Energetika v Spodnjeposavski statistični regiji

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO. MOJCA ŽIBERT. Energetika v Spodnjeposavski statistični regiji Zaključna seminarska naloga. Mentor: dr. Simon Kušar. Univerzitetni študijski program prve stopnje: GEOGRAFIJA. LJUBLJANA, 2014.

Zahvala Za pomoč in spodbudo pri pisanju zaključne seminarske naloge se zahvaljujem mentorju dr. Simonu Kušarju ter družini in prijateljem..

ENERGETIKA V SPODNJEPOSAVSKI STATISTIČNI REGIJI IZVLEČEK V zaključni seminarski nalogi je predstavljena energetika v Spodnjeposavski statistični regiji. Najprej so opisane osnovne značilnosti regije. Nato sledi opis potencialov za pridobivanje električne energije: vodne, sončne, lesne biomase, vetrne, geotermalne, fosilne in bioplina. Predstavljene so Nuklearna elektrarna Krško, Termoelektrarno Brestanica in Hidroelektrarne na spodnji Savi, ki že proizvajajo električno energijo. Sledijo načrtovani energetski projekti v statistični regiji. V raziskovalnem delu pa ugotavljamo kakšen pomen ima energetika na gospodarski in prostorski razvoj regije in pomen v primerjavi z ostalimi regijami. Ključne besede: ekonomska geografija, energetika, elektrarna, Spodnjeposavska statistična regija. ENERGETICS IN LOWER SAVA STATISTICAL REGION ABSTRACT The energetics in the Lower Sava statistical region are presented in this final paper. In the beginning, basic features of the region are described. This is followed by a description of the potentials for electricity generation: water, solar, biomass, wind, geothermal, fossil and biogas. Krško Nuclear Power Plant, Brestanica Thermal Power Plant and Hidroelektrarne na spodnji Savi, which are already producing electricity, are described. Following are planned energy projects in the statistical region. In the research work we observe the significance of energetics in economic and spatial development of the region and the importance in comparison with other regions. Keywords: economic geography, energetics, power plant, Lower Sava statistical region.

KAZALO 1.. UVOD ......................................................................................................................... 1. 2.. GEOGRAFSKI ORIS SPODNJEPOSAVSKE STATISTIČNE REGIJE ....................................... 2 2.1.. 2.1.1.. GEOLOŠKA STRUKTURA IN RELIEF ................................................................. 2. 2.1.2.. HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI ........................................................................... 4. 2.1.3.. PODNEBJE .................................................................................................... 4. 2.1.4.. PRSTI IN RASTLINSTVO ................................................................................. 5. 2.2.. 3.. 4.. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ................................................................. 2. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ............................................................... 5. 2.2.1.. PREBIVALSTVO ............................................................................................. 5. 2.2.2.. GOSPODARSTVO .......................................................................................... 8. 2.2.3.. INFRASTRUKTURA ........................................................................................ 9. VIRI ENERGIJE ............................................................................................................. 9 3.1.. HIDROENERGIJA .................................................................................................. 9. 3.2.. SONČNA ENERGIJA ............................................................................................ 10. 3.3.. LESNA BIOMASA ................................................................................................ 11. 3.4.. VETRNA ENERGIJA ............................................................................................. 11. 3.5.. GEOTERMALNA ENERGIJA ................................................................................. 11. 3.6.. FOSILNA GORIVA ............................................................................................... 12. 3.7.. BIOPLIN ............................................................................................................. 12. RAZVOJ ENERGETIKE ................................................................................................ 13 4.1.. NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO ...................................................................... 13. 4.1.1. SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO IN ZA ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV IZ NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO .... 14. 5.. 4.2.. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA ..................................................................... 15. 4.3.. HIDROELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI ................................................................ 16. 4.4.. MALE HIDROELEKTRARNE.................................................................................. 18. 4.5.. SONČNE ELEKTRARNE ........................................................................................ 18. 4.6.. SOPROIZVODNJA TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE ........................................ 22. NAČRTOVANI ENERGETSKI PROJEKTI ........................................................................ 23 5.1.. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA ..................................................................... 24. 5.2.. DRUGI BLOK JEDRSKE ELEKTRARNE KRŠKO ........................................................ 24.

5.3.. HIDROELEKTRARNI BREŽICE IN MOKRICE ...........................................................25. 5.4.. SONČNE ELEKTRARNE ........................................................................................26. 6.. GOSPODARSKI POMEN ENERGETIKE IN VPLIV NA RAZVOJ REGIJE IN OBČIN ..............27 6.1.. GOSPODARSKA STRUKTURA REGIJE ...................................................................27. 6.2.. POSLOVANJE DRUŽB ..........................................................................................31. 6.2.1. 6.3.. SKUPINA GEN ENERGIJA .............................................................................31. VPLIV NA OKOLJE ...............................................................................................34. 6.3.1.. POZITIVNI VPLIVI.........................................................................................34. 6.3.2.. NEGATIVNI VPLIVI .......................................................................................35. 7.. SKLEP ........................................................................................................................36. 8.. SUMMARY ................................................................................................................37. 9.. LITERATURA ..............................................................................................................38 9.1. PISNI VIRI ...............................................................................................................38 9.2. SPLETNI VIRI ..........................................................................................................39. 10.. SEZNAM PREGLEDNIC, SLIK, GRAFOV ....................................................................41.



1. UVOD V zaključni seminarski nalogi bomo opisali geografske značilnosti Spodnjeposavske statistične regije ter potenciale za pridobivanje električne energije. Namen zaključne seminarske naloge je ovrednotiti gospodarski pomen energetike na območju regije in vpliv na razvoj. Spodnjeposavska statistična regija je sestavljena iz občin Brežice, Krško, Sevnica in Kostanjevica na Krki. Območje je morfološko zelo raznoliko, kar omogoča rabo različnih naravnih virov. Energetika je področje, ki se ukvarja z pridobivanjem, prenosom, trgovanjem, dobavo in rabo energije. Cilji zaključne seminarske naloge so: 1. 2. 3. 4. 5. 6.. preučiti potenciale za proizvodnjo električne energije; predstaviti dosedanje kapacitete, ki proizvajajo električno energijo; predstaviti načrte za povečanje proizvodnje električne energije; opisati poslovanje gospodarskih družb, ki vodijo elektrarne; ovrednotiti gospodarski pomen energetike v Posavju; predstaviti pozitivne in negativne vplive pridobivanja električne energije in gradnje energetskih objektov na okolje in prostor.. Hipoteze se glasijo: 1. Posavje je energetsko zelo bogato območje, ki še ni popolnoma izkoriščeno. 2. Spodnjeposavska statistična regija je energetsko najpomembnejša regija v Sloveniji. 3. Energetika močno vpliva na gospodarski in okoljski razvoj regije. Metode. Pregledali in analizirali smo primarne in sekundarne pisne in elektronske vire. Pregledali smo seminarske in diplomske naloge za območje Posavja ter iz področja energetike. Nato smo pregledali še monografske publikacije, članke, knjige. V veliko pomoč so bile tudi spletne strani. Nato je sledilo zbiranje, preračunavanje in analiza statističnih podatkov pridobljenih na spletnih straneh SURS-a.. 1.

2. GEOGRAFSKI ORIS SPODNJEPOSAVSKE STATISTIČNE REGIJE 2.1.. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI. 2.1.1. GEOLOŠKA STRUKTURA IN RELIEF. Posavje je regija ki se nahaja ob spodnjem toku reke Save. Sestavlja jo pestra reliefna in kamninska zgradba. Hribovja so iz mezozojskih kamnin, gričevja iz oligocenskih, miocenskih in pliocenskih sedimentov ravnine pa sestavljajo sedimenti pleistocenske in holocenske starosti (Posavje in Posotelje A-Ž, 2006). Slika 1: Shema reliefnih enot. Vir podatkov: Geopedia, 2014; Posavje in Posotelje A-Ž, 2006 Posavsko hribovje predstavlja zahodni del območja. Antiklinale in sinklinale Posavskih gub si sledijo v smeri zahod-vzhod. Nastanek je povzročilo miocenski gubanje Alp. Med Sevnico in Radečami so eksogeni geomorfni procesi razkrili jedro litijske antiklinale iz karbonskih in permskih kamnin. Hribovje Jatna med dolino Sopote in Šentjanžem je večinoma iz rdečih in zelenkastih permskih peščenjakov, pod njimi so na površju karbonsko-permski skrilavi glinavci, iz katerih sta nizko hribovje na obeh straneh savske doline med Radečami in Sevnico ter hribovje ob srednjem toku Sevnične do Zabukovja. Na vzhodu staro jedro antiklinale obdajata severno in južno krilo iz mezozojskih kamnin. V severnem krilu je močno razčlenjeno hribovje Velikega Kozjega (993m) in med Zidanim mostom in Lisce (948m), medtem ko je južno krilo le delno ohranjeno. Vzhodno od prebojne doline Sevnične in južno od Planine pri Sevnici triasni apnenci in dolomiti spet zakrijejo staro jedro Litijske antiklinale, ti gradijo Bohor (Veliki Javornik, 1023m), ki na vzhodu sega do doline Bistrice pri Kozjem. Zlasti v vzhodnem delu so na površju še mlajši kredni skrilavi glinavci, posebno okrog Vetrnika. Hribovje se proti jugu v stopnjah spušča v Senovsko sinklinalo, kjer so spet na površju miocenski in pliocenski sedimenti Panonskega morja. Med Sevnico in Bistrico ob Sotli je nastalo široko Senovsko podolje, proti Podsredi stisnjeno komaj na dober kilometer. Zahodno od savske doline pa so se ti terciarni sedimenti ohranili le v manjših udorninah pri Krmelju in Šentjanžu. Med lapornatimi 2.

