2 0 2 . 0 1
N A V O D I L O
o zaviranju vlakov
velja od 14.12.2008
LJUBLJANA, 2008
Slovenske železnice
Podatki o predpisu
IZDELAL: Milan ORBANIĆ, glavni inženir
DATUM: 14. 11. 2008
PODPIS: na originalu
PREGLEDAL: Valter OBLAK, direktor PE Vleka
DATUM: 14. 11. 2008
PODPIS: na originalu
ODOBRIL: Tomaž SCHARA, generalni direktor
DATUM: 25. 11. 2008 PODPIS: na originalu IZDAJA: prva NAKLADA: 1350 ŠT. STRANI: 85 ŠT. PRILOG: 7
TABELA SPREMEMB Objavljeno v URO Zaporedna številka spremembe ZADEVA Št Leto Velja od 1 2 3 4 5
KAZALO
0. POMEN POJMOV IN KRATIC --- 6
1. UVODNA DOLOČILA ---10
1.1. NAMEN NAVODILA ---10
1.2. VSEBINA NAVODILA ---10
1.3. PODROČJE UPORABE---11
1.4. POZNAVANJE NAVODILA ---11
2. DELOVANJE IN UPORABA ZAVOR---12
2.1. ZRAČNE ZAVORE ---12
2.2. ROČNE ZAVORE ---13
2.3. PRITRDILNE ZAVORE ---14
3. SKLOPI IN DELI ZRAČNIH ZAVOR - POIMENOVANJE ---15
3.1. POIMENOVANJE DELOV ZAVORE ---15
3.2. SHEMATSKI PRIKAZ DELOV ZRAČNIH ZAVOR ---17
3.3. DELI ZRAČNIH ZAVOR ---22
3.4. TORNI SKLOPI IN DELI ZRAČNIH ZAVOR TER ZAVORNO VZVODJE ---30
4. OZNAČEVANJE ZAVOR ---35
4.1. OZNAČEVANJE ZRAČNIH ZAVOR ---35
4.2. OZNAČEVANJE DRUGIH ZAVOR IN NAPRAV V ZVEZI Z ZAVIRANJEM ---47
5. PRESKUSI DELOVANJA ZAVOR ---54
5.1. PRESKUSI DELOVANJA ZAVOR ---54
5.2. OPRAVLJANJE PRESKUSOV ZAVOR NA EMG 310---54
5.3. OPRAVLJANJE PRESKUSOV ZAVOR NA EMG 312---62
5.4. OPRAVLJANJE PRESKUSOV ZAVOR NA ELOK 541 ---72
5.5. POSTOPEK PRI ZAVORNEM PRESKUSU »A« VAGONSKEGA VLAKA - CELOTA---80
5.6. GRAFIČNI PRIKAZ OPRAVLJANJA ZAVORNIH PRESKUSOV ---81
6. ZAVIRANJE MOTORNIH VOZIL ZA POSEBNE NAMENE IN NJIHOVIH PRIKLOPNIH VOZIL---84
6.1. OPREMA MOTORNIH VOZIL ZA POSEBNE NAMENE IN NJIHOVIH PRIKLOPNIH VOZIL Z ZAVORAMI ---84
6.2. RAVNANJE Z ZAVORAMI MOTORNIH VOZIL ZA POSEBNE NAMENE IN NJIHOVIH PRIKLOPNIH VOZIL---84
7. PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA---85
7.1. PRISTOJNOST ZA RAZLAGO NAVODILA ---85
7.2. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE NAVODILA ---85
7.3. ZAČETEK VELJAVNOSTI NAVODILA ---85
PRILOGA 1: SKRAJŠANI OPISI ZRAČNIH ZAVOR, KI SE UPORABLJAJO V MEDNARODNEM PROMETU ---87
PRILOGA 2: LEGE ROČIC ZAVIRALNIKOV SAMODEJNIH ZRAČNIH ZAVOR NA VLEČNIH VOZILIH---91
PRILOGA 6: DOLŽINE POMIKOV BATOV ZAVORNIH VALJEV--- 100 PRILOGA 7: TEHNIČNOVAGONSKI DOKUMENT TV - 60 --- 101
Na podlagi 1. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS št. 85/00), na osnovi določil Pravilnika o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil (Uradni list RS št. 61/07) in na podlagi Akta o ustanovitvi družbe Slovenske železnice, d.o.o. (opravilna številka SV 872/07), je poslovodstvo Slovenskih železnic, d. o. o. sprejelo:
NAVODILO
o zaviranje vlakov
(202.01)
0. POMEN POJMOV IN KRATIC
Pomen pojmov in kratic je povzetek pojmov in kratic objavljenih v 4. členu Pravilnika o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil (v nadaljnjem tekstu: Pravilnik 202).
