Merjenje ugleda organizacije : diplomsko delo univerzitetnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer organizacija dela. MERJENJE UGLEDA ORGANIZACIJE. Mentor: Izred. prof. dr. Marko Ferjan. Kandidatka: Marijana Kastelic. Kranj, junij 2006.

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Marku Ferjanu za pomo pri izdelavi diplomske naloge. Njegovi nasveti in trud so mi pomagali, da sem uspela. Iskrena hvala. Zahvaljujem se ge. Tatjani Valant Veli kovi , ravnateljici Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki me je vzpodbujala ves as študija in mi pomagala z nasveti pri izdelavi diplomske naloge. Vsem zaposlenim na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana iskrena hvala za sodelovanje, vzpodbude, nasvete in za nesebi no pomo med študijem in pri izdelavi diplomske naloge. Vesela sem, da sem zaposlena v kolektivu, kjer se veselijo napredka vsakega posameznika in kjer verjamejo v ljudi. Nenazadnje se iskreno zahvaljujem tudi mojim doma im za potrpljenje in podporo..

POVZETEK V diplomski nalogi je predstavljena Srednja zdravstvena šola Ljubljana, kot moderna dobro opremljena šola. Šola daje velik poudarek primerni komunikaciji, timskem delu in vrednotah. Svojo identiteto kaže šola tudi z znakom šole. Znak šole predstavlja mladostnika, ki z radostjo pri akuje nova znanja in nove izzive povezane z bodo im poklicem. Namen naloge je raziskati kako poznajo šolo medicinske sestre in kaj menijo o delu šole u itelji. Anketne vprašalnike smo razdelili u iteljem šole in medicinskim sestram, ki so zaposlene v zdravstvenih ali socialnih ustanovah. Rezultati so pokazali, da medicinske sestre poznajo šolo bolje, kot to menijo u itelji. U itelji menijo, da delajo dobro in da tudi oni gradijo image in ugled šole. Tako u itelji kot medicinske sestre ocenjujejo,da obstajajo razlike med zdravstvenimi šolami. U itelji menijo, da je pri izbiri kandidata za delovno mesto pomembno katero šolo je kon al, ve ina medicinskih sester pa meni da to ni pomembno. Klju ne besede: šola, identiteta, image, ugled. ABSTRACT In this final thesis Secondary School of Nursing is presented. A modern, wellequipped school is an educational centre for 1146 female and male students. Great emphasis is being places also on proper communication, team work and the importance of values. The emblem of the school, with which they identify, represents a youngster who is reaching out his arms eagerly for new knowledge. He is ready to be confronted with challenges of life, and the responsibilities of future profession. The intention of our work is to explore the Value of the school among the teachers and the nurses, who are employed in health and social institutions. A questionary was made and was given to the teachers of school and to nurses the recording to the answers it is apparent that nurses know the school well. Teachers are aware that it is important to work on a good image and reputation of school and that this is also their responsibility. There is a distinction between teachers and nurses; teachers are of the opinion that the reputation of school can influence when applying for a job, while nurses are not of the same opinion. Keywords: school, identity, image, reputation.

KAZALO. 1. OPREDELITEV PROBLEMA................................................................................ 4 2. ŠOLA KOT STORITVENA ORGANIZACIJA .................................................... 5 2.1. VREDNOTE, POSLANSTVO IN VIZIJA ŠOLE ........................................... 7 2. 2. IDENTITETA, IMAGE IN UGLED ............................................................... 8 3. O RAZISKAVI ...................................................................................................... 13 3. 1. NAMEN IN CILJ RAZISKAVE................................................................... 13 3. 2. HIPOTEZE .................................................................................................... 13 3. 3. METODA, VZOREC IN ZBIRANJE PODATKOV .................................... 13 4. REZULTATI RAZISKAVE.................................................................................. 15 4. 1. O ŠOLI........................................................................................................... 15 4. 2. UGOTOVITVE RAZISKAVE...................................................................... 25 PRIMERJAVA ODGOVOROV U ITELJEV IN MEDICINSKIH SESTER 42 5. ZAKLJU EK ........................................................................................................ 50 5.1. TEST HIPOTEZ ............................................................................................. 50 5.2. UGOTOVITVE .............................................................................................. 51 5.3. KRITI NA ANALIZA................................................................................... 51 5.4. PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE...................................................................... 52 6. LITERATURA ...................................................................................................... 54.

KAZALO TABEL Tabela 1: Zakaj so u enci za informativni dan izbrali Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana?.................................................................................................. Tabela 2: Odgovori u iteljev ali medicinske sestre poznajo znak šole………………………………………………………………... Tabela 3: Odgovori u iteljev ali medicinske sestre poznajo poslanstvo šole…………………………………………………....................................... Tabela 4: Odgovori u iteljev ali medicinske sestre poznajo lokacijo šole................................................................................................................... Tabela 5: Odgovori u iteljev ali medicinske sestre poznajo programe izobraževanja………………………………………………………………… Tabela 6: Odgovori u iteljev ali medicinske sestre poznajo koga iz vodstva šole…………………………………………………………………………… Tabela 7: Odgovori u iteljev ali medicinske sestre poznajo koga od u iteljev………………………………………………………………………. Tabela 8: Odgovori u iteljev ali medicinske sestre poznajo koga od dijakov.. Tabela 9: Odgovori u iteljev ali medicinske sestre poznajo projekte………... Tabela 10: Odgovori u iteljev ali je naše delo dovolj predstavljeno v javnosti………………………………………………………….. Tabela 11: Odgovori u iteljev kje zaposleni v zdravstvenih in socialnih ustanovah najpogosteje dobijo informacije o šoli………………. Tabela 12: Trditve u iteljev v povezavi z delom šole……………………….. Tabela 13: Trditve u iteljev v povezavi z ugledom šole…………….............. Tabela 14: Razvrstitev predlogov kdo najve prispeva k gradnji ugleda šole.. Tabela 15: Ali menite, da so razlike v kvaliteti zdravstvenih šol v Sloveniji? Tabela 16: Odgovori u iteljev, da je kriterij za izbiro kandidata za dolo eno delovno mesto tudi to, iz katere zdravstvene šole prihaja......... Tabela 17: Odgovori medicinskih sester kako poznajo znak šole…………... Tabela 18: Kako medicinske sestre poznajo poslanstvo šole? ……………... Tabela 19: Kako medicinske sestre poznajo lokacijo šole?............................. Tabela 20: Kako medicinske sestre poznajo programe izobraževanja?........... Tabela 21: Ali medicinske sestre poznajo iz vodstva šole?............................ Tabela 22: Ali medicinske sestre poznajo koga od u iteljev šole?................... Tabela 23: Ali medicinske sestre poznajo koga od dijakov šole?................... Tabela 24: Ali medicinske sestre poznajo projekte?......................................... Tabela 25: Kje so dobile informacije o šoli?................................................... Tabela 26: Delo šole, kot ga ocenjujejo medicinske sestre…………………. Tabela 27: Medicinske sestre menijo, ali so razlike v kvaliteti zdravstvenih šol v Sloveniji…………………………………………………… Tabela 28: Menite, da je kriterij za izbiro kandidata za dolo eno delovno mesto tudi to, iz katere zdravstvene šole prihaja?...................... Tabela 29: Primerjava deležev odgovorov o delu šole……………………….. 23 25 26 26 26 27 27 27 27 28 28 30 31 31 32 32 35 35 35 36 36 36 37 37 37 39 41 42 45.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. 