sedimenti so tanjše plasti rjavega premoga, ki so jih nekdaj izkoriščali v premogovnikih, Senovo, Krmelj in Šentjanž (Posavje in Posotelje A-Ž, 2006). Krško gričevje v zahodnem in gozdnata Orlica v vzhodnem delu ločujeta Senovško sinklinalo. Loči ju ozka prebojna dolina Save med Brestanico in Krškim. Orlica je po geološki sestavi najvišji del orliške sinklinale, ki pa na jugozahodu preide v geološko zelo zapleteno grajeno Krško gričevje, na vzhodu pa se je vanjo z globoko sotesko Zelenjak zajedla Sotla in od nje loči podobno grajeno Cesargradsko goro (509m) na hrvaški strani meje. Tu prevladujejo triasni dolomiti in jugovzhodnem delu kredni skrilavi glinavci in laporji. Zato so tu kraški pojavi redki. V Krškem gričevju na površju prevladujejo raznovrstne kredne kamnine, od rdečkastih ploščatih apnencev do laporjev, v zahodnem delu pa triasni dolomiti. V apnencih je ponekod nastal kras, predvsem okrog Velikega Trna in Studenca v severnem delu gričevja (Posavje in Posotelje A-Ž, 2006). Pri Krškem priteče Sava v okoli 60 km dolgo in do 15 km široko Krško kotlino, ki je glede na nastanek tektonska udornina miocenske starosti. V osrednjem delu je zapolnjena s prodnimi naplavinami Save, ki je pod Krškim nasula velik prodni vršaj, in ilovnatopeščenimi naplavinami Krke. Vršaj je skoraj popolna ravnina na nadmorski višini 150160m. Izrazitejše terase so le na prehodu v aluvialno ravnico ob Savi. Na obrobju so nizka gričevja iz miocenskih in pliocenskih peščenih sedimentov. Vzhodno od Brežic se kotlina nadaljuje v gričevnato Hrvaško Zagorje. Sava pa teče povprek čez kotlino in naravnost proti jugovzhodu po zelo mladem savskem tektonskem jarku med Gorjanci in hrvaškim Marijagorskim gričevjem. K Posavju spada le vzhodni del Krške kotline (Posavje in Posotelje A-Ž, 2006). Senovsko gričevje, tudi senovsko podolje, je blago razgibana gričevnata pokrajina v vzhodnem Posavju, med južnim vznožjem Bohorja na severu, dolino Save na jugu, potokom Sevnična na zahodu ter Orlico in Bizeljskim gričevjem na vzhodu. Geološko je sinklinala, grajena iz mlajših miocenskih nanosov, rahlo nagubanih v alpski smeri. Sekajo jo številni prelomi, večinoma v dinarski smeri. Ob nekaterih je razkrita triasna podlaga. Na miocenskih laporjih in peskih prevladujejo nizka in široka slemena v smeri sever-jug in v nadmorski višini 300-350 m, med njimi so ožje in širše doline savskih pritokov (Posavje in Posotelje A-Ž, 2006) Bizeljsko gričevje je nizko razčlenjeno gričevje ob južnem vznožju Orlice, v nadmorski višini 200-350 m. Grajeno je v glavnem iz miocenskih in pliocenskih peščenih ter lapornatih sedimentov, na severozahodu tudi apnenca in dolomita. Proti jugu tekoči savski pritoki so gričevje razrezali v številna slemena, potekajoča v smeri sever-jug (Posavje in Posotelje A-Ž, 2006). Brežiško-Krško polje je ravnina v najvzhodnejšem delu Krške kotline, na obeh straneh Save med Bizeljskim gričevjem na severu, Gorjanci na jugu ter Krškim gričevjem , Krakovskim gozdom in Šentjernejskim vršajem na zahodu. Brežiško polje na levem bregu Save sestoji iz naplavne ravnice ob Savi, t.i. Vrbine, in prodno ilovnate terase v nadmorski višini 160-170m. Nasipavanje Save s prodom je omejeno na ozek pas ob reki, večji del polja pa prekrivajo ilovnate naplavine savskih pritokov iz Bizeljskega gričevja. Ti tečejo sprva proti jugu, blizu Save pa zavijejo proti vzhodu in nekaj časa tečejo vzporedno z reko. Večji, precej vodnati potoki so močno razčlenili terciarno gričevje, ravnino naplavljali in vanjo zarezovali široke, hitro se spreminjajoče struge. Ob njih so nasipavali naplavne 3.

ravnice. Z regulacijami so večino strug izravnali in ustalili, ohranjene pa so široke, malo razgibane doline, ki kažejo sledi nekdanjega prestavljanja potočnih strug (Posavje in Posotelje A-Ž, 2006). Gorjanci se vzpenjajo med Krško kotlino na severovzhodu in Karlovško kotlino na jugozahodu. Dolgi so 50 kilometrov in široki 18-22 kilometrov. Po geološki zgradbi tektonski čok, ki je obtičal v sedanji višini, medtem ko se je površje na vseh straneh pogreznilo. Geološke strukture so večinoma usmerjene od jugozahoda proti severovzhodu. Večinoma so grajeni iz srednje in zgodnje triasnih dolomitov, jurskih apnencev ter krednih laporjev in lapornatih apnencev. Vanje se z vseh strani zajedajo ozke doline potokov, v najvišjih osrednjih delih in na severu (Posavje in Posotelje A-Ž, 2006). 2.1.2. HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI. Zaradi zaostajanja v tektonskem dviganju ozemlja je Vzhodna Krška kotlina ena naših najpomembnejših sovodenj (Sava, Krka, Sotla, Mirna). Reka Sava je v ledenih dobah nasula prodni vršaj, ki se od Krškega trikotno razširja proti Gorjancem in ki je odrinil Krko na rob kotline. Hkrati s prodnim vršajem so zahodneje pritoki s severnega Krškega hribovja v podnožju naplavljali ilovice, kjer so mokrotni travniki in najobsežnejši nižinski gozd hrasta Krakovski gozd. Med Krakovskim gozdom in Savo je na vzhodu prodno Krško polje, še bolj proti vzhodu med Savo in Sotlo se širi Brežiško polje, na Vzhodnem robu Krškega polja in na zahodnem robu Brežiškega polja je ob Savi poplavna ravnica Vrbina, med vzhodni rob Brežiškega in zahodni rob Kapelskih goric pa je vpeta mokrotna, z gozdom prerasla Dobrava. Poplavna območja sestavljajo tretjino Krške ravni. KrškoBrežiško polje je ugodno za oskrbo s pitno vodo, zaradi globine prodnih nasipov in podtalnice. Poplavljajo vse tri največje reke, prav tako večina njihovih pritokov, predvsem tistih s Krškega in Bizeljskega gričevja (Posavje in Posotelje A-Ž, 2006; Gams, 1998). Na kraških območjih Krškega gričevja je okrog 40 kraških izvirov (Posavje in Posotelje A-Ž, 2006). 2.1.3. PODNEBJE. Za območje Posavja je značilno zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije. Količina padavin se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu, torej od najbolj namočenega posavskega hribovja do Krške kotline. Na najbolj namočenem Senovskem gričevju pade 1100-1300 mm padavin, največ vzdolž Bohorja. Krško gričevje ima 1200 mm na severozahodu in do 1100 mm na jugovzhodu. Padavine so enakomerno razporejene preko celega leta, tudi viški in nižki niso izraziti. Viška sta dva, prvi junija, ko pade nad 100 mm padavin, in drugi novembra. Prvi nižek je januarja ali februarja, ko pade okoli 60 mm padavin, drugi nižek pa je oktobra. Povprečna letna temperatura se giblje od 9-10 °C, julijska med 18 in 20 °C, ter januarska okoli -1 °C. Povprečna letna temperaturna amplituda se giblje od 19 °C na severozahodu do 21 °C na jugovzhodu. V Krški kotlini se pojavlja inverzija. Oblika kotline vpliva na višje poletne temperature in nizke zimske. V toplotnem pasu nad kotlino so višje temperature, ki so ugodne za gojenje vinske trte in sadnega drevja. (Slovenija: pokrajina in ljudje, 1999; Posavje in Posotelje A-Ž, 2006).. 4.

Graf 1: Klimogram Bizeljsko, obdobje 1971-2000. 175. 35. 150. 30. 125. 25. 100. 20. 75. 15. 50. 10. 25. 5. 0. 0. temperature (°C). padavine (mm). Klimogram Bizeljsko. -5 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AUG SEP OKT NOV DEC. Vir podatkov: ARSO, 2014. 2.1.4. PRSTI IN RASTLINSTVO. Na dnu rečnih kotlin prevladujejo prsti, ki so začasno ali stalno zapolnjene s padavinsko ali podzemno vodo. To so psevdooglejene in oglejene prsti. Ob reki Savi, Sotli in Krki, ki so nasule prodne in peščene sedimente, so široki pasovi obrečne prsti. Na karbonatnih kamninah apnenca in dolomita v Krškem gričevju se je povečini razvila rjava pokarbonatna prst, deloma tudi rendzina. Na silikatnih kamninah distrična rjava prst, na laporju in flišu pa evtrično rjava prst (Geografija Slovenije, 1998). Na prisojnih pobočjih Krškega gričevja prevladujejo vinogradi in travniki, na osojnih gozd. Na ravnih površinah prevladujejo obdelovalne površine, od nekdanjih poplavnih gozdov je ostal le še Krakovski gozd (Posavje in Posotelje A-Ž, 2006).. 2.2.. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI. 2.2.1. PREBIVALSTVO. Preglednica 1: Prebivalstvo in gostota poselitve, 2013 (drugo polletje) Brežice Prebivalstvo SKUPAJ Prebivalstvo Moški Prebivalstvo Ženske Površina teritorialne. Sevnica SKUPNO. 24.311. Kostanjevica Krško na Krki 2.414 26.049. 17.470. 70.244. 11.925. 1.208. 13.385. 8.835. 35.353. 12.386. 1.206. 12.664. 8.635. 34.891. 268,1. 58,3. 286,5. 272,2. 895. 5.

enote (km2) Gostota poselitve. 90,7. 41,4. 90,9. 64,2. 79,4. VIR: SURS, 2014. V Posavju je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije leta 2013 živelo 70.244 prebivalcev . Največ prebivalcev je v občini Krško, ki ima 26.049 prebivalcev, in občini Brežice s 24.311 prebivalci. Občini sta tudi najgosteje naseljeni v Posavju. Razmerje med moškimi in ženskami je enako. Graf 2: Prebivalstvena piramida Spodnjeposavske statistične regije 2013. VIR: SURS, 2014. Spodnjeposavska statistična regija ima zrelo starostno piramido. Prevladujejo osebe v starostnem obdobju od 25 do 65 let, tako pri ženskah kot pri moških. V starostnih skupinah do 65 let prevladuje število moških, od 65 let naprej pa je večje število žensk. Moških je 4939, žensk pa 7413. Razmerje je 40:60. V obdobju do 14 let je razmerje med moškimi in ženskami 51:49. V starostnem obdobju od 15-65 let pa je razmerje 53:47.. 6.