Posamezni pojmi in kratice, uporabljeni v tem navodilu, imajo naslednji pomen:
1. ASN – avtostop naprava je varnostna naprava, ki samodejno ustavi vlak za signalom, ki prepoveduje nadaljnjo vožnjo. Nadzoruje zmanjšanje hitrosti vlaka za signalom, ki signalizira, da je nadaljnja vožnja dovoljena z omejeno hitrostjo, ter pri prekoračitvi hitrosti samodejno ustavi vlak;
2. budnik je varnostna naprava na pogonskem vozilu za spremljanje odzivov strojevodje, ki ustavi vlak, če se strojevodja ne odzove v času, ki je z napravo določen;
3. delni preskus zavor je skrajšan preskus zavor (B, C, D), kjer se opravi preskus zavore samo na določenih vagonih ali vozilih;
4. delovanje zavor je zaviranje in odviranje zavor vozil in/ali vlakov;
5. detektor iztirjenja je naprava, ki pri iztirjenju vagona povzroči prisilno zaviranje;
6. disk zavora je zavora, s katero se povzroča zavorna sila na posebnih zavornih diskih, vgrajenih na osi kolesnih dvojic vozil;
7. dodatna zavora je zavora, namenjena izključno za zaviranje vozila, v katerega je vgrajena; 11. DZO – dejanski zavorni odstotek je razmerje med dejansko zavorno maso vlaka in skupno maso vlaka;
8. DZM – dejanska zavorna masa je vsota vseh zavornih mas v vlak uvrščenih vozil s pravilno delujočo zavoro;
13. G – tovorno;
14. H – hidrodinamično;
15. GPV – glavni pnevmatski vod – je zračni vod, namenjen za oskrbo vozil vlaka s stisnjenim zrakom za delovanje njihovih pnevmatskih naprav; 16. GZV – glavni zavorni vod je skozi ves vlak ali premikalni sestav prehoden zračni vod, namenjen za delovanje samodejnih zračnih zavor;
17. lokomotive so vlečna vozila, namenjena za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo;
18. merilnik hitrosti je naprava za merjenje in zapisovanje hitrosti, prevožene poti in časa ter drugih podatkov o vožnji pogonskega vozila;
19. Mg – magnetska zavora;
20. motorna vozila za posebne namene so železniška vozila in stroji vseh vrst z lastnim pogonom (vključno s priključenimi vozili), namenjena za gradnjo in vzdrževanje prog ter odpravljanje posledic resnih nesreč, nesreč, incidentov in zime;
21. motorniki in motorne garniture so vlečna vozila, namenjena za prevoz potnikov in njihove prtljage ter majhnih pošiljk;
22. neposredna zračna zavora je dodatna zavora, ki deluje izključno na enem vozilu in nima vpliva na zračne zavore drugih pripetih vozil;
23. odstotek zavorne mase je razmerje med zavorno maso in skupno maso, izražen v odstotkih;
24. P – potniško;
25. pomočnik strojevodje je delavec, ki je strokovno usposobljen za tehnično-prometno pomoč strojevodji pri pripravi vlečnega vozila, vožnji vlaka in pospravi vlečnega vozila;
26. popolni preskus zavor (A preskus zavor) je preskus delovanja vseh, v vlak uvrščenih vagonov oziroma vozil z vključenimi zavorami;
27. posredna zračna zavora je samodejna zavora na stisnjen zrak s posrednim spuščanjem zraka v zavorne valje;
28. preložitev zaviranja v sili je postopek, s katerim se preloži zaustavitev vlaka na varnejše mesto, po sprožitvi zavore v sili;
29. priklopnik je vagon, ki se mora zaradi tehničnega vzroka uvrstiti kot zadnje vozilo v vlak in se ne zavira;
30. pritrdilna zavora je zavora, ki je namenjena za zavarovanje stoječega vozila ali vlaka, pred samopremaknitvijo;
31. prisilno zaviranje je hitro zaviranje vozila oziroma vlaka, ki ga samodejno sproži naprava ali strganje GZV;
32. pregledni delavec je delavec ki je usposobljen in pooblaščen za opravljanje preskusov zavore;
33. PZO – potrebni zavorni odstotek vlaka je razmerje med zavorno in skupno maso, ki je potrebna za zaviranje vlaka, da se bo le ta varno zaustavil;
34. R – označba za hitro delujočo zračno zavoro z velikim zavornim učinkom; 35. razporednik je vitalni sklop v zračnem zavornem sistemu vozila, namenjen za krmiljenje delovanja zračne zavore;
36. RIC – Sporazum o izmenjavi in uporabi potniških vagonov v mednarodnem prometu;
37. RID – Pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga; 38. ročna zavora je zavora, namenjena za zavarovanje stoječega vozila ali vlaka pred samopremaknitvijo ter za upočasnitev in zaustavitev vozečega vozila;
39. samodejna zračna zavora je posredna zavora na stisnjen zrak, ki deluje tudi pri prekinitvi ali odprtju GZV vozila ali vlaka, iz katerega koli vzroka;
40. sklepni vagon je zadnji vagon z brezhibno zračno zavoro v vlaku;
41. skupna dolžina vlaka je dolžinska razdalja med odbojniki/nosom na čelni strani prvega v vlak uvrščenega vozila in odbojniki/nosom na sklepni strani zadnjega v vlak uvrščenega vozila;
42. strojevodja je skupen naziv za delavca, ki je strokovno usposobljen za upravljanje:
a) vlečnega vozila za vožnjo vlakov in premik, b) premikalne lokomotive pri premiku,
c) motornih vozil za posebne namene pri vožnji po progi, premiku in namenski uporabi teh vozil;
43. T – tovorno;
44. UIC (Union Internationale des Chemins de Fer) – Mednarodna železniška zveza;
