, OSI model pa ponuja koncepte, ki se v zadnjih letih kot izdelki uveljavljajo počasneje. Primer je standard elektronske pošte X.400, ki je v primerjavi z internetnim standardom SMTP šolski primer sistematičnosti.. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 13.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 2.4 POVEZOVANJE RAČUNALNIKOV Ko želimo povezati dva oddaljena računalnika, se moramo, da bi se izognili problemom, držati določenih pravil. Osnovni problem je v različnosti strojev, ki onemogoča neposredno povezavo. Njegovo premoščanje nam omogoči OSI (Open System Interconnections) model, ki nam ponuja možnost komunikacije med računalniki kateregakoli proizvajalca, ne glede na strojno opremo ali operacijski sistem. V ta namen ima definiranih sedem nivojev: aplikacijskega (Application Layer), predstavitvenega (Presentation Layer), sejnega (Session Layer), transportnega (Transport Layer), mrežnega (Network Layer), podatkovnega (Data Link Layer) in fizičnega (Physical Layer). Podatek mora na računalniku, ki oddaja, preiti vse nivoje od aplikacijskega do fizičnega, na računalniku, ki sprejema, pa v obratni smeri od fizičnega do aplikacijskega. Dva toliko oddaljena računalnika, da ju ne moremo priključiti v skupno lokalno mrežo, sta lahko med sabo povezana preko klicne linije ali najete linije. Standardi za povezavo spadajo v fizični nivo.. 2.4.1. VRSTE LINIJ. Osnovni prenosni medij je še vedno kabel, čeprav je možna tudi brezžična povezava. Uporabnik je tako vezan na Telekom ali podobno pooblaščeno organizacijo. Uporabi lahko navadno telefonsko linijo ali najame posebno. Začetni stroški najete linije so večji, a se ob velikem prometu izplačajo, saj je cena najema ne glede na količino prenesenih podatkov konstantna. Prednost je kapaciteta, ki jo uporabnik ob vlogi za najem specificira. Če ni prevelika in če so že obstoječe telefonske linije dovolj kvalitetne, je možno uporabiti kar te. Vse, kar mora operater narediti, je speljati linijo mimo central in tako vzpostaviti neposredno povezavo. Če je zahteva po hitrosti prenosa večja (recimo nekaj Mbitov/s) od tiste, ki jo nudijo standardne telefonske linije, je potrebno polagati nove kable. Cena najete linije je odvisna od kapacitete, ne pa tudi od dolžine, razen v primeru optičnih vlaken, kjer vsak nov meter pomeni podražitev. Poleg visoke cene in padanja kvalitete linije z dolžino, je glavna slabost možnosti najema omejenost, saj omogoča komunikacijo le med dvema računalnikoma, ki ju spaja najeta linija. Uporaba že obstoječih, navadnih telefonskih linij, omogoča uporabniku klicanje poljubne številke in s tem povezavo njegovega računalnika z vsakim, ki ima kjerkoli na svetu na drugi strani žice potrebno opremo. Slaba stran pa je dosti nižja kapaciteta. Trenutna zgornja meja pri analognih telefonskih omrežjih je 56.000 bitov/s, v praksi pa še manj, kajti kvaliteta linij je za takšno hitrost prenosa podatkov dostikrat prenizka. Kljub temu je to za večino uporabnikov še zmeraj optimalna izbira, kajti začetni strošek je le nakup modema. Vse tovrstne računalniške komunikacije se obračunavajo po tarifah, ki veljajo za telefonske pogovore.. 2.4.2. MODEM. Modem je naprava, ki modulira oziroma demodulira signal. Spremembo iz digitalnega signala v analognega in na drugi strani linije nazaj v digitalnega Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 14.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. opravljajo modemi. Modema se morata pred prenosom podatkov dogovoriti, kako bosta komunicirala, oziroma natančneje, kateri standard bosta uporabila. Standardov je več kot deset, pri vsakem pa sta določena hitrost komunikacije (standardne vrednosti so 300, 1200, 2400, 4800, 9600,…, 14400, 19200 in 28800 bitov/s) in način modulacije. Določeni so tudi standardi za korekcijo napak in stiskanje podatkov. Možni sta asinhrona in sinhrona komunikacija. Praviloma asinhrone modeme uporabljamo na navadnih, sinhrone pa na najetih linijah. Glavna razlika je v tem, da prvi zaradi nesinhroniziranega delovanja za uspešno komunikacijo zahtevajo več dodatnih kontrolnih bitov od drugih, kjer se modema sinhronizirata. Čas oddaje in sprejema je torej predviden, potrebne je manj odvečne informacije, hitrost prenosa pa je zato večja.. 2.4.2.1 Moduliranje signala Ker je naloga telefona prenos človeškega govora, ki je analogen, in ker je računalniška komunikacija digitalna, računalnika ni mogoče direktno obesiti na linijo. Teoretično je mogoče digitalni signal s Fourierjevo transformacijo razbiti na neskončen spekter sinusoid, kar da analogen signal, vendar je telefonski govorni kanal omejen na frekvenčni pas od 500 - 3600 Hz, saj pri drugih frekvencah pride do velikega dušenja, zaradi katerega bi bil signal na sprejemni strani preveč popačen. 0001 0101 1111 1010 digitalni signal. modem / modulacija. analogni signal. modem / demodulacija. 0001 0101 1111 1010 digitalni signal. Slika 4: Modulacija, demodulacija. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 15.