Preglednica 2: Skupni prirast prebivalstva 2013 Brežice Živorojeni Umrli Naravni prirast Selitveni prirast s tujino Selitveni prirast med občinami Skupni selitveni prirast Skupni prirast. Krško. Sevnica. SKUPNO. 228 280 -52 10. Kostanjevica na Krki 20 23 -3 2. 305 262 43 21. 156 214 -58 22. 709 779 -70 45. 14. -15. -223. -13. -247. 24. -13. -202. 9. -182. -28. -16 -159 VIR: SURS, 2014.. -49. -252. V letu 2013 je imela pozitiven naravni prirast le občina Krško. Pri skupnem naravnem prirastu s pozitivno vrednostjo prevladuje občina Krško, medtem ko je v Sevnici in Brežicah opazen negativni prirast. V letu 2013 so se iz občine Krško izselile 202 osebe. V Posavju v letu 2013 prevladuje negativni naravni in selitveni prirast. Po podatkih SURS je bilo selitveno gibanje prebivalstva v statistični regiji v predhodnih letih pozitivno (preglednica spodaj), naravni prirast pa je bil negativen, a se je zmanjšal od leta 2010 naprej. Preglednica 3: Naravni in selitveni prirast v letih 2003 do 2013 Leto Naravni prirast selitveni prirast skupni prirast. 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 -170 -157 -140 -92 -189 -45 -104 -73 -34 -90 -70 248. 35. 307. 258. 396. 263. 183. 31. 63. 128. -182. 78. -122. 167. 166. 207. 218. 79. -42. 29. 38. -252. VIR: SURS, 2014. Preglednica 4: Izobrazbena struktura, starejši od 15 let, 2013 Brežice Izobrazba SKUPAJ Brez izobrazbe, nepopolna osnovnošolska Osnovnošolska Nižja poklicna, srednja poklicna Srednja. Sevnica. SKUPAJ. 15.089. 60.295. 1.144. Kostanjevi Krško ca na Krki 2.056 22.14 4 156 1.259. 1.026. 3.585. 5,95. 4.904 5.440. 497 507. 5.773 5.568. 3802 4103. 14.976 15.618. 24,84 25,90. 6.075. 591. 6.055. 4129. 16.850. 27,95. 21.006. 7. DELEŽ.

strokovna, srednja splošna Visokošolska 1. stopnje ipd. Visokošolska 2. stopnje ipd. Visokošolska 3. stopnje ipd.. 1.670. 144. 1.748. 1037. 4.599. 7,63. 1.626. 149. 1.620. 910. 4.305. 7,14. 147. 12. 121. 82. 362. 0,60. VIR: SURS, 2014. V Posavju je največji delež 27,95 % prebivalcev s srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo. S 25 odstotki sledita osnovnošolska in pa nižja ali srednja poklicna izobrazba. Brez izobrazbe ali z nepopolno osnovnošolsko izobrazbo je 5,95 % prebivalstva. Visokošolsko prvo stopnjo je zaključilo 7,6 %, drugo stopnjo 7,14 %. Visokošolsko stopnjo 3. stopnje ima 0,6 odstotni delež prebivalcev. Preglednica 5: Status aktivnosti, 2013. Prebivalci stari 15+ let - SKUPAJ Aktivni - Skupaj Zaposleni Brezposelni Neaktivni - Skupaj Učenci, dijaki in študenti Upokojenci Drugi neaktivni. Brežice Kostanjevica Krško Sevnica SKUPNO DELEŽ na Krki 21.006 2.056 22.144 15.089 60.295 10.741 9.072 1.669 10.265 1.804. 1.081 937 144 975 206. 12.017 9.985 2.032 10.127 2.020. 6.847 1.614. 618 6.483 151 1.624 VIR: SURS, 2014.. 7.739 6.619 1.120 7.350 1.371. 31.578 26.613 4.965 28.717 5.401. 52,37 44,14 8,23 47,63 8,96. 4.969 1.010. 18.917 4.399. 31,45 7,3. Delovno aktivnih prebivalcev je v regiji 52,37 %, od tega je zaposlenih 44,14 %. Delež brezposelnosti je bil v letu 2013 8,23 odstoten. Neaktivno prebivalstvo predstavlja 47,75 %, od teh predstavljajo upokojenci 31,45 %. 2.2.2. GOSPODARSTVO. V Posavju so zastopane različne vrste industrije. Regija v slovenskem prostoru predstavlja pomemben energetski bazen. Med pomembnejšimi panogami so energetika, kovinskopredelovalna, lesna, tekstilna in papirna industrija. Velik pomen za razvoj regije ima tudi turizem. Najpomembnejši industrijski kraj je Krško z gradbeno, kovinsko-predelovalno in živilsko industrijo ter energetiko, sledi mu Sevnica s tekstilno, kovinsko, gradbeno, kemično in lesno industrijo. V Brežicah pa so se razvili manjši obrati predelovalne industrije. V devetdesetih so predvsem tekstilno, kovinsko in papirno industrijo na območju Posavja pestile velike težave. Mnogo obratov je propadlo, kar je pred leti brezposelnost na območju še povečalo. Značilna je tudi močna migracija delavcev v druge. 8.

regije skupaj z odhodom mladih, šolanih ljudi iz regije (Razvojna strategija …, 2008; Gospodarstvo, 2014). 2.2.3. INFRASTRUKTURA. Državno in regionalno omrežje cestne in železniške infrastrukture je na območju Posavja relativno dobro razvito, predvsem v ravninskem delu občin Krško, Brežice in Kostanjevica na Krki, slabše so pokrita hribovita območja Gorjancev ter sevniško območje, Krško hribovje in Bizeljsko. Pomembno prometno povezavo predstavlja avtocesta LjubljanaZagreb. Velik pomen ima tudi letališče Cerklje ob Krki. Regionalne ceste Bizeljsko-Brežice, Senovo-Bistrica ob Sotli, Radeče-Sevnica, Sevnica-Krško in Krško-Kostanjevica na Krki so pomembne zaradi povezljivosti občinskih središč (Razvojna strategija …, 2008). Po podatkih SURS-a ima regija 2.382,9 km javnih cest, od tega je 312,9 km državnih in 2.070 km občinskih cest (SURS, 2014).. 3. VIRI ENERGIJE 3.1.. HIDROENERGIJA. Sava spada med največje reke v Sloveniji. Pripada donavskemu povodju. Dolžina Save na območju Slovenije je 221 km. Odvaja vode iz 10.830 km2 ali 53,5 % ozemlja Slovenije. Ima asimetrično porečje s 63 % na desni strani. Gostota mreže rečnih tokov Save je 1,23 km/km2. Izvira kot Sava Dolinka v Zelencih pod Julijskih Alpah na nadmorski višini 833 m. Na državni meji s Hrvaško teče na nadmorski višini 132 m. Njen strmec se pri prehodu iz alpskega v predalpski svet zmanjšuje, a je v povprečju še vedno visok 3,17 ‰. V povirju ima Sava s pritoki hudourniški značaj in ga v nekoliko omiljeni obliki ohrani vse do Krškega. Tako za Savo kot večino njenih pritokov sta značilni močna erozija in velika transportna sposobnost hribskega materiala. Celotna dolžina vseh voda v porečju Save je 14.099 km. Na meji s Hrvaško je povprečni pretok 290 m3/s. Količnik pretočnih ekstremov znaša pri vodomerni postaji Čatež 1,63 (Gams, 2005; Geografija Slovenije, 1998). V Litiji se povprečni pretok Save poveča na 170 m3/s. Pri Zidanem Mostu, ko se njen tok usmeri proti jugovzhodu, dobi največji pritok Savinjo, ki zbira vode s 1.847,7 km2. Povprečni pretok Savinje na izlivu znaša okrog 44m3/s. Po izlivu Savinje se povprečni pretok Save do hrvaške državne meje poveča še za okrog 115 m 3/s. Od tega odpade slaba polovica na pretok Krko (postaja Podbočje na Krki 54,7 m3/s), preostali del vode količine pa na Mirno(postaja Gaberje 4,48m3/s), Sotlo(postaja Rakovec 9,05 m3/s) in druge pritoke predvsem z leve kozjanske strani (Geografija Slovenije, 1998). Razen kraške Ljubljanice in Krke so tako Sava kot njeni pritoki izrazito hudourniški. V spodnjem toku ima na njen hudourniški značaj odločilen vpliv Savinja z izrazito hudourniškim režimom. Visoko vodo Save povečuje za četrtino. Do katastrofe pride posebno v primeru istočasnih konic visoke vode Save in Savinje, kot se je zgodilo v letih 1964, 1990 in 2010 (Geografija Slovenije, 1998). Kraška Krka zelo redko vpliva na visoke vode Save. Njen poplavni val običajno kasni za več dni za savskim, ekstrem pa ne preseže 370 m3/s. V porečju Krke zadržuje poplavne vode kraško podzemlje in poplave od Otočca navzdol (Geografija Slovenije, 1998) 9.

Večina slovenskih rek ima kombinirane rečne režime, saj nanje vplivajo tako jesenska deževja, kot taljenje snega. Tako ima Sava, npr. pri Radovljici, snežno-dežni režim, v spodnjem toku pri Krškem pa preide že v dežno-snežnega; to pomeni, da v spodnjem toku Save v Sloveniji na rečni režim bolj vpliva jesensko deževje, kot spomladansko taljenje snega. Rečni režimi se spreminjajo torej tudi vzdolž rečnega toka. Na spodnjem toku Save, ko se napaja iz predalpskega hribovja, prevladuje pretežno dežno snežni režim. Osnovne poteze dežno-snežnega režima so v primarnem višku, ki običajno nastopi aprila, lahko pa v marcu ali celo v maju. Nastane kot posledica taljenja snega v zaledju. Sekundarni višek je vedno v novembru, ki sega še v december, nastane pa kot posledica običajnega deževnega obdobja v jesenskem času. Primarni nižek nastopi poleti, običajno avgusta, redkeje septembra. Sekundarni nižek je pozimi, ne traja dolgo in je večji od poletnega. Sava ima v spodnjem toku kontinentalno varianto dežno-snežnega režima za katero je značilno, da je sekundarni višek manj izrazit, a se doba najnižje poletne vode lahko zavleče tudi v september (Kryžanowski, Horvat, Brilly, 2008). Graf 3: Povprečni mesečni pretoki Save na vodomerni postaji Čatež v obdobju 1971-2000. VIR: Wikipedia, 2014. Reka Sava ima velik energetski potencial, ki ga lahko izkoristimo za električno energijo. Pri rekah je pomemben padec vode. Delo, ki ga opravi 1m3 vode pri padcu 1m, je 1.367 kWh. Na 60-kilometrskem odseku spodnje Save med Zidanim Mostom in državno mejo s hrvaško je njen padec okoli 67m, kar pomeni bruto potencial okrog 1,4 TWh ali polovico vsega na Savi (Zupan, Kerma, 2007).. 3.2.. SONČNA ENERGIJA. Povprečno trajanje sončnega obsevanja po letnih časih za obdobje 1971-2000, vsakemu letnemu času pripada približno 2.190 ur. Pozimi pogojuje trajanje sončnega obsevanja relief, ki povzroči, da jezero hladnega zraka vztraja v kotlinah, kar vodi v nastanek temperaturne inverzije. Nižine prejmejo pozimi pod 240 ur sončnega obsevanja, medtem ko prejme gričevnat del 240-320 ur obsevanja. Pomladi prejmejo vsi deli območja 480-520 ur obsevanja. Poleti prejmejo največ ur sončnega obsevanja, 780-820 ur, območja ob 10.