45. vagonska enota je sestavni del členkastega tovornega vagona;
46. vagonski vlak je po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili oziroma en vagon, spet z enim ali več vlečnimi vozili in po predpisih sestavljena skupina železniških vozil, ki čaka na vlečno vozilo ali na razstavitev;
47. vitalni sklopi in deli so tisti sklopi in deli, ki zaradi zahtevnosti svoje konstrukcije in funkcije terjajo posebno ravnanje pri vzdrževanju; to se nanaša tako na strokovnost osebja kot na uporabo posebnih orodij, tehnološkega postopka in načina preskušanja;
48. V(max) je največja dovoljena hitrost za katero so sposobna vozila ali največja hitrost s katero vlak lahko vozi;
49. vlak je vagonski vlak ali motornik ali motorna garnitura, vlečno vozilo, ki vozi samo, in motorno vozilo za posebne namene s pripetimi vozili ali brez njih, ki vozi kot vlak;
50. vlakospremno osebje je skupno ime za vlakovodjo in premikače pri tovornem vlaku ali vodjo vlaka in sprevodnike pri potniškem vlaku;
51. vlečna vozila so železniška vozila z lastnim pogonom, namenjena za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo (lokomotive, motorniki in motorne garniture);
52. vlečena vozila so železniška vozila brez lastnega pogona (potniški in tovorni vagoni ter vagoni za posebne namene);
55. zaviranje v sili je ročna sprožitev hitrega zaviranja vozila oziroma vlaka z zasilno zavoro, pipo za primer nevarnosti, ali čelno pipo;
56. zavorna masa vozila je vrednost, izražena v tonah (t), ki pomeni učinkovitost oziroma moč zavor (e) za zaustavitev vozila oziroma vlaka na zavorni poti;
57. zavorna razdalja je fiktivna standardizirana razdalja, na podlagi katere se urejajo signalno-varnostne naprave na določeni progi ali delu proge;
58. zavorni odstotek vozila ali vlaka je odstotno razmerje dejanske zavorne mase (DZM) in lastne oziroma skupne mase vozila ali vlaka;
59. zračnovzmetna zavora je pritrdilna zavora, ki se sproži električno ali pnevmatično oziroma z zračnim tlakom, po izpraznitvi zraka iz lastnega zavornega valja pa prevzame zavorno silo vzmet;
60. železniško vozilo je vsako vozilo, ki se na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških tirih (pogonska in vlečena vozila).
Drugi izrazi, uporabljeni v tem navodilu, imajo enak pomen, kot ga določa Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07).
1. UVODNA DOLOČILA
1.1. NAMEN NAVODILA
1.1.1. To navodilo uporabljajo delavci železniškega prevoznika Slovenskih železnic, ki so pri delu v železniškem prometu v kakršnem koli stiku z zaviranjem železniških vozil in vlakov.
1.1.2. V duhu z določili tega navodila je treba ravnati tudi v primerih, ki v njem niso izrecno navedeni.
1.2. VSEBINA NAVODILA
1.2.1. Določila navodila se nanašajo na: − delovanje in uporabo zavor; − sklope in dele zračnih zavor; − označevanje zavor;
− preskuse delovanja zavor.
1.2.2. K vsebini tega navodila sodijo tudi naslednja določila Pravilnika 202 in sicer:
Vsebina Poglavje Členi
− namen in vrste zavor II 9 -15
− sestava vagonskih vlakov glede na zaviranje III 29 - 38
− uvodna določila o preskusih zavor III 39 - 42
− opravljanje preskusov zavor pogonskih vozil III 43 - 46
− opravljanje preskusov zavor vagonskih vlakov in premikalnih sestavov
III 47 - 52
− drugi preskusi zavor in končna določila III 53 - 58
− določanje zavornih vrednosti vagonskih vlakov
III 59 - 69
− zaviranje vlakov med vožnjo III 70-83
− ravnanje z zavorami vozil in vlakov po končani vožnji
III 84-85
− zaviranje in ravnanje z zavorami pri premiku III 86-91
− Preglednica zavornih odstotkov za določanje zavorne mase vlakov
/ Priloga 1
− Dodatne (pavšalne) mase potniških vagonov za določanje skupne mase potniških vagonov
/ Priloga 2
1.3. PODROČJE UPORABE
1.3.1. Določila tega navodila morajo upoštevati delavci navedeni v 40. členu Pravilnika o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil, ki sodelujejo pri organiziranju in opravljanju dela pri prevoznikih SŽ.
1.3.2. Vrste in delitev železniških vozil, uvrščenih v vlake, na katere se nanašajo določila tega navodila, so navedene v predpisih, ki opredeljuje tehnično skladnost železniških vozil.
1.3.3. Določila o ravnanju z zavorami železniških vozil in pregledovanju le-teh so navedena v Pravilniku o zavorah varnostnih napravah in opremi železniških vozil (202), Pravilniku o vlečni in tehničnovagonski dejavnosti (200), Priročniku za strojevodje (200.10), v Navodilu za opravljanje tehnično vagonske dejavnosti (200.03), v Sporazumu RIC, Pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga RID in v Splošni pogodbi za uporabo tovornih vagonov (AVV).
1.4. POZNAVANJE NAVODILA
1.4.1. Z vsebino tega navodila morajo biti seznanjeni delavci, navedeni v točki 1.3.1.
1.4.2. Poznavanje določb tega navodila izvršilnih železniških - delavcev iz točke 1.3.1 prevoznik SŽ ugotavlja pri preverjanju njihove strokovne usposobljenosti v skladu s Pravilnikom o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev.