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Na oddajni strani je zato potreben digitalno analogni (D/A) konverter, na sprejemni pa A/D konverter. Po telefonski liniji tako potuje analogni signal, ki ga je potrebno primerno modulirati. V osnovi so možni trije načini: frekvenčna, amplitudna in fazna modulacija. Pri fazni modulaciji modulira D/A konverter binarno vrednost ena na neko frekvenco v pasu 500-3600 Hz, binarno vrednost nič pa na drugo (npr. 1000 Hz=1, 800 Hz=0). Po liniji tako potujeta signala, ki ju je med sabo mogoče razlikovati po višini tona. Drugače je pri amplitudni modulaciji, kjer se enica od ničle loči po jakosti piska in še drugače pri najhitrejši od osnovnih treh, fazni, kjer obrat faze pomeni spremembo iz ene od obeh vrednosti v drugo. Frekvenčna modulacija Frekvenca je število ponovitev sinusnega valovanja v sekundi. To število pomeni, kolikokrat v eni sekundi je doseglo valovanje maksimum. Hertz je enota za frekvenco, ki pomeni en nihaj na sekundo. Za predstavitev binarne 0 in 1 vzamemo dve različni frekvenci. Npr. 1070 Hz pomeni binarno 0, 1270 Hz pomeni binarno 1. V kolikor želimo poslati naenkrat dva bita, moramo vzeti štiri različne frekvence (imenujmo jih A, B, C in D). Z A predstavimo 00, z B 01 itd. V kolikor še naprej podvajamo število različnih frekvenc, pa s podvojitvijo pridobimo še nadaljnji bit.. Slika 5: Sprememba frekvence (frekvenčna modulacija). Amplitudna modulacija Pri amplitudni modulaciji spremenimo amplitudo sinusnega valovanja analogno spremembi frekvence pri frekvenčni modulaciji. To storimo s spremembo napetosti. Npr. če imamo dve različni amplitudi sinusnega valovanja, potem ena predstavlja binarno 0, druga pa binarno 1.. Slika 6: Sprememba amplitude (amplitudna modulacija). Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 16.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Fazna modulacija Da spremenimo fazo sinusnega valovanja v določenem trenutku, ustavimo pošiljanje prejšnjega sinusnega valovanja in začenjamo v tem trenutku pošiljati novo sinusno valovanje iste amplitude in frekvence. Če začnemo pošiljati novo valovanje na istem frekvenčnem nivoju, kjer smo prenehali pošiljati staro valovanje, ne zaznamo nobene spremembe v fazi in nasploh nobene spremembe. Če pa začnemo novo valovanje pošiljati na neki drugi točki na sinusni krivulji, se zgodi nenaden skok napetosti na mestu, kjer se konča staro in začenja novo valovanje. To je fazni premik in se meri v stopinjah. 0 ali 360 stopinjski premik ne prinese nobene spremembe, medtem ko 180 stopinjski fazni premik pomeni obrat napetosti in nagiba sinusnega valovanja, t.j. preskočimo pol periode sinusne funkcije na mestu prehoda. Preskočimo lahko tudi samo 90 ali 135 stopinj itd. Z več različnimi faznimi premiki lahko predstavimo več bitov v enem premiku.. Slika 7: Fazni premik za 90° (fazna modulacija). Slika 8: Fazni premik za 180° (fazna modulacija). 2.5 NAPRAVE ZA MEDOMREŽNO POVEZOVANJE Za moderna omrežja je značilno, da so razdeljena na tri nivoje: dostopni ali fizični nivo, porazdelitveni ali podatkovni nivo in osrednji ali mrežni nivo. Dostopni ali fizični nivo, katerega sestavljajo ponavljalnik, pretvornik in usmerjevalnik, skrbi za priklop naprav in končnih uporabnikov v omrežje.. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 17.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Porazdelitveni ali podatkovni nivo je sestavljen iz stikal, premoščevalnikov, pretvornikov in usmerjevalnikov. Njegove naloge so usmerjanje prometa, omogočiti vstop oddaljenim uporabnikom in skrb za varnost. Značilen je za oddaljena omrežja. Osrednji ali mrežni nivo sestavljajo usmerjevalniki in pretvorniki. Njegova naloga je hiter prenos podatkov med oddaljenimi omrežji. Je nekakšno jedro omrežja.. 2.5.1. PONAVLJALNIK (REPEATER). povezuje dve identični omrežji in prenaša vse podatke po obeh omrežjih. Naloga ponavljalnika je, da signal, ki ga sprejme na enem vmesniku, ojači in obnovi ter preusmeri na preostale vmesnike. Pri tem pride do majhnih zakasnitev, zato je število ponavljalnikov v omrežju omejeno. Ponavljalnik predstavlja najcenejšo povezavo med lokalnimi omrežji. Primerjamo ga lahko z uslužbencem, ki prebira sporočila, ki prihajajo po telefaksu, popravi neberljive dele in naredi njihovo kopijo. Ponavljalnike uporabljamo v primerih, ko se pojavijo potrebe po povečanju števila delovnih postaj oziroma fizične razsežnosti omrežja. Glede na različne prenosne medije je namreč omejeno maksimalno število postaj, ki jih lahko povežemo med seboj in dolžina prenosnega medija, ki te postaje povezuje. Ponavljalniki se med seboj ločijo po številu segmentov, ki jih povezujejo, in po tipu konektorjev, ki so vezani na prenosni medij. Delovne postaje, ki so povezane med seboj s prenosnim medijem in na tej povezavi ne vsebujejo nobene naprave za medomrežno povezovanje, tvorijo svoj segment omrežja. V primeru, ko postaje ločuje koncentrator (Hub), pravimo, da so postaje na istem logičnem segmentu, saj potujejo vsi paketi podatkov do vseh naprav. Zaradi številnih pomanjkljivosti se ponavljalniki vedno manj uporabljajo. Število