dolini reke Save in vzpeti deli severno od Save. Ostali deli prejmejo 740-780 ur. Jeseni prejme območje Krško-Brežiškega polja do 380 ur sončevega obsevanja, ostali del 380400 ur. Največ 400-420 ur pripada delom Bizeljskega gričevja in Gorjancev (ARSO, 2014). Letno sončno obsevanje se zmanjšuje od severozahoda proti jugovzhodu. Območja na severovzhodu prejmejo 4500-4600 MJ/m2, medtem ko na jugovzhodu prejmejo območja 4200-4300 MJ/m2 sončnega obsevanja (Arkar, Medved, 2009).. 3.3.. LESNA BIOMASA. Velike so kapacitete gozdnih površin V Spodnjeposavski statistični regiji. Gorjance porašča dve tretjini gozda. Krakovski gozd se razprostira pri Kostanjevici na Krki, v skupni površini 30 km2. Združbe v glavnem sestavljata hrast dob in beli gaber (Natek, Pavšek, Perko, 1996). Izkoriščanje lesne biomase je smiselno le pri lesnopredelovalnih obratih, kjer je stalna količina odpadnega lesa, ki ga lahko uporabijo za toplotno energijo (Novelacija …, 2012). Gozdnatost regije je 49 % (42.680 hektarov) in je manjša kot v celotni Sloveniji (60 %). Občina Sevnica ima 59,2 % svoje površine pokrite z gozdom, Brežice 36 % (potencialno bi lahko proizvedli 98,34 GWh energije) in Krško 44,7 odstotkov (Lokalni …, 2014; Novelacija …, 2012; Sklep …, 2012; Razvojna strategija …, 2008).. 3.4.. VETRNA ENERGIJA. Vetrna elektrarna pretvarja moč vetra v električno energijo, v praksi le 20-30 % moči vetra. To so manjše elektrarne z močjo od nekaj kW do nekaj MW. Delujejo pri hitrostih vetra od 5-25 m/s, pri ostalih hitrostih mirujejo. Podrobnejših meritev vetrnega potenciala za območje ni. Izvajajo se za posamezne potencialne lokacije za obdobje enega leta. Posavje nima vetrnega potenciala ki bi ga bilo smiselno izkoriščati. (Novelacija …, 2012). 3.5.. GEOTERMALNA ENERGIJA. Po predvidevanjih geologov se vodonosniki s termalno vodo na Krško-Brežiškem polju nahajajo pod terciarnimi plastmi, debelimi 250 do 1.000 m, in se napajajo iz mezozojskih karbonatov Gorjancev na južnem obrobju polja. Ob celotnem južnem in zahodnem obrobju pod Gorjanci se ob kontaktu plasti iz terciarja in mezozoika ali v neposredni bližini javlja več izdatnih hladnih ali toplih izvirov. Prenos toplote poteka zaradi višje vodoprepustnosti karbonatov tudi konvektivno. Topla voda se ob stiku lapor-karbonati dviguje ob nagnjeni podlagi proti severu in se tam segreva. Ob obrobju se termalna voda meša s hladno podtalnico v karbonatih Gorjancev. Območja s termalno vodo so v Čateških toplicah, Bušeči vasi, Kostanjevici. Zajetja imajo pretok 240 l/s in temperaturo 15 do 64 stopinj Celzija. (Novelacija …, 2012; Češek, 2011). Terme Čatež so eden izmed glavnih porabnikov geotermalne energije z najvišjo inštalirano toplotno močjo v Sloveniji. Termalna voda se izrablja za gospodarske in turistične namene. Toploto izkoriščajo v Termah Čatež, ki izkoriščajo termalno vodo za zdraviliško dejavnost, in Agraria Cvetje Čatež, za ogrevanje steklenjakov. V Termah Čatež je danes 11 vrtin termalne vode, ki prihaja iz globine 300 do 600 m s pretokom 60 l/s in s temperaturo 42-63°C. Geotermalna energija je premalo koriščena. Termalno vodo izkoriščajo tudi v 11.

Dobovi. Celoten kompleks Terme Paradiso, Spa & Wellness Hotel Dobova se ogreva iz vrtine, ki so jo aktivirali julija 2009 (Češek, 2011). Princip pridobivanja električne energije in sistema za izrabo je odvisen od mnogih dejavnikov. Geotermalni viri se med seboj razlikujejo glede na temperaturo, globino, kakovosti vode in pare. Tem razmeram je treba prilagoditi vsak sistem za izrabo posebej. Največje možnosti za proizvodnjo električne energije pa so na področjih kjer so dosegljivi visokotemperaturni viri. Bližje kot so površju, cenejša je izdelava geotermalne vrtine. Pridobivanje električne energije se ekonomsko ne izplača pri vrtinah z temperaturo manjšo od 80°C. lahko pa se termalno vodo izkorišča za ogrevanje naselij in stanovanj (Češek, 2011). 3.6.. FOSILNA GORIVA. Zahodno od savske doline pa so se terciarni sedimenti ohranili le v manjših udorninah pri Krmelju in Šentjanžu. Med lapornatimi sedimenti so tanjše plasti rjavega premoga, ki so jih nekdaj izkoriščali v premogovnikih Senovo, Krmelj in Šentjanž. (Posavje in Posotelje AŽ, 2006). Velike količine rjavega premoga in lignita pri Senovem so pripomogle k odprtju premogovnika Senovo. Igral je pomembno vlogo pri oskrbi s premogom v termoelektrarni Brestanica. Danes iz rudnika črpajo kakovostno nizko-mineralno vodo za vodno oskrbo (Lokovšek, 2008). 3.7.. BIOPLIN. Bioplin je mešanica plinov, ki nastanejo pri razkroju organske snovi brez prisotnosti kisika. Odpadki iz prehrambne industrije, klavniški odpadki, vzreje živine, komunalni odpadki predstavljajo organsko snov iz katere lahko pridobivajo bioplin. Bioplinske naprave bi lahko postavili ob velikih kmetijskih obratih. Izraba bioplina je smiselna pri 130 GVŽ, kar predstavlja 130 glav govedi ali 1.130 glav prašičev ali 43.300 piščancem. Ena izmed večjih je Farma Pristava z letno proizvodnjo 26.000 prašičev, kjer bi proizvedli 1.000.000-1.300.000 m3 bioplina na leto. To bi zadoščalo za proizvodnjo 3,5 MW električne energije letno (Novelacija …, 2012). Če bi v občini Sevnica ves bioplin iz živalskih in rastlinskih ostankov pretvorili v električno energijo, bi teoretično proizvedli 51,3 GWh električne energije. Skupni potencial bioplina v občini Brežice znaša 2.915.550 m3; ob upoštevanju četrtine zainteresiranih za izgradnjo skupnih bioplinarn, je potencial enak 728.887 m3. Takšna količina omogoča proizvodnjo 4.027 MWh električne energije. V občini Brežice sta bili podani dve pobudi za izdelavo bioplinarn IPC Brezina in Mostec (Lokalni …, 2014; Novelacija …, 2012; Sklep ..., 2012). Po podatkih AJPES-a je na območju Spodnjeposavske statistične regije registriran le en obrat, ki se ukvarja z bioplinom. To je Bioplinska naprava Curhalek družba za pridobivanje električne energije, proizvodnjo, posredništvo, trgovino in storitve, d.o.o. iz Mosteca v občini Brežice (AJPES, 2014).. 12.

4. RAZVOJ ENERGETIKE 4.1.. NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO. Nuklearna elektrarna Krško (NEK) se nahaja v neposredni bližini Krškega in reke Save. Novo mesto je oddaljeno 30 km, Zagreb 40 km in Ljubljana 75 km. Prve raziskave na Krškem polju, ko je to območje postalo možna lokacija za jedrsko elektrarno, je izvedla delovna skupina Poslovnega združenja energetike Slovenije v letih od 1964 do 1969. Velika gostota poselitve in bližina velikih mest v primeru naravne ali antropogene nesreče predstavljata velik problem. NEK se nahaja tudi na območju z veliko potresno ogroženostjo. V raziskavah ob primernosti lokacije niso bila opravljena in objavljena vsa seizmološka raziskovanja območja, zaradi političnih pritiskov države. V istem časovnem obdobju država izda dovoljenje za izgradnjo rudnika urana Žirovski Vrh iz katerega je NEK dobivala uranov koncentrat (Nuklearna elektrarna Krško, 2014; Plut, 2003). Investitorja prve jedrske elektrarne sta bila Savske elektrarne Ljubljana in Elektroprivreda Zagreb, ki sta z investicijsko skupino izvedla pripravljalna dela, razpis in izbrala najugodnejšega ponudnika. Sporazum o gradnji nuklearne elektrarne je bil podpisan oktobra 1970. Pogodba o dobavi opreme in graditvi je bila med investitorjema ter ameriškim podjetjem Westinghouse Electric Corporation je bila podpisana leta 1974. Tega leta začnejo z prvimi gradbenimi deli, izvajalca sta podjetji Gradis in Hidromontaža. Poskusno začne elektrarna delovati leta 1981, dovoljenje za začetek rednega obratovanja pa dobi NEK januarja 1984. Leta 2000 v elektrarni povečajo moč iz 632 MW na 696 MW z zamenjavo uparjalnikov (Nuklearna elektrarna Krško, 2014). Od 19. 4. 2003 NEK dobavlja proizvedeno električno energijo družbenikoma Gen energiji in Hrvatski elektroprivredi v skladu s Pogodbo med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Družbenika prevzemata vsak polovico proizvedene električne energije (Nuklearna elektrarna Krško, 2014). NEK je opremljena z Westinghousovim lahkovodnim tlačnim reaktorjem toplotne moči 2000 MW. Njena moč na pragu je 696 MW. Elektrarna je priključena na 400 kV omrežje za napajanje potrošnih središč v Sloveniji in Hrvaški. Letno proizvede pet milijard TWh električne energije, kar predstavlja približno 40 % skupne proizvedene električne energije v Sloveniji (Nuklearna elektrarna Krško, 2014). NEK deluje podobno kot klasična termoelektrarna na fosilna goriva, vendar izvor toplote ni gorenje premoga ali plina, temveč se toplota sprošča ob cepitvi uranovih jeder v reaktorju. Reaktor sestavlja reaktorska posoda z gorivnimi elementi, ki tvorijo sredico. Skozi reaktor kroži prečiščena navadna voda pod tlakom, ki odvaja sproščeno toploto v uparjalnika. V uparjalnikih nastaja para, ki poganja turbino, ta pa električni generator (Nuklearna elektrarna Krško, 2014). Obratovanje elektrarne med dvema remontoma imenujemo gorivni ciklus, ki traja 18 mesecev. Med remontom se del izrabljenega goriva (15 milijonov ton) nadomesti s svežim, opravijo se preventivni pregledi opreme in zamenjava delov, preverjanje. 13.