DELOVANJE IN UPORABA ZAVOR
2.1. ZRAČNE ZAVORE
2.1.1. Posredne zračne zavore
S posrednimi zračnimi zavorami se opravlja: − začetna stopnja zaviranja,
− postopno zaviranje in odviranje,
− pospešeno polnjenje GZV in pospešeno odviranje, − popolno zaviranje,
− hitro zaviranje, − prisilno zaviranje, − zaviranje v sili.
2.1.1.2. Začetna stopnja zaviranja je postopek z ročico zaviralnika, pri katerem se hitro zniža delovni zračni tlak v GZV za 0,5 bara.
2.1.1.3. Postopno zaviranje in odviranje je postopek z ročico zaviralnika, pri katerem se delovni zračni tlak v GZV postopno znižuje ali zvišuje med zračnima tlakoma začetnega in popolnega zaviranja.
2.1.1.4. Popolno zaviranje je postopek z ročico zaviralnika, pri katerem se pravilni delovni zračni tlak v GZV zniža za 1,5 bara, pri čemer zračni tlak v zavornih valjih znaša največ 3,8 bara.
2.1.1.5. Pospešeno polnjenje GZV in pospešeno odviranje se sproži z valom zraka v GZV nad 5 barov. Pri tem mora upravljalec pogonskega vozila pravočasno ustaviti pospešeno polnjenje GZV in pospešeno odviranje, da ne pride do prepolnitve GZV.
2.1.1.6. Hitro zaviranje se sproži s hitro izpraznitvijo GZV s premikom ročice zaviralnika v lego "Hitro zaviranje".
2.1.1.7. Prisilno zaviranje se sproži samodejno, brez uporabe zaviralnika, s hitrim praznjenjem zraka iz GZV, zaradi:
− sproženja budnika na vlečnem vozilu,
− sproženja ASN ali druge varnostne naprave na vlečnem vozilu,
− strganja vlaka,
− aktiviranja detektorja iztirjenja, − napake ali okvare na GZV.
2.1.1.8. Zaviranje v sili se sproži s hitrim praznjenjem zraka iz GZV z
2.1.1.9. Na vlakih, ki so opremljeni z elektropnevmatskimi zavorami in napravo za preložitev zaviranja v sili na vagonih in lokomotivi, strojevodja lahko zaviranje v sili preloži do mesta, o katerem iz varnostnih razlogov presodi, da je primerno. V vozniški kabini vlečnega vozila se ob aktiviranju zaviranja v sili signalizira sprožitev le - tega.
2.1.1.10. Pri zaviranju s posrednimi zračnimi zavorami, katerih delovanje se upravlja zračno, zavore ne začnejo delovati na vseh vozilih v vlaku hkrati. Časovni presledek začetka delovanja zavor posameznega vozila v vlaku se veča z oddaljenostjo vozila od mesta praznjenja zraka iz GZV. Prebojna hitrost mora v vsakem primeru znašati več kot 250 m/s. 2.1.1.11. Lege ročic posameznih tipov zaviralnikov za posredno zaviranje in
stopnje zaviranja z njimi so prikazane v Prilogi 2.
2.1.2. Neposredne zračne zavore
2.1.2.1. Delovanje neposrednih zračnih zavor je omogočeno s posebnim
zračnim vodom iz glavnega rezervoarja do zaviralnika neposredne zračne zavore na pogonskem vozilu. Če se ta vod pretrga, neposredna zavora ne deluje.
2.1.2.2. Z neposredno zračno zavoro se zavira: − postopno,
− popolno. 2.2. ROČNE ZAVORE
2.2.1. Ročna zavora se zavre z vrtenjem kolesa ali ročice v smeri vrtenja urinega kazalca, obratno pa se odvre.
Slika 1: Kolo ročne zavore
2.3. PRITRDILNE ZAVORE
2.3.1. Vretenska pritrdilna zavora (slika 3) deluje enako kot ročna vretenska zavora, od nje pa se razlikuje po mestu strežne naprave.
2.3.2. Vzvodna pritrdilna zavora (slika 4) se zavre z enim ali več potegi vzvodne ročice, odvre pa se s prestavitvijo vzvoda v obratni smeri ali s potegom posebne sprožilne ročice.
2.3.3. Zračno-vzmetna pritrdilna zavora se zavre in odvre z električnim ali pnevmatskim sproženjem. Iz krmilnega mesta se lahko ta zavora odvre s pnevmatskim krmiljenjem le pri zadostnem zračnem tlaku v GZV, drugače se mora odvreti ročno s postopkom, odvisnim od konstrukcije.