ponavljalnikov v omrežju je omejeno in zato niso primerni za gradnjo večjih omrežij, ne moremo povečati prepustnosti omrežja, tudi ne moremo ločiti prometa med posameznimi segmenti oziroma ne moremo razdeliti omrežja na podomrežja. Za ponavljalnik je značilno, da ne preverja vsebine paketa, ampak signal le ojači in obnovi, zato ga prištevamo med naprave, ki delujejo na prvi – fizični plasti referenčnega modela ISO/OSI.. 2.5.2. PREMOŠČEVALNIK (MOST, BRIDGE). omogoča medsebojno povezovanje omrežij v dveh ali več sosednjih zgradbah. Ko lokalni omrežji povežemo z mostom, lokalno omrežje zapustijo le podatki, ki morajo potovati v drugo lokalno omrežje. To lahko primerjamo z uslužbencem, ki skrbi za ločevanje pošte na tisto, ki ostane znotraj zgradbe, in tisto, ki stavbo zapusti. Premoščevalnik je novejšega izvora kot ponavljalnik. Je zahtevnejša naprava, saj podatke ne le ojači in pošlje na ustrezen vmesnik, temveč jih najprej shrani v medpomnilnik. Podatke (pakete) v medpomnilniku preveri in v primeru, da ne ugotovi napake, paket pošlje naprej na ustrezen vmesnik premoščevalnika, glede na ciljni naslov. Ker se paket najprej shrani, in ker je potreben določen čas, da premoščevalnik ugotovi, na kateri vmesnik poslati paket, so premnoščevalniki počasnejši od ponavljalnikov. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 18.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Ker premoščevalniki operirajo z MAC naslovi, ki so definirani na logični plasti referenčnega modela OSI, pravimo, da premoščevalniki delujejo na drugi – povezavni plasti referenčnega modela ISO/OSI. Število permoščevalnikov v omrežju ni omejeno, prav tako fizična razsežnost omrežja, ki ga povezujejo premoščevalniki, ni omejena. S premoščevalniki lahko delno povečamo prepustnost omrežja in povežemo različna LAN omrežja med seboj: ethernet, Token Ring, FDDI,... Premoščevalnike, ki med seboj povezujejo segmente lokalnega omrežja, imenujemo lokalni premoščevalniki (Local Bridge), če pa med seboj povezujejo oddaljena lokalna omrežja, jih imenujemo oddaljeni premoščevalniki (Remote Bridge). Ker so premoščevalniki počasne naprave, jih v lokalnih omrežjih izpodrivajo preklopna stikala, v prostranih omrežjih (povezovanje oddaljenih lokalnih omrežij) pa usmerjevalniki.. 2.5.3. USMERJEVALNIK (ROUTER). je naprava za povezovanje dveh ali več omrežij. Njegove funkcije so omejevanje prometa, prenašanje prometa na manjša omrežja in izbira najustreznejše poti za potovanje podatkovnih paketov do njihovega cilja. S tem zmanjšuje promet v omrežju. Sposoben je usmerjati pakete na podlagi IP naslovov. Z njihovo pomočjo lahko povežemo oddaljene lokacije, kjer se uporablja klicni način vzpostavitve zveze med oddaljenimi lokacijami (analogni klic, ISDN). V zadnjem času usmerjevalniki omogočajo združevanje novih funkcij, med katere prištevamo prenos govora preko protokola IP (VoIP), prenos govora preko omrežja Frame Relay (VoFR) in šifriranje podatkov. Usmerjevalniki lahko delujejo kot požarni zid (Firewall). Požarni zid je pregrada, ki nezaželenim podatkovnim paketom preprečuje vstop v določene dele mreže ali izstop iz njih. Požarni zid je torej ločnica med internetom in lokalnim omrežjem, ki preprečuje vdore v lokalno omrežje. Dostop do interneta in z njega je mogoč le preko računalniškega požarnega zidu. Zato je tipična uporaba usmerjevalnika na mestu, kjer se krajevna mreža priključuje na internet. Z vpisom v sezname dostopa določimo, kateri zunanji in notranji računalniki so dostopni in kateri protokoli so dovoljeni. Npr. dostop iz zunanjih omrežij do notranjega spletnega strežnika je omogočen, prepovedan pa je dostop do drugih strežnikov v podjetju. Usmerjevalniki operirajo z mrežnimi naslovi, ki so definirani na tretji plasti referenčnega modela OSI in zato pravimo, da je usmerjevalnik naprava, ki deluje na tretji – mrežni plasti referenčnega modela ISO/OSI. V lokalnih omrežjih se število usmerjevalnikov zmanjšuje, nadomeščajo jih preklopna stikala.. 2.5.4. STIKALO (SWITCH). Zaradi boljše karakteristike in bistveno nižje cene na posamezen priključek stikala vse bolj zamenjujejo ponavljalnike, premoščevalnike in usmerjevalnike. Od ponavljalnikov jih loči način delovanja, ki je v osnovi enak kot pri premoščevalnikih. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 19.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Od premoščevalnikov in usmerjevalnikov jih ločijo bistveno boljše karakteristike. Za stikala bi lahko rekli, da se učijo oz. si zapomnijo, na katerih priključkih se pojavi določen fizični naslov naprave (MAC - Media Access Code) ter nato ustrezno posredujejo promet glede na ciljni naslov. Izvedba logike v stikalih je, drugače kot pri mostovih, popolnoma strojna, torej v procesorjih, zato delujejo s hitrostjo (Line Speed) medija, brez obremenjevanja pretočnosti omrežja. Prav zato so omrežja, zgrajena na drugem nivoju, najhitrejša omrežja. Stikala znajo preprečevati tudi zanke, ki se lahko pojavijo v omrežnih topologijah, zgrajenih na drugem nivoju. Stikalo omogoča namensko povezavo do naprav, kar pomeni, da lahko več naprav, priključenih na stikalo, sočasno oddaja in sprejema podatke. To omogoča hrbtenica stikala, ki je praviloma dovolj prepustna, da omogoča največji prenos na vseh vratih stikala sočasno. Veliko pripomore tudi velik predpomnilnik, ki shranjuje prejet promet, dokler niso ciljna vrata prosta za njegovo posredovanje naprej. Stikala so naprave, ki delujejo na drugi, povezavni plasti referenčnega modela OSI in so namenjena predvsem povečanju prepustnosti znotraj lokalnega omrežja (arhitektura hitrega vodila).. 