integritete materialov, nadzorna testiranja ter korektivni ukrepi glede na najdeno stanje. Elektrarna pa ta čas ne obratuje (Nuklearna elektrarna Krško, 2014). NEK zaposluje 636 ljudi. Izobrazbena struktura zaposlenih je sledeča. Magistrov in doktorjev znanosti je 3,3 %, zaposlenih z visoko strokovno in univerzitetno izobrazbo je 38,4 %. Sledi 12,6 % z višješolsko izobrazbo. Srednješolsko izobrazbi ima 40,3 % zaposlenih. Samo poklicno izobrazbo pa ima le 5,4 % (Nuklearna elektrarna Krško, 2014). 4.1.1. SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO IN ZA ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV IZ NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO. V grobem radioaktivne odpadke delimo na nizko, srednje in visoko radioaktivne odpadke. Značilni nizko radioaktivni odpadki so kontaminirana osebna oprema delavcev v medicini in jedrskih elektrarnah (npr. rokavice, kombinezoni, orodja,..). Med srednje radioaktivnimi odpadki bomo našli predvsem snovi, ki so bile potrebne pri obratovanju jedrske elektrarne (npr. razne smole za izločanje borove kisline iz primarnega hladila) in kosi medicinske opreme. Za nizko in srednje radioaktivne odpadke velja, da bodo spontani razpadi njihovo radioaktivnost zmanjšali do neškodljivosti v manj kot 300 letih. Iz našega okolja jih zato izločimo za dobo 300 let. Letno na vsakega prebivalca Slovenije pridelamo manj kot 1 liter nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Visoko radioaktivni odpadki vsebujejo predvsem rabljeno jedrsko gorivo. Ki ga je potrebno izločiti za 100.000 let. Letno na vsakega prebivalca Slovenije pridelamo 5g takih odpadkov (Sklad …, 2011). Lokacija za odlagališče za nizko in srednje radioaktivne odpadke je določena v Vrbini pri Krškem, v neposredni bližini NEK. Zgradila in upravljala ga bo Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO). Vse aktivnosti, ki so povezane z razgradnjo jedrske elektrarne v Krškem in odlaganjem radioaktivnih odpadkov v Sloveniji financira Sklad za financiranje razgradnje in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. Sredstva v skladu se zbirajo iz prodane električne energije iz NEK. Višino prispevka v sklad, ki trenutno znaša nekaj manj kot 4 EUR/MWh, določa Program razgradnje, ki ga ARAO obnavlja vsakih 5 let (Cizelj, 2011; Sklad …, 2011). Graf 4: Vplačila v Sklad NEK. Vplačilo v Sklad NEK (mio EUR) 20 15 10 5 0. Vplačilo (mio EUR). Vir podatkov: Sklad …, 2011. 14.

Do marca leta 2003 je sredstva v Sklad vplačevala Nuklearna elektrarna Krško. Višina prispevka je bila določena s Programom razgradnje NEK in je znašala 0,61 tolarja (0,0025 eura) za kWh električne energije proizvedene v NEK. Od aprila 1997 dalje je višina rednega prispevka znašala 0,462 tolarja (0,0019 eura) za kWh, vendar je bila NEK, skladno s soglasjem Vlade RS dolžna plačevati Skladu še nadalje prispevek v višini 0,61 tolarja za kWh, in sicer do poplačila dolga za leti 1995 in 1996. 2003 je stopila v veljavo Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Pogodba določa, da namesto NEK v sklad enak znesek prispeva ELES GEN d.o.o.. V letu 2004 je bil dokončan Program razgradnje NEK in odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva, ki je določil novo višino prispevka. Od leta 2005 naprej ELES GEN, d.o.o. (2006 se je družba preimenovala v GEN energija d.o.o.), vplačuje v Sklad prispevek za razgradnjo v višini 0,003 evra za kWh dobavljene električne energije. NEK in GEN energija d.o.o. sta do konca leta 2012 vplačala skupaj 144,5 mio EUR sredstev (Poslovno poročilo …, 2013).. 4.2.. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA. Gradnja Termoelektrarne Brestanica (TEB) se je začela leta 1939, dokončana pa je bila leta 1943. Na lokacijo in gradnjo termoelektrarne je imel vpliv rudnik Senovo, pri katerem je delovala manjša termoelektrarna z močjo 1000 KW, ki pa ni zadostila vse večjim potrebam po električni energiji. Prav tako se je povečevala proizvodnja premoga v Rudniku Senovo. Rudnik je potreboval objekt, ki bi uporabil premogov prah, po katerem ni bilo povpraševanja. Prvotni namen je bil izgradnja TE z dvema agregatoma po 12,5 MW moči, vendar so zgradile le enega. Gradnja drugega dela z 13,5 MW se je nadaljevala leta 1959. Od leta 1961 je elektrarna delovala z zmogljivostjo 26 MW. Premogov prah so elektrarni zagotavljali rudniki v Senovem, Krmelju, Laškem, Kanižarici. Vendar sej je v 60ih začela količina premoga zmanjševati, kar je povzročilo tudi krizo v termoelektrarni. 1970 so začeli z pripravami na izgradnjo prve plinsko parne elektrarne v Jugoslaviji, ki bi pokrila primanjkljaj hidroelektrarn v sušnih obdobjih. Od leta 1972 do 1975 so potekala gradbena dela. Zgrajeni so bili trije agregati z močjo 23 MW. Za obratovanje potrebujejo tekoče gorivo, v 90-ih pa so bloka 2 in 3 nadgradili za uporabo zemeljskega plina (Orožen, 1982). Konec 90-tih let sta bila zgrajena plinska bloka PB4-5 z močjo 114 MW. Za obratovanje potrebujeta zemeljski plin ali ultra lahko kurilno olje ali mešanico obojega. Naprave TEB za proizvodnjo električne energije imajo po zadnji dograditvi skupno 297 MW moči. Z elektroenergetskim sistemom Slovenije jo povezuje 110-kilovoltno stikališče. Moč termoelektrarne znaša približno 10 % zmogljivosti celotnega elektroenergetskega sistema Slovenije. V letu 2008 se je v sklopu energetske sanacije poslovnega objekta načrtovala tudi izgradnja sončne elektrarne na strehi tega objekta, ki je bila na omrežje priključena februarja 2009. Leta 2010 pa sta bili zgrajeni in dani v obratovanje še dve sončni elektrarni. TEB je v 100% lastniški lasti skupine GEN energija d.o.o. TEB ima 2,8% lastniški delež v HESS (Orožen, 1982; Termoelektrarna Brestanica, 2014).. 15.

4.3.. HIDROELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI. Hidroelektrarne proizvajajo električno energijo iz vodne energije. Voda vrti turbino, turbina generator, ki pretvarja mehansko energijo v električno. Količina pridobljene energije je odvisna od padca in količine vode. Hidroelektrarne ločimo na pretočne, akumulacijske in črpalne. Na spodnjem delu reke Save na območju Spodnjeposavske statistične regije obratujejo hidroelektrarne Boštanj, Blanca in Krško, v izgradnji pa sta hidroelektrarni Brežice in Mokrice. Hidroelektrarne so v lasti družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi d.o.o. (HESS d.o.o.), ki je v 51-odstotnem lastništvu skupine GEN (GEN energija: 33,5 %, SEL: 14,7 % in TEB: 2,8 %) ter 49-odstotni lasti skupine HSE (DEM: 30,8 %, HSE: 15,4 %, SENG: 2,8 %) (HESS, 2014). Družba GEN energija je v projekt izgradnje HESS vstopila z namenom energetskega obvladovanja celotnega porečja reke Save saj ima v lasti tudi Savske elektrarne Ljubljana d.o.o. Z večinskim deležem v družbi HESS bo GEN energija prevzela tudi koordinacijo obratovanja spodnjesavskih hidroelektrarn. Z nakupom poslovnega deleža v HESS se bo povečal se bo delež proizvodnje iz obnovljivih virov energije v skupini GEN (HESS, 2014). Preglednica 6: Značilnosti hidroelektrarn Hidroelektrarna (HE) Število agregatov Tip turbin. Nazivna moč elektrarne Nazivni pretok elektrarne Nazivni padec Srednja letna proizvodnja Kota zajezitve elektrarne Največja obratovalna denivelacija Srednji letni pretok Prostornina akumulacije Koristna prostornina akumulacije Število prelivnih polj Obdobje izgradnje. BOŠTANJ 3 dvojno regulirana horizontalna cevna s Kaplanovim gonilnikom 32,5 MW (3 x 10,84 MW) 500 m3/s. BLANCA 3 dvojno regulirana vertikalna s Kaplanovim gonilnikom 39,12 MW (3 x 13,04 MW) 500 m3/s. KRŠKO 3 dvojno regulirana vertikalna s Kaplanovim gonilnikom 39,12 MW (3 x 13,04 MW) 500 m3/s. 7,47 m 109 GWh. 9,29 m 140 GWh. 9,14 m 154 GWh. 182,20 m n. m.. 174,20 m n. m.. 164,00 m n. m.. 1m. 1m. 1m. 193 m3/s 8 x 106 m3. 201 m3/s 9,95 x 106 m3. 205 m3/s 6,31 x 106 m3. 1.170.000 m3. 1.300.000 m3. 1.180.000 m3. 5 5 2002 - 2006 2005 - 2009 VIR: HESS, 2014. 16. 5 2007 - 2012.