Slika 3: Ročno kolo vretenske pritrdilne zavore na
tovornem vagonu
Slika 4: Vzvod vzvodno pritrdilne zavore na tovornem vagonu
SKLOPI IN DELI ZRAČNIH ZAVOR - POIMENOVANJE
3.1. POIMENOVANJE DELOV ZAVORE
3.1.1. Deli zračne zavore na stisnjen zrak na lokomotivah in motornih vlakih
Pozicija Imenovanje delov
1 Zračni kompresor
2 Regulator zračnega kompresorja 3 Ločilnik olja
4 Varnostni ventil 5 Nepovratni ventil 6 Glavna zračna posoda 7 Izključna pipa zaviralnika 8 Zaviralnik
9 Regulator zračnega tlaka v GZV 10 Izravnalna zračna posoda zaviralnika 11 Manometer
12 Glavni zavorni vod GZV 13 Rezervoar za kondenzat 14 Čelna zračna zaporna pipa 15 Spojna cev posredne zavore 15 a Priključna matica
15 b Gumasta cev 15 c Spojna glava
16 Lovilnik prahu (inercijski filter) 17 Izključna pipa zavore
18 - Razporednik (Westinghouse zavore);
- Hitro delujoči razporednik (Westinghouse zavore) - Razporednik (ostalih zavor)
19 Pomožna zračna posoda 20 Zavorni valj
21 Razbremenilni ventil
22 Menjalna pipa G-P ali G-P ventil
23 Menjalo zaviranja "Tovorno – Potniško" (G – P) Dodatni menjalni ventil "Tovorno – Potniško" (G – P) 24 Pipa zaviranja v sili
25 Sprožilnik zaviranja v sili 26 Gibljiva povezava 27 Obesa spojne cevi zavore
80 Zaviralnik neposredne zračne zavore 81 Izključna pipa neposredne zavore 83 Zavorni vod neposredne zavore 84 Spojna cev neposredne zavore 84 a Priključek spojne cevi
84 b Fleksibilna cev
84 c Glava spojne cevi neposredne zavore 85 Izključna pipa neposredne zavore 86 Dvojni nepovratni ventil
3.1.2. Deli zračne zavore na stisnjen zrak za potniške in tovorne vagone
Pozicija Imenovanje delov
11 Manometer 12 Glavni zavorni vod
14 Čelna zračna zaporna pipa 15 Spojna cev posredne zavore 15 a Priključek spojne cevi 15 b Fleksibilna cev 15 c Glava spojne cevi
16 Zračni filter
17 Izključna pipa zavore
18 - Razporednik (Westinghouse zavore);
- Hitro delujoči razporednik (Westinghouse zavore) - Razporednik (ostalih zavor)
19 Pomožna zračna posoda 20 Zavorni valj
21 Razbremenilni ventil
23 Menjalo zaviranja "Tovorno – Potniško" (G – P) Dodatni menjalni ventil "Tovorno – Potniško" (G – P) 24 Pipa zaviranja v sili
25 Sprožilnik zaviranja v sili 26 Gibljiva povezava 27 Obesa spojne cevi zavore 40 Krmilna posoda 41 Dopolnilna posoda
42 Potezna žica izzračevalnega ventila 43 Menjalo zaviranja "potniško-tovorno" (G-P) 44 Menjalo zaviranja G-P-R
45 Menjalo zaviranja "Prazno – naloženo"
45 a Menjalo zaviranja "Prazno – naloženo" z uravnavanjem preko vzvoda 45 b Menjalo zaviranja "Prazno – naloženo" z dvema zavornima valjema
46 Menjalo zaviranja "Ravnina – padec" 47 Potezna žica izzračevalnega ventila 48 Regulator zavornega tlaka
49 Krmiljenje samodejnega bremenskega zaviranja
82 Razporednik (hitro delujoči) tip Westinghouse za neposredno in posredno zaviranje 83 Zavorni vod neposredne zavore
84 Spojna cev neposredne zavore 84 a Priključek spojne cevi
84 b Fleksibilna cev
84 c Glava spojne cevi neposredne zavore 85 Izključna pipa neposredne zavore 86 Dvojni nepovratni ventil
3.1.3. Zavorno drogovje
Pozicija Imenovanje delov
101 Ročica ročne zavore ali ročno kolo ročne zavore 102 Vreteno ročne zavore
103 Vlečna spona ročne zavore 104 Vlečna gred ročne zavore 105 Vlečni drog ročne zavore 106 Vzvod zavornega valja 107 Vzvod s fiksno točko 108 Vlečni zavorni dog 109 Povratna vzmet
110 Regulator zavornega drogovja 111 Glavni zavorni vlečni drog
112 Kolesni zavorni vzvod
113 Vezni drog kolesnih zavornih vzvodov 114 Zavorni trikotnik
115 A Enodelni zavorni čevelj 115 B Sestavljeni zavorni čevelj
115 C Sestavljeni zavorni čevelj z dvema zavornjakoma 115 D Sestavljeni zavorni čevelj s tremi zavornjaki 115 E Dvojni enodelni zavorni čevelj
115 F Dvojni sestavljeni zavorni čevelj 115 a Zavorni čevelj
115 b Zavornjak
115 c Zagozda zavornjaka 116 Obesa zavornjaka
3.2. SHEMATSKI PRIKAZ DELOV ZRAČNIH ZAVOR
Številke v shemah so številke delov zračne zavore, ki so navedeni v točkah 3.1.1., 3.1.2. in 3.1.3.