2.5.5. PRETVORNIK (PROTOKOLNI KONVERTER, GATEWAY). Pretvornik je skupek strojne in programske opreme, potrebne za komunikacijo dveh tehnološko različnih omrežij (npr. lokalno in javno paketno omrežje X.400) in zagotavlja pretvorbo protokolov iz ene omrežne arhitekture v drugo. Pretvornik pogosto uporabljamo kot vhodno izhodno točko pri povezovanju lokalnega omrežja z globalnim. Pri tem pretvornik poskrbi, da v lokalno omrežje vstopajo le paketi, namenjeni temu omrežju in obratno - izstopajo samo paketi, namenjeni računalniku ali napravi zunaj tega omrežja. Ves lokalni omrežni promet ostane zunaj lokalnega omrežja. Pretvornik deluje na vseh plasteh, vključno z aplikacijsko plastjo. Naloga pretvornika je, da različnim računalniškim sistemom, ki med seboj niso neposredno združljivi, daje občutek, kot da komunicirajo z enakim sistemom na drugi strani.. 2.6 TOPOLOGIJE OMREŽJA Topologija pomeni geometrijski načrt ali dizajn podatkovnega medija, s ciljem povezave vseh delovnih postaj ali vozlišč v skupno mrežo [Simič, 1988]. Topologija omrežja je množica vseh parov (Vi, Vj), kjer sta Vi in Vj vozlišči, med katerima obstaja neposredna fizična povezava. Vozlišča so aktivni elementi hrbtenice, ker usmerjajo promet. Povezave so s stališča topologije pasivni elementi, saj pakete ne glede na njihovo vsebino med dvema točkama le pasivno prenašajo. Lokalne povezave so povezave med računalnikom in lokalnim vozliščem. Omrežne povezave povezujejo dve vozlišči [Vidmar, 2002].. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 20.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 2.6.1. Diplomsko delo univerzitetnega študija. TOPOLOGIJA VODILA (BUS TOPOLOGY):. Topologija vodila omogoča povezavo različnih operacijskih sistemov. Vse delovne postaje, med katere štejemo terminale, osebne računalnike, računalnike, grafične postaje, vozlišča, so povezane z enotnim vodnikom, tako da prenos podatkov poteka podobno kot po vodilu. Vse enote na vodilu lahko zaznavajo vse signale hkrati. Omrežje s topologijo vodila je ethernet. Tovrstna topologija je ena najbolj razširjenih v svetu LAN-ov.. Slika 9: Topologija vodila. Prednosti topologije vodila so: ─ najmanjša količina kablov glede na ostale topologije, ─ dodajanje novih uporabnikov na mrežo je preprosto, ─ posebna vozlišča niso potrebna, ─ s strani aparaturne opreme ni ene točke, katera bi lahko diskvalificirala celotno mrežo. Potencialne pomanjkljivosti: ─ povezava vozlišča na vodilo je precej kompleksna, ─ v primeru prekinitve ali kake druge napake je težko lokalizirati napako na vodilu, ─ dolžina prenosnega medija je omejena, ─ zahteven bi-direktiven medij.. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 21.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 2.6.2. Diplomsko delo univerzitetnega študija. TOPOLOGIJA ZVEZDE (STAR TOPOLOGY):. Omrežje, ki ima značilnosti topologije zvezde, ima eno samo vozlišče, na katerega se povezujejo delovne postaje. Vozlišče je lahko računalnik, preklopna oprema, most,... Za to topologijo je značilno, da je osnovni gradnik zveza točka – točka. Topologija zvezde se razlikuje od drugih topologij po tem, da si delovne postaje ne delijo prenosnega medija, pač pa resurse centralnega računalnika. Ta tip povezovanja delovnih postaj je eden najstarejših in tudi prvih uporabljenih.. V. Slika 10: Topologija zvezde. Prednosti: ─ ker centralni računalnik delovnim postajam nudi večino potrebnih resursov oziroma uslug, so le te lahko manj zahtevne, ─ vzdrževanje je preprosto, saj se vse izvaja v eni točki, ─ poškodba oziroma prekinitev na kablu povzroči izpad le enega uporabnika, ─ enostavnost, saj med katerimakoli pristopnima točkama vodi le ena pot, ─ omrežje v primeru napak na kabelskem odseku še vedno deluje. Onesposobljen je le računalnik, ki je povezan s kablom, na katerem je okvara.. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 22.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Pomanjkljivosti: ─ največja količina kablov glede na ostale topologije, ─ ima eno samo točko porušitve, kar pomeni, da je zelo občutljiva na izpad vozlišča, saj v tem primeru noben par ne more več komunicirati, ─ z naraščanjem potreb po komuniciranju močno upadajo celotne performanse mreže, zato je število priključkov na tako omrežje omejeno.. 