1. OPREDELITEV PROBLEMA Šolstvo je storitvena in nepridobitna dejavnost, kjer se posebno v zadnjem asu pojavlja prikrito tekmovanje med primerljivimi šolami za pridobivanje ustreznega števila takšnih odjemalcev storitev, ki bodo ob zagotavljanju ustreznih storitev s strani izvajalca sposobni in pripravljeni dosegati cilje posamezne šole. S pojavom zasebnih srednjih šol in vstopom Slovenije v Evropsko unijo se konkurenca med posameznimi šolami še pove uje. Šole se bodo morale iz togih pogosto birokratskih organizacij preleviti v fleksibilne organizacije, ki se hitro in u inkovito odzivajo na potrebe vseh svojih javnosti. Od posamezne šole je odvisno, kakšno identiteto bo predstavila javnosti in kakšen image bo imela. Ugled se oblikuje na podlagi ustrezne identitete, dobre prepoznavnosti in dobrega image-a . V teoreti nem delu diplomskega dela bo predstavljena šola kot nepridobitna storitvena dejavnost. Predstavljen bo pomen vrednot, poslanstva, ciljev in vizije šole, ter pojmi identiteta, image in ugled. V raziskovalnem delu bomo predstavili Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana. Z anketnim vprašalnikom bomo želeli ugotoviti prepoznavnost šole, kot jo vidijo vodilne in pedagoške medicinske sestre, ki so zaposlene v zdravstvenih in socialnih ustanovah. Hkrati bomo o mnenju, kako medicinske sestre poznajo šolo vprašali tudi u itelje šole. Tako u itelji kot medicinske sestre bodo ocenili uspešnost dela šole, ocene bomo primerjali med seboj. Vprašali jih bomo tudi ali so razlike v kvaliteti zdravstvenih šol in ali je kriterij za izbiro kandidata za delovno mesto tudi to, iz katere šole posameznik prihaja. Srednja zdravstvena šola Ljubljana je po selitvi v nove sodobne prostore dobila veliko boljše pogoje za delo. Z izdatnim izboljšanjem razmer, se je pokazala tudi velika priložnost o premišljeni gradnji ugleda šole. Vodstvo nove združene šole je prepoznalo to priložnost. Najprej se je na rtno lotilo celovite grafi ne podobe in za elo zavestno upravljati z njeno identiteto. Zaposlene na šoli je motiviralo za predstavitve šole in njenega dela vsem obiskovalcem, ki jih prva leta po vselitvi v nove prostore ni bilo malo. Sprejemanje gostov in predstavljanje dela šole je danes postalo rutina. Vodstvo je v sodelovanju u itelji predlagalo cilje, smotre in vizijo šole. V šoli so se za eli razvijati razli ni projekti, ki predstavljajo delo šole razli nim ciljnim javnostim. Na razpis Šole za ravnatelje se je Srednja zdravstvena šola Ljubljana vklju ila v projekt Mreže u e ih se šol, kjer so razvojni team, u itelji in vodstvo šole imeli razli ne delavnice z namenom prou iti poslanstvo in vizijo šole. V delavnicah so si zaposleni izmenjali izkušnje na temo ciljev, smotrov, kakovosti in ugleda. Pripravili so predloge za izboljšave in vrednotili doseženo. Vse povedano nakazuje, da se u itelji zavedajo pomena gradnje ugleda šole in da menijo, da je šola ugledna. Pa je res? ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 4 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. 2. ŠOLA KOT STORITVENA ORGANIZACIJA Ve ina avtorjev v besedilih o ugledu in družbeni odgovornosti uporabljajo izraz organizacija, s katerim opisujejo razli ne oblike organiziranosti, od podjetij do razli nih ustanov, javnih, neprofitnih, lokalnih in mednarodnih organizacij. Koncept organizacije je opredeljen zelo široko kot »skupnost ljudi z dolo enim ciljem, programom« (Pek Drapal, 2004). Deležniki (ang. stakeholders) niso delni arji (ang. shareholders), ki so lastniki vrednostnih papirjev organizacije, v katero so vložili finan na sredstva. Grunig (v Jan i , 1996) meni, da postanejo deležniki javnosti šele tedaj, ko postanejo pozorni v odnosu do organizacije in njenih aktivnosti. Podobno meni Pek Drapal (2004), da javnosti nastanejo iz organiziranih deležnikov, ki želijo rešiti dolo en problem. Jan i (1996) opredeli deležnike kot skupine, ki so na nek na in vezane na njeno delovanje. Poudarja pomen recipro nega odnosa, ki naj ga organizacija vzpostavi s svojimi deležniki, da bi se im lažje vklju ila v družbeni sistem. Deležniki so torej posamezniki ali skupine, ki imajo bolj ali manj pomembno vlogo za preživetje in razvoj organizacije. Z njo oblikujejo odnos, ki temelji na vzajemnem vplivanju in medsebojni odvisnosti (Ficko, 2005). Javne šole so nepridobitne storitvene organizacije. Kljub nekaterim posebnostim tudi v šolstvu veljajo podobni principi delovanja kot v ve ini storitvenih dejavnosti. Na eni strani imamo izvajalca storitev, na drugi strani pa odjemalce storitev. Storitev izvajajo zaposleni v šoli, ki dobijo za svoje delo pla ilo. Zorko (2003) pravi, da so šole enote vzgojno izobraževalnega sistema, ki odjemalcem nudijo vzgojnoizobraževalne storitve. Pri izvajanju storitev pa tudi šole, tako kot druge organizacije tr ijo na stopnjevano konkurenco med enotami znotraj sistema. Tav ar (1998) meni, da so nepridobitne organizacije: • instrumenti (sredstvo, pripomo ek, orodje) za doseganje smotrov ustanoviteljev oz. lastnikov; •. ciljna združba sodelavcev za doseganje njihovih smotrov;. •. sre evališ e interesov udeležencev – vseh tistih, ki imajo pomembne interese v stanju in delovanju.. Nepridobitne organizacije delujejo v javnem interesu in je njihov namen trajno zagotavljati storitve in dobrine, ki so pogoj za uspešno delovanje družbe kot celote, ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 5 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. njenih podsistemov in posameznega loveka in niso ustanovljene zaradi ustvarjanja dobi ka. Šolstvo kot storitvena in nepridobitna dejavnost se od podobnih dejavnosti razlikuje vsaj po: •. namenu ustanovitve (vzgoja in izobraževanje);. •. notranji organizaciji (u enci so razdeljeni na oddelke, u itelji v strokovne aktive);. •. po prikritem tekmovanju med primerljivimi šolami za pridobivanje ustreznega števila takšnih odjemalcev storitev, ki bodo sposobni in pripravljeni dosegati cilje posamezne šole (Zorko, 2003).. Odjemalci šolskih storitev so ena od skupin udeležencev organizacije, za razliko od ostalih deležnikov (Zorko, 2003) . Ti predstavljajo veliko kompleksnejšo skupino, kot odjemalci v ve ini storitvenih dejavnosti. Ne gre samo za u ence in njihove starše, ampak tudi za druge odjemalce, ki neposredno sodelujejo v menjalnem procesu. Šolo ustanovijo lastniki oz. ustanovitelji zato, da bi jim dajala želene koristi. Po teh koristih dolo ijo smotre (temeljne cilje) in njim podrejene cilje ter merila in standarde za doseganje teh smotrov. Strategije obsegajo dejavnosti, urejenost in sredstva za doseganje ciljev. Šola vsebuje enote, skupine in posameznike, ki so sestavine njenega notranjega okolja. To so notranji udeleženci organizacije oziroma notranja javnost. Zunanje okolje pa sestavljajo: •. udeleženci, ki ji dajejo sredstva (denarna, materialna, delo,znanje…);. •. udeleženci, ki ji dajejo legitimnost (primerno upravi enost, usposobljenost, uglednost);. •. uporabniki, ki uživajo koristi storitev;. •. konkurenti, to so organizacije, skupine in posamezniki, ki se potegujejo za iste vire sredstev ali za iste uporabnike;. •. kolaboranti: druge organizacije, ki se povezujejo z njo, da bi dosegle skupne cilje (Tav ar,1998).. Scrabec v Zorko (2003) trdi, da u enec ni kupec v pomenu stranke (ang. client), temve sprejemnik (ang. recipient). Ostale udeležence (starše, industrijo, družbo) imenuje uporabniki oz. beneficiarji (ang. beneficiaries), torej koristniki oziroma tisti, ki so deležni ugodnosti (Zorko, 2003). ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 6 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. Danes nastajajo nove situacije, ko javne srednje šole izgubljajo monopol in se soo ajo z konkurenco zasebnih šol. Po vstopu v EU pa ni ve dale as, ko bodo konkurenca našim šolam tudi sorodne šole iz drugih držav. Ob utek uspešnosti organizacije kot je šola, je vedno subjektiven saj u inkovitosti ne moremo neposredno meriti z dobi kom ali drugimi o itnimi kazalniki dodatne vrednosti. Ta ob utek je prisoten, ko se organizacija uti uspešno na podlagi svojih notranjih, subjektivnih kriterijev. Vsaka organizacija vpliva na svoje okolje in tudi okolje vpliva na organizacijo. e se organizacija prilagaja preve , lahko izgubi smisel svojega obstoja. Uspešnost organizacije je odvisna od lastnih odlo itev, od dogodkov v okolju in od odnosov med organizacijo in okoljem (Gruban, Ver i in Zavrl, 1997). Oblikovali so trikotnik uspešnosti, ki je osnova odnosov z javnostmi. Organizacija zelo težko spreminja vedenje zunanjih skupin ljudi. Ve jo uspešnost lahko prinese spreminjanje vedenja organizacije, ki pa je dolgotrajno iz zahtevno delo, ki zahteva sodelovanje vseh zaposlenih v organizaciji.. 