3.2.1. Zavore za lokomotive in motorne garniture
3.2.2. Zavore za potniške vlake
Zavora Westinghouse za potniške vlake
Slika 6: Zavora Westinghouse za potniške vlake Zavora Drolshammer in Božič za potniške vlake
Sheme teh zavor so identične shemam zavor za tovorne vlake Zavora Hildebrand – Knorr za potniške vlake
3.2.3. Zavore za tovorne vlake
Zavora Westinghouse za tovorne vlake
Slika 8: Zavora Westinghouse za tovorne vlake 3.2.3.2. Zavora Kunze – Knorr za tovorne vlake
Slika 9: Zavora Kunze - Knorr za tovorne vlake Zavora Drolshammer za tovorne vlake
3.2.3.4. Zavora Božič za tovorne vlake
Slika 11: Zavora Božič za tovorne vlake 3.2.3.5. Zavora Hildebrand – Knorr za tovorne vlake
Slika 12: Zavora Hildebrand – Knorr za tovorne vlake
3.2.5. Shema zavornega drogovja
Nosilci zavornjakov in zavornjaki
Slika 15: Nosilci zavornjakov in zavornjaki
3.3. DELI ZRAČNIH ZAVOR
3.3.1. Zaviralniki in razporedniki 3.3.1.1. Zaviralniki
3.3.1.1.1. Zaviralnik je vitalni sklop zavornega sistema, namenjen za ročno krmiljenje zavor vozila oziroma vlaka. Z zaviralnikom so opremljene lokomotive, motorne garniture, krmilna vozila in vlečna vozila za posebne namene.
3.3.1.1.3. Zaviralnik neposredne zračne zavore je namenjen za zaviranje samega vozila in zaviranje pri premikalnem delu, za uravnavanje hitrosti pri vožnji lokomotivskega vlaka in za zavarovanje vozila pred samopremaknitvijo. 3.3.1.1.4. Zaviralnik posredne zračne zavore je krmilni sklop posrednih zračnih
zavor vsakega vlaka in je z njim omogočeno:
− polnjenje GZV posrednih zračnih zavor vlaka s stisnjenim zrakom; − praznjenje in polnjenje zraka v GZV, s katerim se upravlja delovanje
samodejnih zračnih zavor;
− hitro praznjenje stisnjenega zraka iz GZV, s čimer se sproži hitro zaviranje;
− vzdrževanje pravilnega delovnega zračnega tlaka v GZV vlaka in nadomeščanje izgub zraka zaradi netesnosti.
3.3.1.1.5. Upravljalni sklop zaviralnika ima ročico, s katero se upravlja delovanje zavor. Ročica delujočega zaviralnika se lahko premika v naslednje lege:
− polnjenje, − vožnja,
− postopno zaviranje in odviranje, − popolno zaviranje,
− hitro zaviranje in − nevtralno (priprega).
3.3.1.1.6. Gibanje ročice zaviralnika iz vozne lege je lahko v vodoravni ali navpični smeri. Če se ročica prestavlja v vodoravni smeri, se premika iz vozne lege v smeri zaviranja v nasprotni smeri vrtenja urnega kazalca. Če se ročica prestavlja v navpični smeri, se pri zaviranju premika iz vozne lege nazaj proti upravljavcu vozila, pri odviranju pa naprej od upravljavca vozila. Postopno se zavira in odvira s:
− prestavitvijo ročice zaviralnika v ustrezno lego,
− pridrževanjem ročice zaviralnika določen čas v ustrezni legi. 3.3.1.1.7. Z zaviralniki se lahko opravlja še:
− pospešeno polnjenje GZV vozila ali vlaka s stisnjenim zrakom, − povišanje zračnega tlaka v GZV nad 5 barov - odviranje prepolnjenih
glavnih zavornih vodov,
− postopno, počasno vračanje tlaka v GZV nad 5 bar na tlak 5 bar, − prekinitev napajanja GZV,
− električno krmiljenje zračnih zavor - ep zaviranje, − krmiljenje dinamičnih zavor,
− posredno krmiljenje Mg zavor.
3.3.1.1.8. Kombinirani zaviralniki imajo kombinirano krmilno ročico "vleka-zaviranje". Pri takšni izvedbi ima krmilna ročica "vleka - zaviranje" funkcijo zaviralnika, ko se ročico premika iz nevtralne lege "0" v smeri nazaj proti upravljavcu, pri tem lahko delujejo vse vgrajene zavore – zračna, E, H, ep in Mg.
3.3.1.1.9. Tipi zaviralnikov, ki so v uporabi na železniških vozilih so prikazani v prilogi 2
3.3.1.2. Razporednik je vitalni sklop v zračnem zavornem sistemu vozila, namenjen za krmiljenje delovanja zračne zavore.
3.3.1.2.1. Razporednik ima nalogo da pri:
− polnjenju zavornega sistema spušča zrak iz GZV v pomožno zračno posodo in druge dele zavornega sistema;
− zaviranju spušča zrak iz pomožnih zračnih posod v zavorne valje; − odviranju spušča zrak iz zavornih valjev v atmosfero;
− odviranju dopolnjuje zrak v pomožno zračno posodo.
3.3.1.2.2. Poleg delovanja iz prejšnje točke se z razporednikom opravljajo še: − izključitev delovanja zavore na posameznem vozilu;
− menjava vrste zaviranja (G – P – R); − menjava zavorne sile.