2.6.3. TOPOLOGIJA OBROČA (RING TOPOLOGY):. Več vozlišč je nanizanih drugo za drugim v obroč, tako da sta med vsakim parom vozlišč možni dve poti, zato je omrežje bolj trdoživo. Karakteristična zveza te topologije je točka – točka, s pomočjo katere je izpeljan obroč, to je glavni kabel, kakor tudi priklop delovnih postaj nanj. Mrež, ki bi to topologijo uporabljale v svoji čisti obliki, danes praktično ni več.. V V. V V. Slika 11: Topologija obroča. Prednosti: ─ manjša količina kablov kot pri topologiji zvezda, ─ enostavnejše lokaliziranje in odprava napak kot pri vodilu. Pomanjkljivosti: ─ napaka na kablu ali njegova prekinitev lahko povzroči izpad celotne mreže, ─ razširjanje mreže je težavno, če je mreža na začetku slabo zasnovana.. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 23.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. V zgoraj navedenih primerih, tako imenovanih čistih osnovnih topoloških oblikah, je prikazanih nekaj prednosti in pomanjkljivosti. Da bi se izognili pomanjkljivostim posamezne topologije, so nastale nove oblike, ki so običajno sestavljene iz teh treh osnovnih oblik. Naštete so v nadaljevanju.. 2.6.4. TOPOLOGIJA ZVEZDA–OBROČ (RING-STAR TOPOLOGY). ima v zvezdasti obliki združene delovne postaje na zbirna vozlišča ali zvezdišča, katera so povezana na osnovni obroč, ki ta zvezdišča združuje.. 2.6.5. TOPOLOGIJA DREVESA (TREE TOPOLOGY). zagotavlja enostavne usmerjevalne postopke. V praksi jo le redko srečamo. Srečamo jo v omrežjih lokalnega dostopa, kjer je množica terminalov med seboj povezana s koncentratorji.. 2.6.6. POLNA TOPOLOGIJA (FULL TOPOLOGY). je v praksi le redko vidna. Srečamo jo le v primerih s posebnim namenom. Usmerjevalni postopki so zelo zahtevni, saj število možnih poti med dvema točkama strmo narašča s številom vozlišč. Cenovno je zelo neugodna.. 2.6.7. SPLOŠNA TOPOLOGIJA (GLOBAL TOPOLOGY). je v praksi najpogostejša. Njena kompleksnost je lahko nizka ali visoka, odvisno od uporabniških in tehnoloških zahtev. Vsebuje poljubno število povezav, ki še zagotavljajo povezanost omrežja.. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 24.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 3 OBSTOJEČE STANJE 3.1 PREDSTAVITEV PODJETJA Začetki podjetja Jelovica segajo v leto 1358, ko je na škofjeloškem ozemlju pričela delovati ena najstarejših žag v srednji Evropi. Lesarska tradicija, ki jo je podedovala Jelovica, se je nadaljevala, ko sta leta 1905 svoji podjetji pri Trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani registrirala Franc Dolenc in Franc Heinrihar. Njuni obrati na Trati štejejo za začetek lesne industrije v Škofji Loki. Leta 1968 je Jelovica v svoj proizvodni program prvič vključila industrijsko proizvodnjo stavbnega pohištva in montažnih objektov ter razvila svojo lastno trgovsko mrežo, kar je ohranila vse do današnjih dni. Proizvodni program Jelovice se deli na tri strateške poslovne enote (SPE): SPE Primarna proizvodnja, katere naloge so: ─ predelava hlodovine, ─ sušenje lesa, ─ izdelava polizdelkov za druge SPE in zunanje kupce. SPE Stavbno pohištvo, kjer izdelujemo: ─ okna, balkonska vrata in panoramske stene z izolacijskim ali s specialnim izolacijskim steklom, v različnih dimenzijah in oblikah, ─ lesena polkna s fiksnimi, z gibljivimi lamelami, polkna s polnili in masivna ravna (deščičasta) polkna, ─ notranja vrata - gladka in stilna iz različnih vrst furnirja, lakirana ali lužena, ─ vhodna vrata - masivna ali z opažnimi letvicami, ─ garažna vrata. Letno izdelamo 100.000 oken, 16.000 polken, 160.000 notranjih vrat, 70.000 podbojev in 6.000 vhodnih ter garažnih vrat. SPE Hiše, kjer izdelujemo: ─ stanovanjske in počitniške hiše iz lastnega programa, ki jih še dodatno prilagajamo potrebam in željam kupcev, ─ stanovanjske in počitniške hiše po načrtih kupcev, ─ večnamenske objekte, kot so delavnice, trgovine, skladišča in pisarne po naročilu, ─ montažne stene, ki so primerne za različne adaptacije in dopolnilne gradnje, ─ montažne garaže, ─ protihrupne ograje. Letno izdelamo 40.000 kvadratnih metrov površine montažnih hiš in objektov. Vizija podjetja so: ─ zadovoljni kupci, poslovni partnerji in zaposleni, ─ okolju prijazni izdelki, ─ les osnovni material, ─ sinonim za kakovost,. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 25.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. ─ stalna rast rezultatov, ─ uveljavljena blagovna znamka, ─ biti vodilen na trgu s celotno ponudbo.. 3.1.1. ORGANIZACIJSKA SHEMA. Organizacijska shema Jelovice d.d. je prikazana na Sliki 12.. VODSTVO - UPRAVA POSLOVNI SERVIS PODROČJE KADRI RR JELOVICA SKUPNE SLUŽBE PRAVNA SLUŽBA PODROČJE EKONOMIKE IN FINANC MARKETING. SPE PRIMARNA PROIZVODNJA. SPE STAVBNO POHIŠTVO. SPE HIŠE. Slika 12: Organizacijska shema Jelovice d.d.. 3.1.2. ORGANIZIRANOST SLUŽBE ZA INFORMATIKO. Služba za informatiko spada v Poslovni servis. Podrejena je pomočniku direktorja, kateri hkrati pokriva tudi finančno področje. V službi za informatiko smo zaposleni štirje delavci, ki imamo zadolžitve in odgovornosti vsak za določeno področje. Vse obdelave, za katere skrbimo in jih vzdržujemo, so plod lastnega razvoja. Hitri odzivi, skupno ustvarjanje in internetne tehnologije so v današnjem času glavni tvorci uspeha, zato si prizadevamo za čim boljšo uporabo novih tehnologij ter čim tesnejše sodelovanje s poslovnimi partnerji.. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 26.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 3.1.3. Diplomsko delo univerzitetnega študija. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA V JELOVICI D.D.. 5 terminalov (VT220, VT320, VT420), 3 PC terminali (PC-286, PC-386), 136 osebnih računalnikov, 5 strežnikov (Unix, Open VMS, Windows Server 2000, Linux, Windows NT), 2 analogna modema, 5 prenosnih računalnikov, 2 skenerja, 137 tiskalnikov, 5 risalnikov (HP, Roland Calcomp), analogni, ISDN in ADSL telefonski priključki, 4 usmerjevalniki, 1 stikalo, 16 ponavljalnikov (8, 16, 24 portni), 13 optičnih pretvornikov, Miracle baza podatkov, operacijski sistem (Open VMS, Unix, Linux, Win95, Win98, Win XP, Win 2000 Server), ─ aplikacije (cobol aplikacije, AutoCAD, Office 97, Office 2000, Klaes, Sema). ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─. 3.2 ANALIZA PROBLEMSKEGA STANJA Z izrazom analiza problemskega stanja opredeljujemo sistematično proučitev obstoječega stanja, v katerem se čuti problem. Problem je ciljno usmerjeno stanje [Gričar et al, 1988]. Problem je razmerje med dvema stanjema: obstoječim (stanje obstoječega sistema) in želenim stanjem (stanje želenega sistema) [Optner, 1965]. S problemom torej označujemo razliko med dejanskim in želenim stanjem. V čem se kaže nezadovoljstvo med dejanskim in želenim stanjem v Jelovici d.d.? Imamo računalniško podporo, zgrajeno iz več samostojnih enot na več lokacijah. Tehnologija, ki jo uporabljamo, je zastarela, kar ima za posledico nepovezane podatke, dolge odzivne čase, manjšo vrednost rezultatov od želenih, visoke stroške poslovanja, kakor tudi probleme z vzdrževanjem sistema. Nezadovoljstvo z dejanskim stanjem se kaže zaradi več pomanjkljivosti obstoječega sistema:. 3.2.1. OMREŽJE. Omrežje se je na lokaciji Trata v Škofji Loki gradilo v 90-ih letih prejšnjega stoletja s tehnologijo, ki je bila tedaj na voljo. Ker se je že pri izgradnji omrežja pretirano varčevalo, zgrajeno omrežje ni bilo fizično zaščiteno, saj večina aktivnih komponent leži po mizah, brez vsakršne zaščite. Zmanjkalo je tudi časa in denarja za ustrezno Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 27.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. označitev omrežja. Vse to ima za posledico pogosto nerazpoložljivost omrežja, saj se nemalokrat zgodi, da zaposleni nehote zadane komponento, ki se nahaja na mizi, in s tem povzroči odpoved oziroma nerazpoložljivost. Ker pa omrežje ni ustrezno označeno, je potrebno precej časa za odkrivanje napake, šele nato sledi sanacija napake. Vse to ima za posledico nezadovoljstvo med zaposlenimi. Značilnost omrežja v našem podjetju je, da so vsa vozlišča med zgradbami povezana z optičnimi kabli, medtem ko so vozlišča, ki se nahajajo znotraj zgradb, med seboj povezana z UTP kablom. Meritve omrežja, ki so bile opravljene v septembru 2005, so pokazale velike slabitve na spojih, kjer so pretvorniki iz optičnih povezav na UTP povezave, tako da bi bilo nujno sanirati vsaj te segmente omrežja. Hitrost prenosa je na celotnem omrežju 10 Mbit/s. Na lokaciji v Škofji Loki imamo omrežje, sestavljeno iz trinajstih vozlišč. Sledi kratek opis značilnosti posameznih vozlišč. Vozlišče (V1) se nahaja v zgradbi, kjer imata prostore službi za informatiko in investicije. To vozlišče predstavlja srce omrežja. Stanje vozlišča je razvidno iz Slike 13.. Slika 13: Vozlišče (V1). Vozlišče (V2) pokriva področje razvoja oken, operativne priprave dela oken in primarne proizvodnje. Ta del omrežja je bil zgrajen na novo. Vozlišče je eno izmed najbolje urejenih, čeprav označitev še vedno ni takšna, da bi ob morebitni odpovedi linije pri uporabniku takoj vedeli, kje v omarici je njen priklop. Vozlišče (V3) se nahaja v skladišču nekurantnih izdelkov in servisne službe. Včasih je bil na tej lokaciji prodajni salon, zato je bilo vozlišče precej razvejano, v današnjem času pa služi le kot povezava z ostalimi vozlišči. Poleg tega omogoča priklop dvema delovnima postajama v omrežje. Vozlišče (V4) je eno manjših, nahaja se v hali primarne proizvodnje. Celotno vozlišče sestavljata le optični konverter in razdelilnik (Hub).. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 28.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Vozlišče (V5) pokriva potrebe skladiščenja žaganega lesa in sušilnice. Prav tako kot za vsa druga vozlišča, je tudi zanj značilno, da je brez vsakršnih označb in poleg tega še v neustrezni omarici, kar še otežuje odpravljanje morebitnih odpovedi. Vozlišče (V6) se nahaja na lokaciji, kjer je proizvodnja vrat. Pokriva razvoj vrat in operativno pripravo vrat. Pomanjkljivost vozlišča je v tem, da je fizično povsem nezaščiteno, poleg tega niso vzpostavljene povezave s proizvodnjo, do posameznih delovnih mest. Vozlišče (V7) se nahaja na lokaciji prodajnega salona. Značilnost tega vozlišča je v tem, da se zaposleni lahko povežejo v celotno omrežje, poleg tega imajo še lasten strežnik, na katerega se preko terminal strežnika prijavljajo