2.1. VREDNOTE, POSLANSTVO IN VIZIJA ŠOLE Vrednote, poslanstvo in vizija temeljni elementi kulture organizacije. Vrednote so prepri anja o tem, kaj organizacija in njeni posamezniki cenijo, vrednotijo kot pozitivno, zaželeno in vredno truda. So zavestni izrazi tega, za kar se organizacija zavzema, nekakšen notranji kompas, ki usmerja ravnanja in vedenja organizacije. Vrednote lahko razumemo tudi kot nekakšne vsebinske temelje, ki dolo ajo kako in na kakšne na ine bo organizacija in njeni zaposleni izpolnjevali svoje poslanstvo in sledili svoji viziji (Musek Lešnik, 2003). Poslanstvo opisuje namen obstoja organizacije. Opredeljuje odgovornosti organizacije do zaposlenih, ustanoviteljev, uporabnikov in širše družbe. Zapisano je v obliki kratke posplošene izjave. Ta zavzema vse osnovne pojme, ki jedrnato opišejo organizacijo, njene zna ilnosti, storitve, temeljno filozofijo in cilje (Musek Lešnik, 2003). Iz interesov vplivnih notranjih in zunanjih udeležencev sledi vizija organizacije- kaj je in kakšna želi biti - ter smotri, kot najbolj temeljni cilji. Smotrom je podrejena hiearhija vseh ostalih ciljev. Snovanje smotrov je zahteven in odgovoren proces. Organizacija kot je šola, nima enega samega dominantnega smotra, kot je to obi ajno pri pridobitnih organizacijah (donosnost, dobi ek, pove anje premoženja). Ima ve smotrov, ki nastajajo pod vplivi pomembnih posameznikov. Ta proces obsega: • ugotavljanje interesov pomembnih zunanjih udeležencev in prednostno razvrš anje teh udeležencev; ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 7 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. •. ugotavljanje interesov pomembnih notranjih udeležencev in prednostno razvrš anje teh udeležencev;. •. postavljanje in preverjanje smotrov organizacije;. •. dolo anje meril uspešnosti za tako postavljene smotre (Tav ar,1998).. Vizija je posplošen opis predvidene prihodnosti organizacije, predstava idealizirane prihodnje podobe. Predstavlja predvidevanje, kam naj bi se organizacija usmerila v prihodnosti, kakšna naj bi bila in kaj naj bi po ela. Vizija obi ajno opisuje organizacijo, kakršna naj bi (bo) postala, ko bo u inkovito dosegla predvidene cilje (Musek Lešnik, 2003). Izjave o poslanstvu, vrednotah in viziji vedno spremlja upanje, da bodo pomagale organizaciji hitreje dose i želene cilje. Te zapisane izjave morajo biti plod poglobljenih razprav v organizaciji, ki zajamejo im ve njenih lanov. e izjave oblikuje samo vodstvo, gre le za videnje posameznikov in ne organizacije. Razpravljanje o poslanstvu, viziji in vrednotah ima številne mogo e posledice. Lahko razjasni marsikatero nejasnost, razhajanje in nesporazum. Lahko pozitivno vpliva na kulturo in klimo v organizaciji. Lahko povezuje ljudi, ko jim pomaga iskati skupna prepri anja in izkušnje. Lahko utrjuje ob utek skupne identitete, pripadnosti ne emu pomembnemu. Lahko pozitivno vpliva na u inkovitost in rezultate zaposlenih in organizacije v celoti (Musek Lešnik, 2003).. 2. 2. IDENTITETA, IMAGE IN UGLED Identiteta je tisto, kar neka organizacija v resnici je (Ferjan in Vukovi , 2002). Pojem identiteta se nanaša na preplet na inov, na katere se izraža zna aj posamezne organizacije. Vklju uje oblikovne vidike, kot so logotipi, barve, pisava in hišni slog. Zajema pa tudi manj oprijemljive sestavine, kot so vedenje, kultura, vrednote, poslanstvo in na in komuniciranja organizacije. Identiteta je to, kar organizacija namerno ali nenamerno sporo a. Vizualna identiteta mora biti skrbno izdelana. Mora biti dosledno uporabljana po vseh medijih. Zato se oblikujejo priro niki o »hišnem slogu«, s katerimi naj bi nadzirali vso uporabo od barv do rk. Ind (1990) meni, da je identiteta bistvena notranja dimenzija organizacije, ki jo sestavljajo zgodovina organizacije, njeno prepri anje in filozofija, lastništvo, ljudje, osebnostne zna ilnosti vodilnih v organizaciji, eti ne vrednote in poslovne strategije. Znakov ali logotipov in drugih identitetnih programov ne opredeljuje kot identiteto, temve kot komunikacijo organizacije. ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 8 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. Rebel ( v Ferjan in Vukovi , 2002) našteva tri bistvene dimenzije identitete: Tisto, kar se znotraj organizacije v resnici govori (The world of words). Tisto, kar se znotraj organizacije v resnici dela (Deeds). Vizualna pojavnost organizacije (Physical presence). Organizacija z okoljem vzpostavlja odnose tako preko delovanja, vedenja in formalnega in neformalnega komuniciranja. Posameznik si postopoma ustvarja oceno organizacije na podlagi lastnih izkušenj in vrednot ter vedenja organizacije. Villafane v (Ficko,2005) je prepri an, da lahko koncept identitete razumemo pravilno samo takrat, ko ga dojamemo in sprejemamo kot dinami nega. Identiteto predstavi kot produkt teh dimenzij, ki se razlikujejo glede na stopnjo spremenljivosti: •. Zgodovina organizacije Predstavlja stalni del identitete, ki se v asu ne spreminja. Sem spadajo vsi tisti dogodki, ki so skozi zgodovino posredno ali neposredno vplivali na njen razvoj.. •. Dejavnost organizacije Je spremenljivi del identitete. Zunanje spremembe zahtevajo strateške in takti ne odlo itve organizacije, ki mora biti sposobna pravo asno reagirati in se prilagoditi v najkrajšem možnem asu.. •. Organizacijska kultura Ta dimenzija identitete se tudi spreminja, vendar zelo po asi. Sem spadajo skupne vrednote in prepri anja zaposlenih.. Namesto enozna ne definicije identitete so se odlo ili oblikovati izjavo Strathclyde Statement, ki razkriva multidisciplinarnost koncepta (van Riel in Balmer v Ficko, 2005): •. Vsaka organizacija ima svojo identiteto, ki zajema njene zna ilnosti, prizadevanja in vrednote. S poudarjanjem njenih organizacijskih sposobnosti izboljša razlikovanje v konkuren nem okolju.. •. U inkovito upravljana identiteta prispeva k integriranju tistih dejavnosti, ki so bistvene za uspeh organizacije. Omogo a oblikovanje take vizualne podobe in komunikacije, ki vodita do imidža, ki je skladen z organizacijo.. Identiteta je to, kar organizacija sporo a, medtem ko je njena podoba to, kako jo javnosti dejansko vidijo. Podoba je percepcija in obstaja samo v mislih naslovnika. Organizacije ne morejo popolnoma zgraditi svoje podobe, ker ne morejo nadzirati konteksta, v katerem se njihova komunikacija sprejema, tolma i ali razume. Vseeno ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 9 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. pa jasna, dobro upravljana identiteta organizacije lahko do dolo ene mere vpliva na strateško pomembno podobo (Theaker, 2004). Image je tisto, kar je neka organizacija videti iz okolja. Nedvomno pa lahko obstajajo razlike med tistim, kar nekaj v resnici je in tistim, kar je videti od zunaj (Ferjan in Vukovi , 2002). Image se spreminja saj temelji na posameznikovem zaznavanju organizacije v razli nih okoliš inah. Temelji tudi na njegovih predsodkih, stereotipih, stališ ih in podobnih psiholoških dejavnikih. Usmerjeno komuniciranje organizacije z okoljem ohranja primeren image. Komuniciranje mora biti verodostojno in temeljiti na resni nih sestavinah identitete (Novak, 2000). Komunikacijska dejavnost vpliva na ustvarjanje podobe organizacije, zato je klju nega pomena, da izberemo oblike komuniciranja, ki bodo razli nim skupinam pomagale izoblikovati želeno podobo. Organizacija torej lahko upravlja tako z upravljanjem identitete, s svojim obnašanjem kot tudi s komuniciranjem. Prepoznavnost je pomemben vidik grajenja ugleda, kar potrjuje tudi Kline (v Mlakar, 2001), ko pravi, da je kar 30% ugleda organizacije povezanega z njeno prepoznavnostjo. Posameznik pridobiva informacije o organizaciji prek le-te in njenih formalnih oblik komuniciranja, predvsem tistih, ki izrabljajo mo množi nih medijev, torej s programi odnosov v mediji, prek oglaševanja ter drugih oblik komuniciranja. Informacije lahko pridobi tudi prek virov, ki z organizacijo niso neposredno povezani ali od nje