3.3.1.2.3. Strežni deli razporednikov so menjala zavore. Vrste razporednikov so prikazane v Prilogi 1.
3.3.2. ZRAČNI VODI IN PIPE
3.3.2.1. Zavorni in pnevmatski vodi ter čelne pipe
3.3.2.1.1. Delovanje posrednih zračnih zavor po celotnem vlaku je omogočeno s pretokom zraka skozi GZV. Na obeh koncih GZV vozila sta nameščeni po ena, v kolikor je GZV dvojni pa dve čelni pipi s pripadajočo spojno zavorno cevjo, katere sestava je razvidna na sliki 13.
3.3.2.1.2. Ročica čelne pipe GZV se v obeh končnih legah blokira z vzmetno napravo, da je onemogočeno nenadzorovano odpiranje ali zapiranje pipe. Odprtina spojne glave zavorne cevi je obrnjena v levo stran, gledano proti čelni strani vozila (slika 16).
3.3.2.1.3. Če je GZV opremljen na čelni strani vozila z dvema čelnima pipama, mora biti tudi na obeh pipah nameščena zavorna cev. Enako velja za GPV. Čelne pipe GPV se nahajajo na zunanji strani ob čelnih pipah GZV.
pipa
obesa cevi gumasta cev
GZV
ročica pipe GZV
3.3.2.1.4. Vozila so lahko opremljena z GPV z zračnim tlakom 8 do 10 barov, napajajo pa se iz glavnih zračnih posod pogonskega vozila ali z zunanjim virom komprimiranega zraka. Zrak v GPV je namenjen za napajanje zračnih naprav.
3.3.2.1.5. Spojne glave cevi GZV so zrcalno obrnjene glede na spojne glave cevi GPV. Cevi GPV so razpoznavne po reliefnem križu na hrbtni strani spojne glave. Odprtina spojne glave GZV je obrnjena v levo stran, gledano proti čelni strani vozila, odprtina spojne glave GPV pa v desno stran gledano proti čelni strani vozila (sliki 17 in 18).
Slika 17: Spojni glavi zavorne cevi Slika 18: Spojni glavi pnevmatske cevi
3.3.2.1.6. Spajanje GZV med vsemi vozili v vlaku se opravi s spojnimi cevmi. Na vsaki spojni glavi mora biti v utor pravilno vgrajen tesnilni obroč (izdelan v skladu z UIC objavo 830-2 O). Spenjanje GPV med vozili v vlaku se opravi po potrebi. Pri vozilih z dvema čelnima pipama GZV oziroma GPV sme biti spojen samo en par cevi, ki ne smeta biti spojeni navzkrižno.
Slika 19: Spajanje zavornih in pnevmatskih cevi
3.3.2.1.7. Neuporabljene zavorne in pnevmatske cevi morajo biti obešene na obese zračnih cevi. Obese morajo biti vgrajene tako, da je na njih obešena spojna glava najmanj 140 mm nad gornjim robom tirnice (GRT). Obesa zračnih cevi mora cev zavarovati pred vstopom tujkov v GZV oziroma GPV.
3.3.2.1.8. Zavorne in pnevmatske cevi morajo biti izdelane in označene v skladu z UIC objavo 830-1 O.
3.3.2.1.9. Čelne pipe GZV in GPV so namenjene za odpiranje in zapiranje prehodnosti zraka skozi GZV in GPV vseh, v vlake uvrščenih vozil, vključenih v GZV in GPV. Ročice teh pip so v:
− odprti legi, ko je ročica zaskočena v smeri voda, − zaprti legi, ko je ročica zaskočena pravokotno na vod.
3.3.2.2. Izključilne, zaporne in odcepne pipe
3.3.2.2.1. Izključilne pipe posrednih zračnih zavor so namenjene za izključitev in ponovno vključitev zračne zavore, ko se odpravi vzrok njihove izključitve. Te pipe so v razporednikih ali ob njih, obračajo pa se z ročicami, ki so neposredno na pipah ali na posebnih ročičnih drogovih, segajočih do bočnih strani vozil.
3.3.2.2.2. Izraz "izključitev zavore" se nanaša na vozilo, pri čemer ostaja GZV vedno prehoden.
3.3.2.2.3. Osnovna lega izključilnih pip je lega “vključeno”. Lege ročic izključilnih pip so:
− vključeno – ročica pipe je pravokotno na os GZV, − izključeno – ročica pipe je vzporedno z osjo GZV.
3.3.2.2.4. Ročice za ravnanje z izključilnimi pipami so oblikovane z navznoter upognjenimi ročaji (slika 20).
Slika 20: Legi in oblika ročice izključilne pipe
3.3.2.2.5. Zaporne pipe, ki so na zračnih vodih, so namenjene za zapiranje prehoda stisnjenega zraka v primerih vzdrževalnih posegov na določenih sklopih zavornega sistema ali za preusmerjanje zraka v druge naprave. Zaporna pipa na zračnem vodu je v legi:
− zaprto, ko je ročica pravokotno na smer zračnega voda, − odprto, ko je ročica v smeri zračnega voda.
Zavora vključena
Zavora izključena
SLIKA 21: Ročica zaporne pipe na zračnem vodu v legah »Zaprto« in »Odprto«
3.3.2.2.6. Odcepne pipe so na spojih treh cevi in so namenjene za preusmeritev zraka v dve različni smeri.
3.3.2.3. Ravnanje s čelnimi pipami in spojnimi cevmi GZV in GPV
3.3.2.3.1. S čelnimi pipami in spojnimi cevmi GZV in GPV ravnajo delavci, ki spenjajo in odpenjajo vozila v okviru svojih delovnih nalog. Ti delavci so odgovorni za pravilno lego čelnih pip in namestitev neuporabljenih cevi na obese cevi.