nanj, saj pri svojem delu še vedno uporabljajo terminale. Vozlišče (V8) se nahaja nad maloprodajnim salonom, pokriva pa področje ekonomike in financ, nabave in prodaje. S selitvami in širitvami posameznih služb so se povečevale potrebe po dograditvi omrežja. Tako je zraslo vozlišče, ki je postalo povsem neobvladljivo, saj glede na obseg povezav in ob dejstvu, da ni nikakršnih označb, od kje kakšen kabel pride oziroma kam gre naprej, ne moremo več zagotoviti odprave napake v doglednem času, poleg vsega pa postaja vse večji problem propustnosti omrežja. Vozlišče (V9) je bilo zgrajeno med zadnjimi, zato bi lahko za to vozlišče poudarili enake značilnosti kot za vozlišče (V2), se pravi, da je najlepše urejeno, še vedno pa ima pomanjkljivosti enoznačnega označevanja. To vozlišče pokriva pravno službo in kadrovsko službo, nahaja pa se v upravni stavbi. Vozlišče (V10) se nahaja v upravni stavbi. Pokriva področje uprave, plansko analitske službe in marketinga. Vozlišče (V11) se nahaja v obratu proizvodnje notranjih vrat. Je le nekakšen optični razdelilnik, saj je preko tega vozlišča omogočen dostop vozliščema (V12) in (V13) v celotno omrežje. Vozlišče (V12) se nahaja na lokaciji skladišča končnih izdelkov. Vozlišče je postavljeno na mesto, kjer prihaja do precejšnih temperaturnih nihanj, kar povzroča motnje na omrežju, nemalokrat pa se zgodi, da pride do odpovedi komponent, ki predstavljajo to vozlišče. Poleg tega je vsa oprema, ki se nahaja na vozlišču, stlačena v premajhno omarico, kar onemogoča normalno odpravo napake. Ob odkrivanju odpovedi je vedno potrebno vso opremo potegniti iz omarice, jo pregledati, odpraviti morebitno napako in jo nato zopet spraviti nazaj. Vozlišče (V13) se nahaja na obratu proizvodnje okrasnih letev. Pokriva le dve delovni mesti, vključuje pa opremo, s katero bi lahko pokrili precej večje vozlišče. Slika 14 v nadaljevanju shematsko prikazuje lokacije zgradb v Škofji Loki, z vozlišči. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 29.

V4. V3 V2. V1. V5. V9. V6. V13. V10. V8 V7 V11 V12. Diplomsko delo univerzitetnega študija. optični kabel UTP kabel Vi vozlišče. Legenda. Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Slika 14: Lokacije zgradb z vozlišči.. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 30.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 3.2.2. Diplomsko delo univerzitetnega študija. POVEZANOST DISLOCIRANIH ENOT. Jelovica d.d. ima dve dislocirani enoti, v Preddvoru in Gorenji vasi. Povezava do Preddvora poteka preko najete linije 64K, Gorenja vas pa je povezana preko ISDN linije. Povezavi s stališča zanesljivosti delujeta stabilno, s cenovnega vidika pa sta precej dragi, zato bo potrebno poiskati alternativne cenejše rešitve.. Slika 15: Povezanost dislociranih enot Jelovice d.d.. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 31.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 3.2.3. Diplomsko delo univerzitetnega študija. POVEZANOST PREDSTAVNIŠTEV. Delo v predstavništvih je precej oteženo, saj le te nimajo dostopa do centralne baze podatkov. Vsako od predstavništev ima oseben računalnik, na katerem so izdelane lastne aplikacije. Program, na katerem delajo, je del kopije programa, katerega uporabljamo v Škofji Loki, omogoča pa izdelavo ponudb, naročil in faktur. Ob vsaki spremembi cen je potrebno preko elektronske pošte povleči nove cenike iz Škofje Loke in jih naložiti na računalnike v predstavništvih po celi Sloveniji. Še večji problemi pa nastanejo, ko je potrebno zamenjati oziroma dopolniti posamezen modul programa. Tedaj mora uslužbenec iz službe za informatiko obiskati vsa predstavništva in jim naložiti popravljene, dopolnjene verzije programov. Problemi nastajajo tudi pri samem poslovanju, saj na predstavništvih nimajo vpogleda v zaloge. V primerih, ko stranka želi neko blago iz zaloge, je potrebno iz predstavništva poklicati referenta v Škofjo Loko, ta preveri zalogo ter informacijo o stanju zalog na skladišču posreduje nazaj v predstavništvo. Ko pa pride do realizacije, iz predstavništev naročila pošiljajo preko faksov v Škofjo Loko, kjer je ponovno potreben ročni vnos v računalnik.. 3.2.4. ARHIVIRANJE IN OBVLADOVANJE DOKUMENTOV V ELEKTRONSKI OBLIKI. Za arhiviranje je poskrbljeno le delno. Podatki, ki se nahajajo na strežnikih v službi za informatiko in maloprodaji v Škofji Loki, se arhivirajo dnevno, medtem ko za podatke, ki se nahajajo na osebnih računalnikih, ni poskrbljeno. Za te podatke skrbi vsak sam. Iz izkušenj se vidi, da je za te podatke zelo slabo poskrbljeno. Elektronsko poslovanje oziroma obvladovanje dokumentov v elektronski obliki je v Jelovici d.d. še ne načeta tema.. 3.2.5. TISKANJE. Tiskanje v Jelovici d.d. predstavlja nezanemarljive stroške. Prvi pogoj za povečanje stroškov je bil izpolnjen, ko so uporabniki dobili namizne tiskalnike, saj je tu potrebno upoštevati nakup tiskalnika, kasnejša popravila in nenazadnje število natisnjenih strani. Drugi problem velikega števila izpisov vidimo v navadah ljudi, saj vsako informacijo natisnejo. Tretji vidik izpisovanja pa predstavlja okoren informacijski sistem, saj na določenih segmentih ni dovolj ekranskih pregledov.. 