HE Boštanj je druga hidroelektrarna v verigi šestih HE na spodnji Savi z nazivno močjo 32,5 MW. Je pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi cevnimi agregati z nazivnim pretokom 500 m3/s, s petimi pretočnimi polji in povprečno letno proizvodnjo 109 GWh. Gradnja se je začela 15. novembra 2002 Hidroelektrarna pa je začela s poskusnim obratovanjem 5. junija 2006. Leta 2011 sta bili pridobljeni uporabni dovoljenji za jezovno zgradbo in akumulacijski bazen (HESS, 2014). Zgrajena je delno v strugo Save in delno na njenem desnem bregu. Jezovna zgradba je betonsko-težnostnega tipa, konstrukcijske višine 26,85m (merjeno od najnižje točke temeljev do krone pregrade). Jezovno zgradbo hidroelektrarne Boštanj predstavljajo strojnica, prelivna polja in priključna zgradba. Preliv, ki ga sestavlja pet prelivnih polj, opremljenih s segmentnimi zapornicami, ima vlogo reguliranja gladine v akumulacijskem bazenu in pretokov Save, zlesti ob povečanih pretokih Save in ima izrazito varnostno vlogo. Prelivna polja so na levi breg Save priključena z nasutim platojem, ki se nadaljuje v energetsko-vodnogospodarski nasip. Skupna širina petih prelivnih polj je 93m, opremljena so s segmentnimi zapornicami z nasajeno zaklopko. Skupna zajezitvena višina je 11m. Prelivna polja so sposobna prevajati visoko vodo s povratno dobo 1000 let. Pri prelivnih poljih je v primerjavi s HE Vrhovo izvedeno preoblikovanje podslapij (poglobitev in vgradnja razbijačev), da se glede na obratovalne izkušnje pri HE Vrhovo zagotovi večja varnost pred erozijo v strugi nizvodno od jezovne zgradbe in fleksibilnost obratovanja pri visokih pretokih Save (Somrak, 2009). V strojnici širine 65m so nameščene tri cevne turbine s skupnim instaliranim pretokom 500m3/s. v konicah proizvodnje proizvedejo 32MW moči, srednja letna proizvodnja je 115GWh. V sklop dvojno reguliranih cevnih turbin so vgrajeni tudi sinhronski generatorji nazivne moči vsak po 14,5 MVA napetosti 6,3 kV, ki so prek transformatorja priključeni na 110 kV omrežje (Somrak, 2009). HE Arto - Blanca je tretja hidroelektrarna v verigi šestih HE na spodnji Savi z nazivno močjo 39 MW. Je pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi vertikalnimi agregati z nazivnim pretokom 500 m3/s, s petimi pretočnimi in povprečno letno proizvodnjo 140 GWh (HESS, 2014). Gradnja HE Arto-Blanca se je začela 28. Oktobra 2005. Decembra 2009 pa je HE začela poskusno obratovati jezovna zgradba. Uporabno dovoljenje za jezovno zgradbo so pridobili novembra 2010, za akumulacijski bazen pa decembra 2011 (HESS, 2014). Hidroelektrarna je delno zgrajena v strugi Save in delno na desnem bregu. Jezovna zgradba je pregrada težnostnega tipa, konstrukcijske višine 31,5m (merjeno od najnižje točke temeljev do krone pregrade), kombinirana iz betona in zemeljskega nasipa. Jezovno zgradbo sestavljajo strojnica, prelivna polja in priključna zgradba. Preliv, enako kot pri obeh gorvodnih HE, sestavlja pet prelivnih polj, opremljenih z radialnimi zapornicami. Prelivna polja so na levi breg Save priključena z nasutim platojem z razgledno ploščadjo, ki se nadaljuje v energetsko-vodnogospodarski nasip. Na nizvodni strani strojnice in prelivnih polj je zgrajen cestni most, ki povezuje glavno cesto desnem in regionalno cesto na levem bregu Save (Kvaternik, 2009). Skupna širina prelivnih polj je 93m, dolžina znaša 50m. prelivi so opremljeni s segmentnimi zapornicami z zaklopko. Skupna zajezitvena višina na prelivu je 10,7m. Prelivna polja so sposobna prevajati 4400 m3, kar je več kot visoka voda s povratno dobo 1000 let. Podslapja so oblikovana podobno kot pri HE Boštanj, s protitočnim naklonom in razbijači vodnega curka (Kvaternik, 2009). 17.

Jezovna zgradba je temeljena na različnih plasteh krednih flišev. Menjavajo se plasti laporastega apnenca, apnenega peščenjaka, laporovca in lapornatega skriljevca z razmeroma slabimi hribinskimi karakteristikami, vendar zadostnimi za varno temeljenje objekta brez posebnih ukrepov. Nekaj težav je slaba geologija povzročila le pri varovanju izkopov gradbene jame (Kvaternik, 2009). Za boljši izkoristek potenciala Save je izvedena poglobitev struge nizvodno od jezovne zgradbe v povprečju za 1,5m v dolžini 2km. Tako je pridobljen dodatni padec na turbinah, poleg tega pa je v tem odseku nekoliko znižana gladina ob visokih vodah (Kvaternik, 2009). V strojnici širine 65m so nameščene tri vertikalne Kaplan turbine največje moči po 16,9 MW s skupnim instaliranim pretokom 500m3/s. Generatorji nazivne moči 16,5 MVA, napetosti 6,3 kV, so preko oklopljenega stikališča v GIS izvedbi in transformatorja priključeni v 110 kV daljnovod Brestanica-Sevnica (Kvaternik, 2009). HE Krško je četrta hidroelektrarna v verigi šestih HE na spodnji Savi. Hidroelektrarna Krško je po svojih karakteristikah, konstrukciji jezovne zgradbe in opremi praktično enaka gorvodni hidroelektrarni Blanca. Nazivna moč elektrarne je 39 MW. Je pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi vertikalnimi agregati z nazivnim pretokom 500 m3 /s, s petimi pretočnimi polji in povprečno letno proizvodnjo 154 GWh. Državni lokacijski načrt za HE Krško je bil sprejet oktobra 2006. Gradnja pa se je začela 21. Novembra 2007. Poskusno je začela jezovna zgradba HE Krško obratovati 1.4.2013, akumulacijski bazen pa 7.6.2013. Od 1. aprila 2014 pa je HE Krško v rednem obratovanju (HESS, 2014). Značilnost izgradnje jezovne zgradbe hidroelektrarne Krško je izgradnja v dveh gradbenih jamah. Dolina Save je v pregradnem profilu zelo ozka, zato ni bilo dovolj prostora za izgradnjo v eni gradbeni jami ob hkratnem zagotavljanju dovolj širokega obtoka za Savo. Zato so v prvi gradbeni jami na levem bregu zgrajena štiri prelivna polja in montirane segmentne zapornice. Po porušitvi obodne stene prve gradbene jame pa je bila zgrajena še druga gradbena jama ob desnem bregu, v kateri je bila zgrajena strojnica in peto prelivno polje (Kvaternik, 2009).. 4.4.. MALE HIDROELEKTRARNE. Na območju statistične regije obratuje le MHE Strajnar v Zabukovju z močjo 2 kW. Začetek obratovanja 2009 (končno poročilo, 2014). 4.5.. SONČNE ELEKTRARNE. Sončne elektrarne pretvarjajo sončno energijo v električno energijo. Preglednica 7: Sončne elektrarne v občini Sevnica NAZIV. LOKACIJA. Leto. Žirovnica Žirovnica. PRIKLUČNA MOČ (kW) 41 10. MFE Kajtna Mala fotonapetostna elektrarna Podlogar MFE Kranjčevič, Radež MFE Derstvenšek. Radež Račica. 37 20. 2011 2011. 18. 2012 2009.

SE MFE Marija Kožar Šentjur na Polju MFE Beci Razbor MFE Povodnik Podgorje ob Sevnični MFE Šantej Planina Pri Sevnici MFE Bizjak Sevnica Mikro fotonapetostna elektrarna Sevnica POPIDENT MFE PETROL-INPLET PLETIVA Dolnje Brezovo MFE Sonce Bukev Sevnica MFE Sonce Hrast Sevnica MFE Sonce Jelka Sevnica MFE Sonce Bor Sevnica MFE Sonce Jelka Sevnica SFE Metelko Hudo Brezje MFE Mrgole Poganka MFE Lina Mala Hubajnica MFE Sonce Mrgole Telče MFE Mrgole Tržišče Telče MFE Bojnik Otevnik MFE Stušek Tržišče MFE Majcen Polje pri Tržišču MFE Milan Majcen Šentjanž MFE Milan Majcen II Šentjanž Mala fotonapetostna elektrarna Veliki Cirnik Trobec Sončna elektrarna Livk Veliki Cirnik MFE JAZBEC BUDNA VAS Budna vas Mala fotovoltaična elektrarna Dolenji Boštanj TERMOGLAS 1 MFE INPOS SEVNICA - mala Dolenji Boštanj fotonapetostna elektrarna MFE TERMOGLAS 2 Dolenji Boštanj Blaznik Dolenji Boštanj Hribar Boštanj Dolenji Boštanj MFE Hofer Sevnica Radna Sončna elektrarna MFE Siliko Radna SKUPAJ 2613 VIR: GEOPEDIA, 2014.. 12 46 20 338,1 16 10. 2012 2010 2011 2010 2011 2011. 400 35 35 48 40 48 44 10 23 41 30 5 25 20 26 19 10. 2011 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2013 2012 2012 2009 2012 2012 2011 2012 2010. 17 49 444. 2012 2011 2011. 97. 2012. 212 9 28 66 281. 2012 2012 2012 2011 2012. Po podatkih pridobljenih na portalu Geopedia je v občini Sevnica 36 objektov za pridobivanje sončne energije. Največjo priključno moč imajo male fotonapetostne elektrarne (MFE) TERMOGLAS 1 (444 kW), Petrol-Implet Pletiva (400 kW), Šantej (338,1 KW) in Siliko (281 kW).. 19.