odvisni. Podoba organizacije se namre oblikuje eprav posameznik nima neposredne izkušnje z organizacijo in sicer prek številnih virov informacij, govoric, komunikacijskih naporov tekmecev itd (Kline, 2003). Raziskave so pokazale, da so najpogosteje uporabljeni viri za pridobivanje informacij o organizaciji branje lankov in prispevkov v tiskanih medijih, oglasi, pogovor z drugimi (prijatelji, kolegi in mnenjskimi voditelji) in neposredne interakcije z zaposlenimi v organizaciji katerih pomen v okviru grajenja ugleda priznava tudi Kline (v Avši , 2001). Kline poudarja predvsem vlogo zaposlenih, ki odnos do svoje organizacije preko govoric prenašajo drugim ljudem. Zaposleni tako sporo ajo, kaj se resni no godi v organizaciji. Tudi raziskava med slovenskimi organizacijami napeljuje na sklep, da je ocena stopnje ugleda s strani splošne javnosti oblikovana predvsem na prepoznavnosti organizacije. V tem pogledu se pri splošni javnosti dejansko meri bolj podoba posamezne organizacije, kot pa njen ugled (Kline in Berus, 2002). Podoba organizacije je to, kako jo javnosti dejansko vidijo. Podoba je percepcija in obstaja samo v mislih naslovnika. Jasna in dobro upravljana identiteta lahko do ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 10 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. dolo ene mere vpliva na strateško pomembno podobo in zanemarjena identiteta organizacije lahko oddaja povsem napa na sporo ila (Tav ar, 1998). Šole svojo uspešnost gradijo tudi na podlagi podatkov o uspešnem dokon anju izobraževanja, zato poskušajo pritegniti k vpisu to no dolo ene ciljne skupine u encev, predvsem glede na predhodni u ni uspeh. Zaradi padanja števila rojstev je to še težje dose i. Zadostno število vpisanih, ki naj imajo im boljše predhodno znanje je osnovni cilj oblikovanja elementov marketinškega spleta šole. Na informativnih dnevih in pri raznih projektih skušajo sebe pokazati v kar najlepši lu i. Na odlo itev o vpisu pomembno vpliva tudi celostni vtis, celostna podoba ali image šole. Gre za to, da imajo ljudje v okolju o organizaciji pozitivno mnenje oziroma, da je organizacija v okolju sprejeta kot nekaj pozitivnega, celo družbeno koristnega. To pa ni samo podro je marketinga, pa pa tudi odnosov z javnostmi. Vukovi in Ferjan (2002) sta marketinški splet 7P po Kotlerju poenostavila v štiri temeljne elemente marketniškega spleta šole: • image šole; •. lokacija šole;. •. promocija šole;. •. stroški šolanja.. Image šole je vtis, katerega šola o sebi na rtno želi ustvariti v okolju. Image je tisto, kar je šola videti iz okolja. Gre za želeno stanje karakteristik med seboj zelo razli nih procesov in stanj, kot: naziv izobraževanja, karakteristike vzgojno izobraževalnega procesa, ki poteka v dolo eni šoli in pridobljenih znanj u encev, zunanji videz, isto a prostorov šole in reference bivših u encev (Vukovi in Ferjan, 2002). Dowling (v Ficko, 2005) pravi da, o ugledu organizacije govorimo, kadar se image organizacije sklada z vrednotami posameznika o tem, kakšna sta najprimernejša vloga in obnašanje organizacije, in kadar posameznik pozitivno ovrednoti image organizacije po svojih izkušnjah z njo. Proces oblikovanja ugleda je bolj kompleksen in dolgotrajen. Po drugi strani pa lahko organizacija svoj ugled izgubi zelo hitro, najve krat z napa nim upravljanjem kriznih dogodkov. Za organizacijo je ugled torej preve pomemben, da bi ga prepustili naklju ju. Treba ga je zavestno oblikovati in upravljati in pri tem morajo z vodstvom sodelovati vsi zaposleni v organizaciji (Novak, 2000). Posebno tehniko merjenja ugleda so razvili v oglaševalski agenciji Pristop. Ugled je v Pristopovem diamantu merjen kot pogostnost dosežene vrednosti spremenljivk, kot so stabilnost, dobro vodstvo, kvaliteta, perspektivnost, klima, pomembnost za državo, gospodarnost in dobi konosnost. Zunanji osmerokotnik je idealna oblika ugleda podjetja (Gruban, Ver i in Zavrl, 1997). ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 11 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. V SPEM Komunikacijski skupini so razvili svojo metodologijo raziskovanja. Z razli nimi vprašanji ugotavljajo prepoznavnost in ugled. Pogosto se raziskava ugleda povezuje z analizo medijev, s katero se ugotavlja, koliko so se organizacije pojavljale v medijih (Novak, 2000). Ugled organizacije ni samo dober ob utek vodilnih delavcev in ostalih zaposlenih v organizaciji, temve pomeni predvsem konkuren no prednost, ki lahko vpliva tudi na obstoj. Ugled tako vpliva na razlikovanje organizacij v o eh zunanjih javnosti (Jesenko in Jesenko, 2002). e govorimo z vidika ugleda organizacije, potem lahko re emo, da na sliko ugleda bistveno vpliva njegova predstavitev klju nim deležnikom oziroma ciljnim skupinam. Donosnost in nenazadnje obstoj sta vse bolj odvisna od sposobnosti vodilnih delavcev, ki privabijo klju ne deležnike na svojo stran. Klju ni deležniki so zaposleni, uporabniki in okolje, v katerem organizacija deluje (Jesenko in Jesenko, 2002). Ugled je dragoceno premoženje organizacije, zato ga je treba skrbno upravljati. Da bi bilo to mogo e, morajo managerji poznati dejavnike, s katerimi lahko uspešno in u inkovito oblikujejo, vzdržujejo in ohranjajo ugled svoje organizacije. Brez sistemati nega komuniciranja z notranjimi in zunanjimi javnostmi, vodstvo ne more graditi zaupanja ne ugleda. Pri storitvah je pomen dobrih odnosov z javnostmi še bolj o iten, saj je odnos med ponudnikom in uporabnikom neposreden in oseben, zaupanje pa igra veliko vlogo (Novak, 2000). Deležniki ocenjujejo organizacije na podlagi niza elementov ali zna ilnostih organizacije. Ti elementi so odsev tradicije, identitete, delovanja in komunikacije. V obliki pri akovanj in mnenj predstavljajo konkuren ne prednosti in slabosti organizacije. Dolo anje in izbira klju nih elementov, ki se uporabljajo pri raziskavi ugleda se dolo ajo na razli ne na ine. Lahko se uporabljajo elementi že opravljenih raziskav drugih študij oziroma standardizirani kazalci agencij, ki se ukvarjajo z analizami ugleda (Jesenko in Jesenko, 2002).. ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 12 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. 3. O RAZISKAVI 3. 1. NAMEN IN CILJ RAZISKAVE Osnovni raziskovalni namen in cilj raziskave je ugotoviti ali je Srednja zdravstvena šola Ljubljana ugledna organizacija. Zanimalo nas je, kaj o ugledu šole menijo u itelji, ki so zaposleni na šoli (notranja javnost). Na drugi strani nas je zanimalo, kako dobro poznajo šolo vodilne medicinske sestre zaposlene v zdravstvenih in socialnih ustanovah v Ljubljani in okolici (strokovna javnost), ter kaj menijo o delu in ugledu šole.. 3. 2. HIPOTEZE U itelji šole menijo, da je šola dobro prepoznavna, uspešna in ugledna. U itelji šole se zavedajo, da je potrebno ugled graditi ves as. K gradnji ugleda najve prispevajo u itelji in vodstvo šole. Medicinske sestre zdravstvenih in socialnih ustanov, ki predstavljajo strokovno javnost šole, dobro poznajo šolo. Ta del strokovne javnosti ocenjuje, da je delo šole uspešno.. 3. 3. METODA, VZOREC IN ZBIRANJE PODATKOV Raziskavo smo izvedli v aprilu 2006. Raziskava je bila izvedena kot anonimna anketa. Vprašani so izpolnjevali anketni vprašalnik v pisni obliki. Anketni vprašalnik je vseboval zaprta in odprta vprašanja. Anketni vprašalnik smo razdelili 74 u iteljem šole. U iteljem šole smo vprašalnike razdelili v kuvertah, ki smo jih dali v njihove predale s pošto v zbornici. Rok za vrnitev vprašalnika je bil en teden. U itelji so vprašalnike vra ali v kuvertah v ustrezen predal v zbornici. U itelji so vrnili 53 izpolnjenih vprašalnikov. Po pregledu vrnjenih vprašalnikov smo izlo ili 11 nepopolno rešenih vprašalnikov, 4 vprašalnike pa so vrnili prepozno. ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 13 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. V raziskavo in analizo smo vklju ili 38 pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnili u itelji šole. Anketne vprašalnike smo poslali glavnim in pedagoškim sestram v Klini nem centru (poslanih 40 vprašalnikov), glavnim in pedagoškim medicinskim sestram drugih bolnišnic, kinik in inštitutov (poslanih 20 vprašalnikov) in glavnim sestram Domov za starejše ob ane oziroma Domov za upokojence (poslanih 14 vprašalnikov). Druge bolnišnice, kinike in inštituti so bili: Psihiatri na klinika Ljubljana, Psihiatri na bolnišnica Idrija, Zavod RS za rehabilitacijo, Onkološki inštitut in Bolnišnica Golnik, Klini ni oddelek za plju ne bolezni in alergijo. Skupaj je bilo po pošti poslanih 74 anketnih vprašalnikov. Priložili smo kuverto z znamko. Rok za vrnitev vprašalnika je bil en teden. Vrnjenih je bilo 53 vprašalnikov. Izlo ili smo 4, ker niso bili izpolnjeni v celoti. V raziskavo in analizo smo vklju ili 49 pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnile medicinske sestre.. ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 14 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. 4. REZULTATI RAZISKAVE 4. 1. O ŠOLI ZGODOVINSKI PREREZ RAZVOJA ŠOLE Srednja zdravstvena šola Ljubljana je bila ustanovljena 31. 7. 1997, ko je Vlada R Slovenije z Aktom o ustanovitvi potrdila nastanek dveh šol, Srednje zdravstvene šole Ljubljana in Gimnazije Jožeta Ple nika, Šubi eva 1, prej enovite Srednje zdravstvene šole in gimnazije Ljubljana, Šubi eva 1. Srednja zdravstvena šola je bila vpisana v register R Slovenije 19.11.1997. Po ve letih prostorskih stisk in neugodnih delovnih pogojev, se je 1. 9. 1998 preselila v svojo, novozgrajeno stavbo na Poljanski cesti 61 v Ljubljani. Slovenija se lahko pohvali z najdaljšo tradicijo zdravstvenih strokovnih šol v Evropi. Nizozemski zdravnik dr. Gerhard van Zwieten je po nalogu cesarice Marije Terezije leta 1753 ustanovil Babiško šolo v Ljubljani. Od ustanovitve dalje so na tej šoli pou evali v slovenskem jeziku. Brez prekinitve je šola delovala celih 228 let, to je do leta 198l. V vseh letih je ve krat zamenjala lokacije. Žal ni znano, kje so bili njeni prvotni prostori; leta 1774 naj bi se preselila v »Anatomsko hišo« na Florjanski ulici, leta 1788 pa v Meš ansko bolnišnico na prostoru današnje Kresije. 1809 so šolo preselili v stavbe na Dalmatinovi ulici, ki pa je bila v potresu 1895 uni ena. Leta 1896 se je šola vselila v 3. paviljon novega prizidka Deželne splošne bolnišnice ob Zaloški cesti. Za selitev v preurejene prostore nekdanje sirotišnice na Šlajmerjevi 3, leta 1923, je zaslužen prof.dr. Alojz Zalokar, takratni ravnatelj novoustanovljene Bolnišnice za ženske bolezni in tudi Babiške šole. Leta 1949 so zaradi pomanjkanja prostora pri eli z gradnjo lesenega provizorija na vrtu porodnišnice. Stavba je bila grajena pretežno s prostovoljnim delom u enk babiške šole. Jeseni 1950 je tako šola pridobila 24 prostornih sob. Isto leto so organizirali tudi prvo posvetovalnico za ženske, ki je leto kasneje postala javna zdravstvena ustanova Dispanzer za žene. Z reformo osnovne šole in reformo šol 2. stopnje v letu 1960 je Babiška šola postala štiriletna šola za zdravstvene delavce ginekološko-porodniške usmeritve. Leta 1971 se je preimenovala v šolo za medicinske sestre – babice. Na predlog dr. Matije Ambroži a, ravnatelja Zavoda za zaš ito mater in otrok v Ljubljani, je takratno Ministrstvo za narodno zdravje avgusta 1923 ustanovilo Šolo za sestre pri Zavodu za socialno-higiensko zaš ito. Priprave za za etek pouka so trajale do 3. januarja 1924, ko je takrat enoletna šola za ela s poukom. Prvi ravnatelj je bil dr. Matija Ambroži . Marca 1927 se je šolanje podaljšalo na dve leti – Šola za de je zaš itne sestre in dojenske negovalke. Triletna šola za zaš itne sestre je bila polivalentnega tipa in je z delom za ela decembra 1931. Šola z zaklju nim diplomskim izpitom je bila glede na kvalifikacije za uradniški položaj v socialni in ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 15 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. zdravstveni službi enaka srednji šoli. V šolskem letu 1946/47 vpisane kandidatke so kon ale triletno šolanje v preimenovani Šoli za medicinske sestre v Ljubljani. V šolskem letu 1949/50 je bilo šolanje podaljšano na 4 leta. 3. marca 1929 je bila ustanovljena Šola za otroške sestre negovalke, ki je sprva delovala v te ajni obliki, od leta 1938 pa kot enoletna strokovna šola. Leta 1945 se je odcepila od takratnega de jega doma in so ji dodelili stavbe na Lon arski stezi pri Ljudski kuhinji. Leta 1951 je šola postala dvoletna in leta 1959 je bilo šolanje podaljšano na 4 leta. Leta 1960 se je imenovala Šola za zdravstvene delavce za otroško zdravstvo. Ime Šola za otroške sestre je dobila leta 1966 in leta 1967 je bila registrirana kot Šola za medicinske sestre Ljubljana, ki je leta 1968 dobila prostore na Ple nikovem trgu 1. Šola za medicinske sestre in Šola za medicinske sestre – babice sta 27.6.1983 prenehali z delovanjem in se združili v Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana. Srednja zdravstvena šola v ustanavljanju je sicer vpisovala u ence že od leta 1981 naprej, pouk pa je potekal kar na treh lokacijah; v Mostah, na Ple nikovem trgu 1 in na Šlajmerjevi 3a. Leta 1982 so se preselili na skupno lokacijo na Ple nikovem trgu in v del stavbe na Šubi evi 1. Leta 1984 se je cela šola preselila v prostore bivše gimnazije na Šubi evi, v šolskem letu 1990/91 pa se je v te prostore ponovno vrnila gimnazija. 31. julija 1997 je vlada R Slovenije sprejela sklep o ustanovitvi Srednje zdravstvene šole Ljubljana in Gimnazije Jožeta Ple nika, s tem pa je bila ukinjena prej enovita Srednja zdravstvena šola in gimnazija , Šubi eva 1, Ljubljana. Medtem, ko je gimnazija ostala na stari lokaciji, so se dijaki, u itelji in drugi delavci SZŠ Ljubljana preselili v najemne prostore Srednje ekonomske šole na Roški cesti 2 in Trgovske akademije na Prešernovi cesti 6. Na ti dve lokaciji so se preselili tudi dijaki Srednje šole za farmacijo in zdravstvo s takratne Šaranovi eve ulice – program zdravstveni tehnik. Pouk v specialnih u ilnicah za zdravstveno nego so dijaki obiskovali na bivši Babiški šoli in na Srednji šoli za farmacijo in zdravstvo, pouk športne vzgoje pa smo imeli v Športnem klubu Slovan na Kodeljevem. Prakti ni pouk je bil organiziran v klinikah Klini nega centra, Bolnici dr. Petra Držaja, Inštitutu za bolezni srca in ožilja, Inštitutu za rehabilitacijo invalidov, Onkološkem inštitutu, Psihiatri ni kliniki in Domu starejših ob anov Tabor. Knjižnica je ostala v prostorih Gimnazije Jožeta Ple nika, upravni prostori šole pa so bili v improviziranih prostorih na Roški cesti 2. V šolskem letu 1998/99 smo se preselili v novozgrajeno zdravstveno šolo na Poljanski cesti 61 v Ljubljani, ki jo je projektiral ATELJE pod vodstvom arhitekta Jurija Kobeta. Za ta projekt je d.i.a. Jurij Kobe dobil leta 1999 Ple nikovo nagrado.. ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 16 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. Šola je sodobna štirinadstropna zgradba, ki je lepo vklju ena v zeleno okolje. V neposredni bližini so dijaški domovi, srednje šole, Visoka šola za zdravstvo, Klini ni center, druge klinike in inštituti. Zaradi velikega števila dijakov je pouk organiziran enkrat tedensko tudi popoldne, vendar udobje splošnih in strokovnih šolskih u ilnic, kabinetov, telovadnice s fitnesom, zunanjih športnih igriš , kuhinje z jedilnico, lastne fotokopirnice in telefonskih govorilnic omogo a kakovostno delo in sprostitev. K dobremu u no-vzgojnemu procesu pripomore sodobna oprema in velik izbor u il v splošnih in specializiranih u ilnicah ter sodobna ra unalniška u ilnica, multimedijske u ilnice in knjižnica. U ila in u ne pripomo ke dopolnjujemo in posodabljamo. ŠOLA DANES Srednja zdravstvena šola Ljubljana je verificirana za izvajanje naslednjih programov: • štiriletni program srednjega strokovnega izobraževanje za poklic tehnik zdravstvene nege; •. triletnega programa srednjega poklicnega izobraževanja za smer bolni ar negovalec;. •. poklicno-tehni nega izobraževanja PTI za poklic tehnik zdravstvene nege.. V šolskem letu 2005/2006 je vpisanih 1164 dijakov v 36 oddelkih. V izobraževanje odraslih je vpisanih 354 udeležencev v 11 oddelkih. Na šoli je trenutno zaposlenih 98 delavcev. V to številko so všteti delavci, ki so na porodniškem dopustu in tisti, ki jih nadomeš ajo, ter u itelji, ki dopolnjujejo svoje delo na Gimnaziji Jožeta Ple nika in Srednji šoli tiska in papirja. ZNAK ŠOLE. ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 17 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. Znak šole predstavlja veselega, navdušenega mladostnika, odprtega za novo znanje in ideje. Med vrednotami, ki jih razvija je pomembna tudi sr nost in ob utek za soljudi. Pripravljen je na nove izzive, ki jih prinaša bodo i poklic. Znak je v zna ilni modri barvi, ki je po tradiciji barva medicinskih sester. Znak šole uporabljamo pri celotni pisni komunikaciji, z njim so opremljene vse publikacije šole, med drugimi tudi oba dijaška asopisa Feti in Fetijev planet, ki ju pod mentorstvom u iteljev ustvarijo dijaki v celoti sami. VIZIJA ŠOLE Na šoli bomo izobrazili tehnike zdravstvene nege in bolni arje negovalce, ki bodo sposobni samostojno, odgovorno in samozavestno sprejeti delovne naloge svojega poklica. Sposobnim in ambicioznim dijakom, ki bodo nadaljevali šolanje, bomo zagotovili tisto kakovost znanja, ki jim bo to omogo ila. Ponudili jim bomo dejavnosti, ki jih bodo osebnostno bogatile ter jim omogo ile njihovo lastno izražanje. Iz skritih talentov bomo izzvali veselje do ustvarjalnosti in iz otroka pomagali oblikovati celovito osebnost. CILJI ŠOLE 1. Dose i kakovosten u no-vzgojni proces in dobre kon ne rezultate. 2. Poznati program šolanja tehnik zdravstvene nege in bolni ar negovalec, spoznati podro ja zaposlitev in predvsem pomen poklica v strokovnem izvajanju zdravstvene nege in oskrbe. 3. Dose i, da bodo dijaki vrednotili pozitivno zdravje in se po na elih zdravega življenja tudi ravnali. 4. Dose i, da bodo dijaki samostojno širili svoje znanje in ga vedno ve tudi zahtevali. 5. Izpeljati zunajšolske dejavnosti, s katerimi se bo šola predstavljala navzven in bo konkuren na sorodnim in drugim šolam. 6. Z znanjem in s kadri sprejeti izvajanje sorodnih poklicev, te ajev ali drugih oblik izobraževanja.. ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 18 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. 7. Dose i, da bomo delavci in dijaki sprejeli šolo za svojo in bili ponosni, da smo njeni soustvarjalci.. TEMELJNE. NALOGE. 1. Dolo iti standarde znanj, kakovostne priprave na pouk in sprotno preverjanje uspešnosti dela. 2. Izboljšati u ni uspeh in dvigniti rezultate na zaklju nem izpitu in poklicni maturi. V vsebine vnašati zdravstvene teme in spodbujati dijake k spoznavanju stroke iz razli nih smeri. 3. Organizirati strokovna predavanja, ekskurzije, diskusije in druge oblike dodatnega izobraževanja za zaposlene in dijake. 4. Dose i pozitivno dvosmerno komunikacijo med dijaki in u itelji in razvijati odkrite in spoštljive medsebojne odnose. 5. Spodbujati dijake k sprotnemu delu in jih takoj opozoriti na nepravilnosti. 6. Spremljati napredek dijakov, izboljšanje uspeha, prizadevnost in izjemne rezultate ter jih za to pohvaliti. 7. Kadrovsko, vsebinsko in materialno na rtovati in izpeljati zunajšolske in fakultativne dejavnosti ter pri tem upoštevati spodbude dijakov. 8. Z izvajanjem drugih oblik izobraževanja dvigniti standard opreme in u il, knjižni fond, ter omogo iti izobraževanje u iteljev. 9. Vklju iti dijake s posebnimi potrebami v proces dela, jih pripraviti na življenje z upoštevanjem njihovih fizi nih in psihi nih sposobnosti. V ta namen usposobiti u iteljski zbor, kolikor nam dopuš ajo možnosti. Šola je vklju ena v Zvezo srednjih šol in dijaških domov Slovenije, Skupnost zdravstvenih šol Slovenije in v Društvo izobraževanja odraslih na srednjih šolah.. VODSTVO ŠOLE Vodstvo šole sestavljajo ravnateljica šole in dva pomo nika ravnateljice. Razširjeno vodstvo šole dopolnjuje tudi strokovni kolegij z vodji posameznih strokovnih aktivov. Menimo, da je za uspeh vodstva v veliki meri zaslužna ravnateljica šole, ki jo z njenim dovoljenjem lahko podrobneje predstavimo. Gospa Tatjana Valant Veli kovi se je na šoli za medicinske sestre babice, Ljubljana zaposlila pred 34 leti, ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 19 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. kot u iteljica strokovno teoreti nih predmetov in prakti nega pouka. Svoja pedagoška leta je v celoti posvetila kakovostnemu izobraževanju zdravstvenih tehnikov s poudarkom na široki splošni in kakovostni strokovni izobrazbi. Ob ustanovitvi nove šole je bila 31.7.1997 imenovala za v.d. ravnateljico Srednje zdravstvene šole Ljubljana. Leta 1998 je bila imenovana za ravnateljico šole s 4 letnim mandatom in od 14. 4. 2002 izvoljena v ponovni 5 - letni mandat. Center za poklicno izobraževanje jo je v februarju 2000 imenoval za lanico programske skupine za podro je zdravstva, sociale, farmacije in kozmetike za obdobje treh let. Zadnja leta je predsednica aktiva ravnateljev zdravstvenih šol Slovenije, sodeluje pa tudi v aktivu ravnateljev dijaških domov, ter s Centrom za poklicno izobraževanje. Je lanica komisije za strokovne izpite zdravstvenih delavcev Ministrstva za šolstvo znanost in šport. Sodeluje je pri prenovah programov, upošteva predloge in pripombe naše najve je zdravstvene ustanove Klini nega centra, drugih zdravstvenih ustanov in zavodov. Prizadeva si za tesno sodelovanje z Zbornico zdravstvene nege in Društvom medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana. Z vso odgovornostjo sprejema izzive uvajanja novih boljših metod pri delu z dijaki v razredu, spoprijema pa se tudi s problemi in vprašanji, ki se tako pogosto zastavljajo dijakom in njihovim staršem. Spoštuje loveka, ne glede na njegovo starost in življenjsko usodo. Verjame, da je cilje mogo e dose i le s trdim delom, privrženosti zdravstveni stroki in timskemu delu. Z visoko podporo lanov kolektiva je predlagala vizijo razvoja šole, cilje izobraževanja in vzgoje naših dijakov, ter dolo ila smernice za dosego teh ciljev. Kot kažejo rezultati dela šole, ji s sodelovanjem vseh udeležencev uspeva zastavljene naloge uspešno reševati. Najve ji dokaz so uspešni maturanti, s katerimi se sre ujemo na njihovih delovnih mestih, visok odstotek vpisanih dijakov na Visoko šolo za zdravstvo in vsako leto ve ji interes za vpis na našo šolo. Za svoje delo je med drugim prejela dve visoki priznanji, ki sta v ponos njej in kolektivu. Zbornica zdravstvene nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ji je v maju 2003 podelila najvišje priznanje v zdravstveni stroki Zlati znak . V letu 2004 ji je Društvo ravnatelj Slovenije podelilo priznanje Primus – zaslužna ravnateljica. PROJEKTI NA ŠOLI, KI JIH IZVAJAMO POLEG POUKA Šola je od vsega za etka vklju ena v mrežo Zdravih šol Slovenije. V okviru tega projekta skrbimo za informiranje dijakov in u iteljev, s poudarkom na preventivnih dejavnostih. Pri pouku strokovno teoreti nih predmetov, predvsem pri predmetu vzgoja za zdravje, na rtno pripravljamo ure s temami o zdravem na inu življenja. Ker se zavedamo, da je v obdobju mladostništva vpliv vrstnikov mo nejši kot v katerem koli drugem življenjskem odboju, tako v pozitivnem kot v negativnem smislu, pripravljajo dijaki etrtih letnikov u ne ure, z zanimivimi didakti nimi ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 20 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. pripomo ki, ki jih uporabijo pri posredovanju znanja na mlajše dijake prvih letnikov. Rezultati takega dela so dobro sprejeti med mladimi. Ob vrtoglavem tempu dogajanj, medijski poplavi informacij, podrejanju množi nim vzorcem potrošništva, se trudimo, da jih nau imo živeti in da so med množico opaženi kot posamezniki. Želimo, da bi vsak izmed dijakov šolo doživljal kot svojo, bil ponosen, da je v njej aktivno udeležen v dejavnosti, ki ga osebnostno bogati in mu omogo a lastno izražanje, ustvarjalnost in oblikovanje celovite osebnosti. V šolskem letu 2005/2006 smo se na Srednji zdravstveni šoli ponovno odlo ili, da v mesecu oktobru pripravimo Dan odprtih vrat, ki je potekal 27. oktobra 2005. V primerjavi z lanskim letom, ko je bila šola odprta za širšo javnost, smo se letos odlo ili druga e. Posebno pozornost smo namenili mlajšim udeležencem starim od 5 do 19 let, ki obiskujejo vrtec, osnovno ali srednjo šolo. Projekt Z zdravjem do znanja je bil namenjen predšolskim otrokom, osnovnošolcem, srednješolcem in njihovim profesorjem ter vsem, ki želijo biti bolje osveš eni o preventivi in vzgoji za zdrav na in življenja. Za projekt je bilo med ljubljanskimi vrtci, osnovnimi ter srednjimi šolami veliko zanimanja. Na delavnice, ki smo jih pripravili, se je prijavilo 861 udeležencev in 50 spremljevalcev (vzgojitelji, u itelji in profesorji). Zanimanja je bilo še ve , vendar smo nekatere skupine morali odkloniti zaradi