3.2.6. AVTOMATIZIRANO SPREMLJANJE PROIZVODNJE. Trenutni informacijski sistem tega področja ne pokriva. Med proizvodnjo izdelka se ne beležijo nikakršni podatki o njegovem stanju. Tako nimamo nobenih informacij, v kolikšni meri je določen delovni nalog že realiziran.. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 32.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 3.2.7. Diplomsko delo univerzitetnega študija. INFORMACIJSKI SISTEM. Obstoječi informacijski sistem je bil zasnovan leta 1984 in dograjevan v naslednjih petih letih, kasneje pa vzdrževan toliko, da je v možni meri zadovoljeval potrebe poslovanja. Zgrajen je iz treh ločenih samostojnih podsistemov: ─ podpora nabavi, proizvodnji in prodaji, ki je zgrajena na Miracle bazi, katera teče na operacijskem sistemu Open VMS na Alpha strežniku DS20E, ─ podpora maloprodaji, ki je grajena na indeks sekvenčnih datotekah. Operacijski sistem je Unix, vse skupaj se izvaja na osebnem računalniku Altos 7000, ─ podpora finančno računovodskemu področju, ki je grajena na indeksnih datotekah, kar pa se izvaja na operacijskem sistemu Open VMS na Alpha strežniku DS20E. Računalniška podpora deluje stabilno, z vidika sodobnih tehnologij pa je njena največja pomanjkljivost ta, da je v sistem težko vključevati nove zahteve (podatke), predvsem pa je nemogoč sodoben način izbiranja in prikazovanja obdelanih podatkov. Sodobno zasnovan informacijski sistem mora kot enoten sistem podpirati vse poslovne funkcije podjetja. Za podjetje, ki se ukvarja z nabavo, s proizvodnjo in trgovino, z uvozom ter izvozom, s samostojno finančno računovodsko službo, je tak sistem zelo obsežen.. 3.3 OPREDELITEV CILJEV Problem bo rešen, če računalniško podprt informacijski in komunikacijski sistem privedemo iz obstoječega stanja, ki povzroča nezadovoljstvo, v želeno stanje, ki ima naslednje karakteristike: ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─ ─. komunikacije označene in zaščitene, večja razpoložljivost sistema, povečano zadovoljstvo delavcev z delom in izboljšani medsebojni odnosi, dislocirani enoti preko routerjev povezani z matičnim podjetjem, vzpostavitev povezav do predstavništev, poslovanje omogočeno od koderkoli – mobilno poslovanje, nižji stroški poslovanja, zmanjšanje papirne dokumentacije, z znižanjem stroškov natisnjene strani, potek proizvodnje brez zastojev, enostavno, ažurno in točno vnašanje podatkov v sistem ter hitro in enostavno prikazovanje želenih rezultatov.. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 33.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 3.3.1. Diplomsko delo univerzitetnega študija. PROBLEM. Problem kot razliko med obstoječim in želenim stanjem prikazuje Slika 16. V Jelovici d.d. na problem, ki je predstavljen v nalogi, gledamo kot na priložnost, na korist, ki si jo lahko zagotovimo. Lahko rečemo, da je naš problem v večji meri strukturiran, saj vemo, kako ga bomo rešili. Naš problem se glasi: Kako posodobiti, pohitriti, povezati in poceniti poslovanje? Ko se soočimo s problemom, se nam pojavi vprašanje: Kaj je tisto, kar je potrebno izboljšati, oziroma ali bo izboljšave mogoče uresničiti? Glede na to, da imamo v Jelovici d.d. različne poglede glede obstoječega stanja, smo se odločili, da moramo najprej poenotiti predstave o obstoječem stanju, nakar je potrebno zaposlene pripraviti do tega, da bodo pripravljeni sodelovati pri uresničevanju rešitve.. 3.3.2. OBSTOJEČE STANJE. Ob pogledu na obstoječe stanje takoj opazimo: ─ Imamo omrežje, za katerega ne obstaja nikakršna dokumentacija in za katero nimamo opravljenih meritev propustnosti omrežja. Uporabniki so vse bolj nezadovoljni, saj ne morejo nemoteno opravljati svojega dela zaradi daljših izpadov omrežja. Porabi se preveč časa za odkrivanje in sanacijo napake. ─ Preveč se ukvarjamo s papirno dokumentacijo. Za v proizvodnjo se izpisuje vsa dokumentacija, ker se zgodi, da potrebna dokumentacija iz različnih vzrokov ne pride do zaposlenih v proizvodnji, so nalogi nemalokrat nepravočasno lansirani. Prav tako se ob mesečnih in letnih obdelavah izpiše gore papirja, kar nam še dodatno viša stroške poslovanja oziroma povzroča pomanjkanje finančnih sredstev. ─ Predstavništva Jelovice d.d. nam pošiljajo nepravočasna in netočna naročila. Do problemov prihaja zaradi površnosti delavcev, nesporazumov pri telefoniranju, pretipkavanja, slabe čitljivosti faksov. Preveč ročnega dela povzroči pomanjkanje časa, kar dodatno pripomore k površnosti. Poleg naštetega na predstavništvih nimajo možnosti vpogleda v zaloge, ker niso povezani na omrežje matičnega podjetja v Škofji Loki. ─ Omrežje je vse bolj nezanesljivo, nerazpoložljivo. Zaradi dotrajanosti opreme prihaja do vse pogostejših odpovedi komponent. Ker so le te že prestare, dobavitelji nimajo na zalogi rezervnih delov. Zaradi pomanjkanja rezervnih delov so le ti, v kolikor so še dobavljivi, dražji.. Alojz Klemenčič: Prenova sistema računalniških komunikacij v podjetju Jelovica d.d.. 34.