Preglednica 8: Sončne elekrarne v občini Krško NAZIV. LOKACIJA. Leto. Podbočje Veliko Mraševo Kalce Naklo Kalce Naklo Pristava pri Leskovcu. PRIKLUČNA MOČ (kW) 82 35 48 42 330. MFE OŠ Podbočje MFE Mraševo Flajšman Flajšman 1 MFE FARMA PRISTAVA PRI KRŠKEM MF BS Zaloke J Petan MFE Martin Božič s.p. MFE OŠ Raka MFE RAA MFE Božič Kobile MFE Božič Kobile II Mala fotovoltaična elektrarna - EKO MFE WILY STADLER MFE Galaksija Mala sončna elektrarna Tersus-Krško MFE OŠ Senovo MFE TEB 1 MFE TEB 2 MFE TEB 3 MFE Telovadnica Brestanica MFE Robek MFE OPAL Zdole MFE Krilotim Sončna elektrarna MFE Libenšek Mikro fotonapetostna elektrarna Informacijsko središče GEN MFE Arh MFE OŠ Leskovec MFE ELCOMP MFE ZD Krško Fotovoltaična elektrarnasončna elektrarna (ŠC Krško-Sevnica) MFE EKTEN MFE Numip Sončna elektrarna Grasa- SE. Zaloke Podlipa Raka Raka Brezovska gora Kobile Kobile Golek. 18 48 16 151 23 26 4 24. 2010 2013 2012 2012 2010 2012 2013 2011. Velika vas pri Krškem Velika vas pri Krškem Velika vas pri Krškem. 221 221 88. 2012 2012 2012. Senovo Brestanica Brestanica Brestanica Brestanica Anovec Zdole Zdole Libna. 136 38 81 49 49 33 10 24 20. 2012 2009 2010 2010 2012 2011 2010 2011 2012. Vrbina. 40. 2011. Leskovec pri Krškem Leskovec pri Krškem Krško Krško Krško. 23 178 8 49 12. 2012 2012 2011 2012 2009. Krško Krško Krško. 99 43 35. 2013 2010 2009. 20. 2012 2012 2012 2012 2013.

Grasa MFE GŠ Krško MFE ŠD Jurij Dalmatin MFE Koritnik MFE Vrtec Krško MFE HOFER Krško SKUPAJ. Krško Krško Krško Krško Krško 2543 VIR: GEOPEDIA, 2014.. 42 88,8 15 20 66. 2012 2012 2012 2012 2011. V občini Krško je 39 malih fotoelektrarn. Največja se nahaja na farmi Pristava pri Krškem z nazivno močjo 330 kW. V Veliki vasi pri Krškem pa sta locirani MFE WILY STADLER in MFE Galaksija z močjo 221 KW. Občina Krško je financirala postavitev sončnih elektrarn na javnih stavbah (šole, zdravstveni dom). Preglednica 9: Sončne elektrarne v občini Brežice NAZIV. LOKACIJA. Leto. Drenovec pri Bukovju. PRIKLUČNA MOČ (kW) 11. Mikro fotonapetostna elektrarna Černelč MFE Elektro Daž MFE Megamik Mikro fotonapetostna elektrarna MFE Dušič MFE Bojsno novi pruh MFE Bojsno novi pruh II MFE Antea MFE Krisper MFE Krisper II Mala fotonapetostna elektrarna Strgar Mikro fotonapetostna elektrarna MFE Cirjak MFE Molan SE Ino 1 MFE Ivanšek 1 MFE Ivanšek 2 MFE TUŠ Brežice MFE Rondo Brežice MFE ICG MFE Hofer Brežice MFE Tržnica Brežice 1 MFE Tržnica Brežice 2 MFE Tržnica Brežice 3 MFE MKB LINIJA MFE Terme Čatež - Fitnes MFE Terme Čatež - Wellness. Podgorje pri Pišecah Pišece Dednja vas. 31 15 49. 2012 2011 2011. Bojsno Bojsno Bojsno Župelevec Župelevec Globoko. 14 15 29 21 12 29. 2010 2011 2012 2010 2010 2011. Dečno selo. 49. 2011. Arnovo selo Krška vas Globočice Globočice Brežice Brežice Črnc Brežice Brežice Brežice Brežice Brežice Čatež ob Savi Čatež ob Savi. 49 194 17 35 47 47 20 65 49 49 25 10 281,77 140,77. 2011 2012 2011 2011 2012 2012 2011 2013 2012 2012 2012 2011 2012 2012. 21. 2010.

MFE Terme Čatež - Casino MFE Terme Čatež - Hotel Terme MFE Terme Čatež - Zimska riviera MFE Lubšina SE Peterkoč 1 SE Peterkoč 2 MFE ŠD Dobova AG-MA MFE ŠD Dobova BS Trade MFE ŠD Dobova GET Sončna elektrarna Deržič 2 MFE Deržič 1 MFE Deržič 4 MFE Deržič 3 Mikro fotonapetostna elektrarna Monting Dobova Fotovoltaična elektrarna objektu za lastne potrebe SKUPAJ VIR:. Čatež ob Savi Čatež ob Savi Čatež ob Savi. 27,49 345,7 290. 2012 2012 2012. Sela pri Dobovi Gabrje pri Dobovi Gabrje pri Dobovi Dobova Dobova Dobova Veliki Obrež Veliki Obrež Veliki Obrež Veliki Obrež Dobova. 19 17 180 48 48 48 134 432 42 42 49. 2012 2012 2012 2012 2012 2012 2011 2011 2012 2012 2012. Rigonce. 72. 2011. 3306 GEOPEDIA, 2014.. V občini Brežice je 40 malih fotonapetostnih elektrarn. Največja je MFE Deržič 1 (432 kW). Sledijo sončne elektrarne v Termah Čatež (Hotel Terme 345,7 kW; Zimska riviera 290 kW; Fitnes 281,77 kW; Wellness 140,77 kW; Casino 27,49 kW). V občini Kostanjevica na Krki ni zabeleženih malih sončnih elektrarn.. 4.6.. SOPROIZVODNJA TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE. V podjetju VIPAP Videm Krško d.o.o. uporabljajo les in njegove ostanke za soproizvodnjo toplote in električne energije. Moč enote je 18 MW. Prav tako uporabljajo les in ostanke v podjetju Tanin. Preglednica 10: proizvodnja električne energije in toplote v podjetjih VIPAP in TANIN Naziv Nazivna električna moč (kW). VIPAP d.o.o Krško 29.400. TANIN SEVNICA KEMIČNA INDUSTRIJA D.D. 1.350. Dejanska električna moč (kW). 18.000. 1.320. Največja toplotna moč (kW) Poraba rjavi premog (kt) zemeljski plin (1000 Sm3) kurilno olje (t) črni lug (GJ) les in ostanki (GJ) Leto. 170.966 88776 11827. 11880 0 0. 12383 1816707 376389 2005. 0 0 265566 2005. 22.

Proizvodnja el. en. generator 106324 (MWh) Proizvodnja el. en. prag 105229 (MWh) Proizv. toplota (GJ) 4142372 Polne letne ure obratovanja 5907 (ur/leto) Poraba les in ostanki (t) 10423 VIR: GEOPEDIA, 2014.. 6051 5446 231078 4584 30178. Slika 2: Energetika v Spodnjeposavski statistični regiji. Karta prikazuje lokacije Nuklearne elektrarne Krško, Termoelektrarne Brestanica, HE Boštanj, Blanca, Krško ter načrtovani HE Brežice in Mokrice in malo hidroelektrarno Strajnar. Prikazane so tudi lokacije malih fotonapetostnih elektrarn in enoti za soproizvodnjo toplote in električne energije Vipap in Tanin.. 5. NAČRTOVANI ENERGETSKI PROJEKTI Nacionalni energetski program Slovenije (2011) za obdobje 2010 do 2030 predvideva tri osnovne scenarije za razvoj energetike v Sloveniji: . osnovni scenarij (OSN), ki predpostavlja nadaljevanje investicij v teku oz. izvedbo ukrepov za njihovo dokončanje (HE na spodnji Savi, blok 6 v TEŠ), podaljšanje življenjske dobe NEK, pospešitev izgradnje načrtovanih in novih hidroelektrarn, modernizacijo obstoječih in izgradnjo novih enot za SPTE z visokim izkoristkom ter preverja izgradnjo novih plinsko parnih elektrarn glede na razmere na mednarodnih trgih; 23.

. . jedrski scenarij (JE), je nadgradnja osnovnega scenarija in predvideva ukrepe, ki bodo omogočili dolgoročno izkoriščanje jedrske energije v Sloveniji z izgradnjo nove enote JEK2 ob lokaciji obstoječe jedrske elektrarne moči 1000 MW z začetkom obratovanja pred letom 2030; plinski scenarij (PLIN), je tudi nadgradnja osnovnega scenarija v smeri še večje diverzifikacije virov za oskrbo z električno energijo glede na sedanjo - s povečanjem deleža četrtega energenta - z izgradnjo dveh plinsko parnih elektrarn (PPE) na zemeljski plin do leta 2030 skupne moči 800 MW.. Sodelovanje med državo in regijo nakazuje cilj Regionalnega razvojnega programa Posavje Umestitev državnih projektov v okolje in opredelitev vloge regije pri državnih projektih v okolju. Program kot ključne nacionalne projekte opredeljuje izgradnjo hidroelektrarn na Spodnji Savi, bloka 2 Nuklearne elektrarne Krško in izgradnja plinohrama Senovo. Ti projekti so opredeljeni tudi v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 20072013, ki jih je opredelila Vlada Republike Slovenije (Regionalni razvojni …, 2007; Resolucija …, 2006).. 5.1.. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA. Termoelektrarna Brestanica (TEB) predvideva izgradnjo novih plinskih blokov v Brestanici ali izgradnjo na nadomestnih lokacijah. Vipap Videm Krško je možna lokacija za postavitev novih plinskih blokov ali enote za soproizvodnjo toplote in električne energije. Ta bi prispevala toploto in električno energijo tovarnama Vipap in Krka. Lokacija je ugodna zaradi bližine merilno regulacijske postaje zemeljskega plina in električne povezave RTP Stara vas. Ena izmed možnosti je tudi izgradnja enote na območju Vrbine, ki bi zagotavljala toploto, hlad in električno energijo (Novelacija …, 2012). Na območju prašičje farme Pristava je na voljo dovolj površin za bioplinsko napravo za izrabo bioplina, ki nastaja pri razkroju gnojevke in odpada iz farme. S pomočjo bioplinske naprave se proizvaja električna energija in stranski produkt toplota, ki se lahko koristno uporabi za ogrevanje objektov ali rastlinjakov. TEB je pripravljena sodelovati pri projektu izgradnje bioplinarne (Novelacija …, 2012). Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 predvideva tudi izgradnjo Plinohrama Senovo, ki bi zagotovil zadostne količine zemeljskega plina Termoelektrarni Brestanica, ki je eden izmed večjih porabnikov plina. To je vplivalo tudi na izbor lokacije plinohrama (Resolucija …, 2006).. 5.2.. DRUGI BLOK JEDRSKE ELEKTRARNE KRŠKO. Potreba po električni energiji iz leta v leto narašča. Nova nuklearna elektrarna bi vplivala na gospodarski razvoj regije kot tudi celotne Slovenije. Zagotovila bi zadostno, varno in zanesljivo preskrbo z električno energijo. Večina meritev, študij in analiz za projekt je že opravljenih. Te pa kažejo na energetsko in ekonomsko upravičenost novega bloka jedrske elektrarne Krško. Družba GEN energija je leta 2010 oddala prošnjo za energetsko dovoljenje in čaka na potrditev ministrstva za gospodarstvo, ki bi ga izdalo. Izvedba projekta se je začela leta 2007. Analize obsegajo področja analize razvojnih možnostih sektorja proizvodnje energije v Sloveniji, okolje in trajnostni razvoj, tehnologija in ekonomski in finančni učinki izgradnje in obratovanja JEK na mikro in makro ravni. 24.