prezasedenosti nekaterih delavnic. V ta namen smo pripravili brošuro s kratko predstavitvijo delavnic, ki so jo udeleženci prejeli ob prijavi na delavnice. Šolo smo v ta namen uredili v slogu jesenske idile in pripravili osvežilne koti ke s pija o, sadjem in zelenjavo. K sodelovanju smo privabili tudi sponzorje, ki so prispevali propagandni material ter svoje izdelke, ki smo jih podarili obiskovalcem. Vodjem posameznih skupin smo razdelili evalvacijske vprašalnike z namenom, da ohranimo pozitivne stvari, odpravimo posamezne pomanjkljivosti in da nadaljujemo z za etim delom. Obiskovalci so zelo pohvalili organizacijo, izpeljavo delavnic, dijake, prijaznost, vzdušje na šoli, aktivnost otrok, prilagojenost na nivo otrok…..Imeli so nekaj predlogov glede vsebin, tem, o katerih bi se želeli ve pou iti v naslednjem šolskem letu. Projekt »Zdravi jeziki - Healthy languages« je od leta 2003 do leta 2005 potekal na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana v okviru programa Leonardo da Vinci: Projekti jezikovnih znanj in spretnosti. V njem je sodelovalo 6 evropskih držav, ena od partneric pa je bila tudi Slovenija. Nosilec projekta je bil Berufsförderungsinstitut (v nadaljevanju BFI) iz Salzburga,ena najve jih ustanov v Avstriji, ki se ukvarja z razvojem poklicnega izobraževanja in strokovnih jezikov za razli na poklicna podro ja (turizem, socialno delo, zdravstvo). V sodelovanju z bolnišnicami in drugimi zdravstvenimi ustanovami je BFI zadnja leta za el razvijati programe za izobraževanje zaposlenih v zdravstvu, in sicer tudi na podro ju drugih oz. tujih jezikov. Poleg Srednje zdravstvene šole Ljubljana so bile ostale lanice, partnerice v projektu, še: jezikovna šola Alpha&Beta iz Bolzana v Italiji, ki je tudi lanica EAQUALS (European Association for Quality Language Services), Eurostaff iz Prage, eškoameriška agencija, ki v sodelovanju z Czech Association of Nurses razvija programe ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 21 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. za izobraževanje zaposlenih v zdravstvu, Volkshochschule iz Stuttgarta, jezikovna šola, ki poleg jezikovnih te ajev nudi izobraževanje za odrasle na podro ju kulture, družbe, politike, okolja in zdravstva, in Newham College of further Education iz Londona, ki razvija programe za pou evanje ve kulturne študentske populacije in se ukvarja s pou evanjem na daljavo. Podporne lanice projekta so tri avstrijske bolnišnice: Allgemeines Krankenhaus der barmherzigen Brüder iz Salzburga, Krankenhaus Hallein in Krankenhaus Oberndorf. Cilj projekta je bil izdelati u na gradiva za razvoj strokovno oziroma poklicno specifi ne jezikovne zmožnosti na podro ju petih jezikov - angleš ine, nemš ine, italijanš ine, eš ine in slovenš ine za zaposlene v zdravstvu z namenom, da ciljna skupina, ki jo predstavljajo medicinske sestre oziroma tehniki zdravstvene nege, pridobi osnovno znanje za sporazumevanje v svojem poklicu. Rezultati projekta so u beniki z zgoš enkami posnetih dialogov v petih jezikih (SLOVENŠ INA V BOLNIŠNICI, IM KRANKENHAUS, HEALTHY LANGUAGES, ITALIANO IN OSPEDALE, CESTINA PRO ZDRAVOTNIKY), zgoš enka s pet jezi nim slovarjem strokovnih izrazov s podro ja zdravstvene nege in zgoš enka z obrazcem sprejemne dokumentacije. U na gradiva predstavljajo dobro podlago za u enje strokovnega tujega jezika in bodo pripomogli k lažjemu in hitrejšemu zaposlovanju zdravstvenih delavcev v državah, ki so bile vklju ene v projekt. Šola razvija tudi druge mednarodne povezave. V letu 2004 so dijaki skupaj z u itelji pripravili video konferenco v okviru katere so z dijaki iz Zdravstvene šole Zadar razpravljali o darovanju loveških organov. Decembra 2004 se je šola prijavila na razpis Centra za poklicno izobraževanje za sodelovanje v projektu PUPO (program ukrepov za prepre evanje osipa) in bila izbrana v 20 sodelujo ih srednjih strokovnih šol v Sloveniji. Pet šolskih strokovnih teamov sestavlja podprojektno skupino, v projektu so 4 podprojektne skupine, ki imajo iste naloge. Podprojektna skupina se je sestajala enkrat mese no. Postopoma smo obdelali vse vrste preventive (primarna, sekundarna, terciarna) na vseh nivojih (nivo šole, nivo dijaka, nivo družine). ez poletje je vsak šolski strokovni team pripravil na rt dela za šolsko leto 2005/06. Šolski strokovni team se je razširil na razredni u iteljski zbor 1.I razreda, kjer bomo izvajali vse ukrepe, ki smo jih predvideli v prejšnjem šolskem letu. U enci so v razred izbrani po istih kriterijih kot ostali. Naša ideja je, da ukrepe preizkusimo pod idealnimi pogoji in najve jo možno angažiranostjo razrednika in vseh u iteljev, poleg tega se bomo potrudili v najve ji možni meri motivirati dijake in starše. Želimo dokazati, kako pomembno je v resnici tesno sodelovanje vseh vpletenih v trikotnik dijak-starši-šola. Ena od pomembnih oblik promocije šole je nedvomno tudi atraktivna izvedba informativnih dni, za bodo e dijake in njihove starše. Informativni dan na šoli je za dijake in u itelje šole zelo pomemben dogodek, na katerega se vsako leto intenzivno pripravimo. V februarju 2006 je obiskalo informativni dan na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana 523 u encev. Ve ino u encev so na informativni dan pospremili starši (425), 98 u encev pa je prišlo brez spremstva staršev. Sploh opažamo, da prihaja vsako leto ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 22 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. ve staršev - informativni dan postaja tako vedno bolj družinski dogodek. Udeleženci so izpolnjevali anketni vprašalnik, na katerem so med drugimi odgovarjali tudi na vprašanje zakaj so se odlo ili za našo šolo. Odgovori so razvidni iz Tabele 1. ŠTEVILO ŽELIM POMAGATI BOLNIM 440 VELIKO DOBREGA SEM SLIŠAL(A) O ŠOLI 182 ZANIMIV PREDMETNIK ŠOLE 95 IMEL BOM DOVOLJ DOBER USPEH 78 STARŠI SO MI SVETOVALI 48 Tabela 1: Zakaj sem izbral Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana?. Ker spremljamo obisk na informativnem dnevu že ve let opažamo, da raste število u encev, ki so veliko dobrega slišali o šoli, vedno manj u encev pa posluša nasvete staršev o izbiri šole. Še vedno pa je visoko na prvem mestu odgovor, da želijo pomagati bolnim. Ta odgovor odseva zanimanje za zdravstveno stroko, po vsej verjetnosti pa tudi predstavo bodo ih dijakov o dobrih možnostih za zaposlitev oziroma za nadaljnji študij. Ta predstava žal ni popolnoma realna, saj tehniki zdravstvene nege težko najdejo zaposlitev takoj po kon ani šoli, nadaljevanje študija pa je težje predvsem za dijake z nižjim uspehom. POVEZANOST ŠOLE Z DRUŽBENIM OKOLJEM Šola je vsestransko povezana z okoljem oziroma z razli nimi nosilci dejavnosti v ob ini, regiji in republiki. Med najpomembnejše oblike sodelovanja sodijo: • delo s starši; •. sodelovanje z ustanovami, ki so odgovorne za srednje šolstvo;. •. sodelovanje s srednjimi in osnovnimi šolami;. •. sodelovanje z zdravstveno službo;. •. sodelovanje z zdravstvenimi in socialnimi ustanovami;. •. sodelovanje z izobraževalnimi centri;. •. sodelovanje s kulturnimi, raziskovalnimi in telesno kulturnimi ustanovami;. •. sodelovanje s Slovensko filantropijo;. •. sodelovanje s Centrom za poklicno izobraževanje;. •. sodelovanje z Zavodom RS za šolstvo;. ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 23 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. •. sodelovanje z Visoko šolo za zdravstvo;. •. sodelovanje z Zbornico zdravstvene nege in Zvezo društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.. Šola sodeluje tudi z drugimi ustanovami: • Sodelovanje z dijaškimi domovi Veliko naših dijakov v asu šolanja biva v dijaških domovih v okolici šole. V vseh domovih imajo ugodne pogoje za u enje in delo, u ijo se lahko v u ilnicah, skupinah ali individualno v svojih sobah. Aktivno se vklju ujejo v domsko življenje, sodelujejo v interesnih dejavnostih, obiskujejo knjižnico in pomagajo pri urejanju doma. Vso problematiko v zvezi z u enjem, u nim uspehom in morebitnimi vzgojnimi problemi rešujemo skupaj z vzgojitelji oz. domskimi svetovalnimi delavci. •. Sodelovanje s Klini nim centrom, Inštitutom RS za rehabilitacijo, Domovi starejših ob anov oziroma Domovi upokojencev, Onkološkim inštitutom in Psihiatri no kliniko V teh ustanovah ve inoma poteka prakti ni pouk naše šole. Menimo, da so odnosi s klinikami in socialnimi zavodi, kjer so naše u ne baze, dobri. Z glavnimi medicinskimi sestrami klinik in socialnih zavodov usklajuje organizacijo pouka organizatorica prakti nega pouka, neposredno z glavnimi medicinskimi sestrami oddelkov pa se dogovarjajo naše u iteljice prakti nega pouka. Na strokovnem podro ju po potrebi sodelujemo z vsemi zdravstvenimi ustanovami na ljubljanskem obmo ju. lanice strokovnega kolegija Klini nega centra nam redno predstavljajo novosti s podro ja zdravstvene nege.. •. Sodelovanje s šolskimi ustanovami v okolici in lokalno skupnostjo Pogosto se vklju ujemo v skupne projekte na podro ju zdravstvenovzgojnega dela.. •. Sodelovanje z Zavodom za šolstvo ter z Ministrstvom za šolstvo in šport, z Uradom za šolstvo in s Centrom za poklicno izobraževanje. Naši u itelji tvorno sodelujejo pri pripravi in prenovi u nih programov in vsebin.. ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 24 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. 4. 2. UGOTOVITVE RAZISKAVE ANKETNI VPRAŠALNIK ZA U ITELJE ŠOLE Anketni vprašalnik smo razdelili 74 u iteljem šole. U itelji pou ujejo strokovno teoreti ne predmete kot so: anatomija z fiziologijo, zdravstvena terminologija, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja, biologija z mikrobiologijo, zdrava prehrana z dietetiko, osnove klini nih predmetov, farmakologija in prakti ni pouk pri pacientih v bolnišnici in domovih za ostarele. Ti u itelji se po osnovni izobrazbi razlikujejo. Strokovne predmete poleg diplomiranih medicinskih sester (nekatere od teh imajo poleg osnovne izobrazbe kon ane še fakultete s pedagoških podro ij ali organizacije dela), pou ujejo še štiri profesorice biologije, dve zdravnici in profesorica latinskega jezika. Splošne predmete, kot so slovenski jezik, tuj jezik, matematiko, fiziko, kemijo, geografijo, zgodovino in športno vzgojo pa pou ujejo u itelji s kon ano pedagoško ali filozofsko fakulteto ustrezne smeri. Od 74 u iteljev, je vprašalnik vrnilo 53. V asu raziskave je bilo nekaj u iteljev na krajšem bolniškem dopustu, kljub temu je bilo vrnjenih manj vprašalnikov kot smo pri akovali. Nekateri u itelji so sami povedali, da vprašalnika niso izpolnili, ker ne vedo, kaj si drugi mislijo o šoli. Dva u itelja sta v pogovoru menila, da nobena šola nima posebnega ugleda in da se šole ne morejo primerjati z profitnimi organizacijami. Ve ina u iteljev, ki vprašalnika ni vrnila, pa svoje odlo itve ni komentirala, kar je tudi prav, saj je bilo sodelovanje prostovoljno in anonimno. Po pregledu vrnjenih vprašalnikov smo izlo ili 11 vprašalnikov, ker niso bili izpolnjeni v celoti in 4 vprašalnike, ki so bili vrnjeni prepozno. V raziskavo smo vklju ili 38 pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Najprej smo želeli ugotoviti, kaj menijo u itelji o tem koliko medicinske sestre v zdravstvenih in socialnih ustanovah poznajo Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana. I. vprašanje: Menite, da v bolnišnicah in domovih poznajo zunanjo podobo (znak) naše šole? ne. zelo malo delno dobro zelo dobro f % f % f % f % f % 1 2,63 17 44,73 13 34,21 7 18,42 0 0 Tabela 2: Odgovori u iteljev ali medicinske sestre poznajo znak šole. Ve ina u iteljev meni, da medicinske sestre zelo malo ali delno poznajo zunanjo podobo in znak šole. Zanimivo je, da prevladuje to mnenje, saj znak šole uporabljamo v vsakodnevni korespondenci, na vseh brošurah in pri celotni pisni komunikaciji z zunanjimi javnostmi. Znak je na uniformah dijakov, ko ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 25 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. izvajajo prakti ni pouk, na stavbi šole, zastavi pred šolo ipd. Znak šole uporabljamo že sedem let, zato bi pri akovali, da bodo menili, da ga medicinske sestre dobro poznajo. II. vprašanje: Menite, da v bolnišnicah in domovih poznajo poslanstvo šole? ne zelo malo delno dobro zelo dobro f % f % f % f % f % 3 7,89 6 15,78 11 28,94 15 39,47 3 7,89 Tabela 3: Odgovori u iteljev ali medicinske sestre poznajo poslanstvo šole. Zanimivo je, da so u itelji mnenja, da poslanstvo šole bolje poznajo od zunanje podobe (znaka) šole. To bi lahko razložili z dejstvom, da je zdravstvena šola organizacija, ki u i in vzgaja bodo e zdravstvene delavce. Dijaki naj bi imeli poleg splošnega in strokovnega znanja še bolj ponotranjene nekatere osebne vrednote, ki naj jim omogo ijo primerno ravnanje s pacienti. III. vprašanje: Menite, da v bolnišnicah in domovih poznajo lokacijo šole? ne. zelo malo delno dobro zelo dobro f % f % f % f % f % 0 0 2 5,36 16 42,10 15 39,47 5 13,15 Tabela 4: Odgovori u iteljev ali medicinske sestre poznajo lokacijo šole. Deleži odgovorov niso presene enje, saj so obiski zunanjih gostov na šoli zelo pogosti. Med njimi je velik delež medicinskih sester, ki jih vabimo na šolo ob razli nih priložnostih. Obiski gostov so bili zelo pogosti predvsem prva leta po otvoritvi novih prostorov šole, saj je stavba nova in je opremljena zelo sodobno. Poleg tega je lokacija šole v neposredni bližini Klini nega centra in v bližini kar treh Domov za starejše ob ane. IV. vprašanje: Menite, da v bolnišnicah in domovih poznajo programe izobraževanja? ne. zelo malo delno dobro zelo dobro f % f % f % f % f % 1 2,63 8 21,05 11 28,94 16 42,10 2 5,26 Tabela 5: Odgovori u iteljev ali medicinske sestre poznajo programe izobraževanja. Ve ina u iteljev meni, da medicinske sestre delno ali dobro pozna programe, kar tudi ni presene enje, saj imamo v formalnem izobraževanju samo dva programa in sicer tehnik zdravstvene nege in bolni ar negovalec. Oba programa se v osnovi in vsebinsko ne menjata že vrsto let, navadno se ob prenovi dodajo vsebine izobraževanja in v asih tudi spremeni naziv programa. Tako se je ob zadnji prenovi programov naziv zdravstveni tehnik spremenil v tehnik zdravstvene nege. Ker medicinske sestre predstavljajo velik del strokovne javnosti, ve ina od njih posredno ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 26 od 54.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija ___________________________________________________________________________________________. ali neposredno tudi sodeluje pri prenovi programov, ali pa z glavnimi vsebinami kako druga e seznanjena. V. vprašanje: Menite, da v bolnišnicah in domovih poznajo koga iz vodstva ? nikogar samo enega nekatere ne vse vse f % f % f % f % f % 0 0 5 13,15 11 28,94 16 42,10 6 15,78 Tabela6: Odgovori u iteljev ali medicinske sestre poznajo koga iz vodstva šole. Velika ve ina u iteljev meni, da medicinske sestre vsaj delno poznajo vodstvo šole, kar ni presenetljivo, saj vodstvo šole veliko mo i in energije namenja tudi stikom s strokovnimi javnostmi. Vodstvo šole sestavljajo ravnateljica in dva pomo nika ravnateljice. Ker sta ravnateljica in pomo nica ravnateljice po osnovni izobrazbi medicinski sestri, veliko sodelujeta v razli nih strokovnih komisijah za spremljanje in razvoj zdravstvene stroke. VI. vprašanje: Menite, da v bolnišnicah in domovih poznajo koga od u iteljev ? nikogar samo enega nekatere kar nekaj veliko f % f % f % f % f % 0 0 3 7,89 15 39,47 13 34.21 7 18,42 Tabela 7: Odgovori u iteljev ali medicinske sestre poznajo koga od u iteljev šole. Ve kot polovica u iteljev meni, da medicinske sestre poznajo posamezne u itelje dobro ali zelo dobro. To mnenje izhaja verjetno iz dejstva, da izvaja šola prakti ni pouk pod vodstvom naših u iteljic na oddelkih Klini nega centra in v Domovih za starejše ob ane. VII. vprašanje: Menite, da v bolnišnicah in domovih poznajo koga od dijakov ? nikogar samo enega nekatere kar nekaj veliko f % f % f % f % f % 1 2,63 9 23,68 11 28,94 14 36,84 3 7,89 Tabela 8: Odgovori u iteljev ali medicinske sestre poznajo koga od dijakov šole. Ve ina u iteljev meni, da medicinske sestre manj poznajo posamezne dijake od u iteljev, kar je razumljivo, saj imajo ve ina stikov le z našimi u itelji, manj pa z dijaki posamezno. VIII. vprašanje: Menite, da v bolnišnicah in domovih poznajo projekte, ki jih izvajamo poleg pouka ? ne zelo malo delno dobro f % f % f % f % 8 21,05 16 42,10 12 31,57 2 5,26 Tabela 9: Odgovori u iteljev ali medicinske sestre poznajo projekte. zelo dobro f % 0 0. ____________________________________________________________________ Marijana Kastelic: Merjenje ugleda organizacije Stran 27 od 54.