Analizirani so bili okoljski, ekonomski in energetski vidiki. Tudi podaljšanje obratovanja NEK do 2043. Analiziranih je bilo 14 okoljskih dejavnikov (podnebje, kakovost zraka, površinske vode in podtalnica, hrup, izraba tal in poljedelstvo, krajina, narava in naravna območja, ravnanje z odpadki, zdravje ljudi in okolja, ionizirajoče sevanje, prebivalstvo in bivalno okolje, kulturna dediščina, zaščitena območja, kumulativni učinki), ki predstavljajo standardni nabor kriterijev v okoljskih poročilih vseh večjih elektroenergetskih objektov. Preučili so tudi možnosti koriščenja toplote za daljinsko ogrevanje večjih mest v bližini, kot so Krško, Brežice in Novo mesto (Izgradnja bloka …, 2014; GEN Energija …, 2014; GEN Energija oddala …, 2014; Novelacija …, 2012). Študija je pokazala, da male naprave OVE in naprave SPTE, TEŠ 6 in podaljšanje obratovanja NEK ne bodo zadostili dolgoročnim pričakovanim potrebam po električni energiji in da bo potrebno vpeljati dodatne proizvodne vire. Načrt predvideva izgradnjo nuklearne elektrarne z močjo 1100 ali 1600 MW. Predvideni stroški za izgradnjo so 25003000 evrov na kW instalirane moči. Letna proizvodnja 7,5 do 8,5 TWh, gorivni ciklus bi trajal 24 mesecev, remont pa do 20 dni, njena življenjska doba bo 60 let z možnostjo podaljšanja za 20 let, njena prednost pa bo tudi, da bo iztrošeno gorivo reciklirala in ga ponovno uporabila. Možnih potencialnih dobaviteljev je več. To so Areva z reaktorjem EPR (1600 MW), Mitshubishi z EU-APWR (1700 MW), Westinghouse z AP1000 (1100 MW) in Atmea z Atmea1 (1100 MW). Poleg enojne enote se dopušča tudi možnost dvojne enote, vendar samo za primer manjše enote (1100 MW). V vseh študijah sta upoštevani dve možni lokaciji. Prva lokacija je gorvodno, druga pa dolvodno od obstoječe NEK. Za hlajenje pa ne bo potrebovala vode iz Save. Po gradnji daljnovoda 400 kV Krško–Beričevo je povsem dovolj zmogljivosti za odvod energije (Izgradnja bloka …, 2014; GEN Energija …, 2014; GEN Energija oddala …, 2014, Novelacija …, 2012). Z izgradnjo NEK 2 bi bile zmanjšane emisije toplogrednih plinov, zmanjšanja odvisnosti od uvoza energije, povečana konkurenčnost gospodarstva, ustvarila bi se potreba po zaposlitvi usposobljenega in izšolanega kadra. Pomembne so predhodne izkušnje z obratovanjem, vodenjem, radioaktivnimi odpadki, izrabljenim gorivom, ki so jih pridobili z vodenjem NEK. Nadomestilo za NEK 2 bi lahko bila plinska elektrarna, vendar je okoljsko bolj občutljiva (Izgradnja bloka …, 2014; GEN Energija …, 2014; GEN Energija oddala …, 2014, Novelacija …, 2012).. 5.3.. HIDROELEKTRARNI BREŽICE IN MOKRICE Preglednica 11: Značilnosti hidroelektrarn. Hidroelektrarna (HE) Število agregatov Tip turbin. Nazivna moč Nazivni pretok Nazivni padec Srednja letna proizvodnja. BREŽICE 3 dvojno regulirana vertikalna s Kaplanovim gonilnikom 45,3 MW (3 x 15,1 MW) 500 m3/s 11,00 m 168 GWh. 25. MOKRICE 3 dvojno regulirana horizontalna cevna s Kaplanovim gonilnikom 28,35 MW (3 x 9,45 MW) 500 m3/s 7,47 m 128 GWh.

Kota zajezitve Največja obratovalna denivelacija Srednji letni pretok Prostornina akumulacije Koristna prostornina akumulacije Število prelivnih polj. 153,00 m n.m. 1,1 m. 141,50 m n.m. 1,3 m. 207 m3/s 19,3 x 106 m3. 261 m3/s 8,3 x 106 m3. 3,40 x 106 m3. 2,64 x 106 m3. 5. 6 VIR: HESS, 2014. HE Brežice je peta hidroelektrarna v verigi šestih HE na spodnji Savi z nazivno močjo 45 MW. Je pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi vertikalnimi agregati z nazivnim pretokom 500 m3/s, s petimi pretočnimi polji in povprečno letno proizvodnjo 161 GWh. Lea 2006 je bila podana pobuda za pričetek postopka za izdelavo Državnega prostorskega načrta za HE Brežice, ki je bil sprejet 29. junija 2012. Februarja 2014 je bilo pridobljeno Okoljevarstveno soglasje, marca pa delno gradbeno dovoljenje. Gradnja se je začela 2. Aprila 2014. Hidroelektrarna pa naj bi bila zgrajena do leta 2017 (HESS, 2014). Družba HESS, d.o.o. je do sedaj že podpisala pogodbe za turbinsko in generatorsko opremo, mostna dvigala in hidromehansko opremo, v kratkem bo podpisana tudi pogodba za mrežni transformator. Podpis pogodbe za izvajanje glavnih gradbenih del za jezovno zgradbo HE Brežice je torej zadnja izmed večjih pogodb, ki so potrebne za izgradnjo energetskega dela HE Brežice (HESS, 2014). Lokacija jezovne zgradbe hidroelektrarne je določena 300m gorvodno od železnega mostu pri Brežicah oziroma kilometer gorvodno od sotočja Save in Krke. Pri oblikovanju in izvedbi nasipov in brežin bodo veljali podobni principi kot pri gorvodnih elektrarnah. Akumulacijski bazen bo največji v verigi hidroelektrarn, nasipi se bodo začeli pri NEK. Posebno pozornost bodo posvetili varovanju podtalnice Krško-Brežiškega polja, ki je največje poplavno območje (Kvaternik, 2009). HE Mokrice je zadnja hidroelektrarna v verigi šestih HE na spodnji Savi z nazivno močjo 28 MW. Je pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi cevnimi agregati z nazivnim pretokom 500 m3/s, s šestimi pretočnimi polji in povprečno ocenjeno letno proizvodnjo 128 GWh (HESS, 2014). Območje vpliva hidroelektrarne Mokrice sega od sotočja Save s Krko do meje s Hrvaško. Na tem odseku bodo izvedeni ukrepi, ki bodo zagotovili optimalno izrabo električne energije, obenem pa ne bodo na kakršenkoli način poslabšali trenutnega stanje narave. Na tem odseku poseben problem predstavlja sotočje Save s Krko zaradi svojih naravnih značilnosti. Temu delu je zato posvečena posebna pozornost. Predvidena je sonaravna ureditev sotočja s katero se bo ohranil rečni ekosistem v Krki in veduta izlivnega odseka Krke (HESS, 2014). Državni prostorski načrt za gradnjo HE Mokrice je bil sprejet 22.8.2013, gradnja pa naj bi bila dokončana do 2019 (HESS, 2014).. 5.4.. SONČNE ELEKTRARNE. Sončne elektrarne predstavljajo še največji neizkoriščen potencial v regiji. Možna postavitev na zasebnih in javnih objetih. Za postavitev sončnih elektrarn se odločajo 26.

posamezniki, kmetje (dopolnilna dejavnost na kmetiji), samostojni podjetniki, občine (postavitve na javnih objektih), družbe z omejeno odgovornostjo. Termoelektrarna Brestanica namerava v svoji okolici postaviti fotovoltaične panele za proizvodnjo električne energije. Tehnični pogoji, ki zadevajo priključitev elektrarne na omrežje so dobri, poleg tega je tudi postavitev panelov možna brez večjih vplivov okoliških objektov ali drugih motenj. Fotovoltaične panele naj bi postavili tudi na zemljiščih, ki trenutno niso klasificirana kot gradbena zemljišča, a so zaradi neposredne bližine elektrarne ta območja delno degradirana, zato je priporočljiva sprememba namembnosti zemljišč (Novelacija …, 2012). Komunalno podjetje Kostak predvideva namestitev sončnih elektrarn na območju zbirnega centra za odpadke Spodnji Stari Grad. Na zaključnem platoju saniranega odlagališča (Novelacija …, 2012). Na območju Rake je predvidena sončna elektrarna z močjo 450 kW na vinogradniškem območju. Na hribu z jugozahodno ekspozicijo (Novelacija …, 2012).. 6. GOSPODARSKI POMEN ENERGETIKE IN VPLIV NA RAZVOJ REGIJE IN OBČIN 6.1.. GOSPODARSKA STRUKTURA REGIJE. Preglednica 12: Skupna regionalna bruto dodana vrednost dejavnosti, bruto dodana vrednost dejavnost B, D, E v regijah, delež dejavnosti B, D, E v regiji Skupaj dejavnosti dejavnosti B, D, E (mio EUR) (mio EUR) SLOVENIJA 30.708 1.329 Spodnjeposavska 914 224 Zasavska 420 56 Savinjska 3.564 285 Koroška 859 57 Goriška 1.633 76 Podravska 4.034 182 Obalno-kraška 1.703 45 Pomurska 1.224 32 Osrednjeslovenska 11.303 285 Gorenjska 2.549 59 Notranjsko-kraška 547 8 Jugovzhodna 1.958 20 Slovenija VIR: SURS, 2014.. 27. delež v regiji 4,33 24,51 13,33 8,00 6,64 4,65 4,51 2,64 2,61 2,52 2,31 1,46 1,02.