3.3.3. MENJALA ZAVOR
3.3.3.1. Namen in vrste menjal
3.3.3.1.1. Menjalo zavore je pnevmatska ali elektropnevmatska naprava, namenjena za preklapljanje načina delovanja zavore vozila glede na potrebe zaviranja.
3.3.3.1.2. Lega menjal se lahko spreminja ročno - z obračanjem prestavnih ročic, z električnim krmiljenjem ali pa samodejno.
3.3.3.1.3. Na vozilih so vgrajena menjala: − vrste zaviranja (G, P, R, Mg ) in − zavorne sile.
3.3.3.1.4. Vlečna vozila so praviloma opremljena samo z menjali vrste zaviranja, vlečena vozila pa z obema vrstama menjal.
3.3.3.1.5. Prestavne ročice menjal vrste zaviranja na vlečenih vozilih so praviloma na obeh bočnih straneh vozil.
odprto
3.3.3.2. Menjala vrste zaviranja na vlečnih vozilih
3.3.3.2.1. Menjalo vrste zaviranja G, P in R na vlečnih vozilih je mogoče prestavljati v ustrezno lego ročno ali z električnim krmiljenjem. Tipi razporednikov posrednih zračnih zavor, vrste menjal in njihova mesta na vlečnih vozilih SŽ, so navedeni v Prilogi 3.
3.3.3.3. Menjala vrste zaviranja na vlečenih vozilih 3.3.3.3.1. Menjala vrste zaviranja na potniških vagonih
3.3.3.3.1.1. Potniški vagoni so opremljeni z naslednjimi menjali vrste zaviranja: − G - P,
− P - R, − G - P - R, − G - P - R - Mg, − P - R - Mg.
3.3.3.3.1.2. Prestavne ročice menjal vrste zaviranja potniških vagonov so razpoznavne po navzven in nazaj upognjenem ročaju (slika 22).
Slika 22: Prestavna ročica menjala vrste zaviranja na potniškem vagonu
3.3.3.3.2. Menjala vrste zaviranja na tovornih vagonih
3.3.3.3.2.1. Na tovornih vagonih je lahko menjalo vrste zaviranja v legi G ali P. Zaviranje G je vključeno, ko je prestavna ročica v skrajni levi legi, zaviranje P pa, ko je ročica v skrajni desni legi. Praviloma se vagonski vlaki na SŽ zavirajo s hitro delujočo zavoro P.
3.3.3.3.2.2. Prestavne ročice menjal vrste zaviranja tovornih vagonov so oblikovane z oprijemno kroglo, kot prikazuje slika 23.
Slika 23: Prestavna ročica menjala vrste zaviranja na tovornem vagonu
3.3.3.4. Menjala zavorne sile na tovornih vagonih
3.3.3.4.1. Na tovornih vagonih je mogoče spremeniti zavorno silo glede na njihovo obremenitev oziroma naloženost (»Prazno – Naloženo«), s prestavitvijo prestavne ročice menjala zavorne sile v ustrezno lego. Ročica ima navzven ukrivljen ročaj kot prikazuje slika 24.
Slika 24: Prestavna ročica menjala zavorne sile na tovornem vagonu 3.3.3.4.2. Prestavna ročica menjala zavorne sile tovornega vagona mora biti v legi
“Prazno” (skrajno levo), če je vagon prazen ali če je njegova skupna masa manjša od ločilne mase, ki je napisana pod osjo prestavne ročice, kot prikazuje slika 24.
3.3.3.4.3. Prestavna ročica menjala zavorne sile tovornega vagona mora biti v legi “Naloženo” (skrajno desno), če je bruto masa vagona enaka njegovi ločilni masi ali večja od ločilne mase.
3.3.3.5. Nekateri tovorni vagoni so opremljeni s samodejnimi menjali zavorne sile »prazno-naloženo«. Na teh vagonih se sila zaviranja spreminja samodejno:
− iz lege “Prazno” v lego “Naloženo”, ko bruto masa vagona doseže vrednost ločilne mase z odstopanjem ± 5%.
− iz lege "Naloženo" v lego "Prazno", ko je bruto masa vagona manjša od ločilne mase, z odstopanjem ± 5%.
Slika 25: Primer prestavne ročice menjala zavorne sile, ročice izključilne pipe zavore in prestavne ročice menjala vrste zaviranja na tovornem vagonu
3.3.3.6. Ravnanje z menjali
3.3.3.6.1. Z menjali ravnajo in so odgovorni za njihovo pravilno lego:
− strojevodja, na vlečnem vozilu, motorniku in motorni garnituri, − vlakovodja ali popisni vlakovodja, pri vagonskem vlaku, − vodja premika, pri premiku,
− voznik motornega vozila za posebne namene, na motornem vozilu za posebne namene in nanj priklopljenih vozil.
3.4. TORNI SKLOPI IN DELI ZRAČNIH ZAVOR TER ZAVORNO VZVODJE
3.4.1. Splošno o tornih sklopih in delih
3.4.1.1. Torni sklopi in deli tornih oziroma zračnih zavor delujejo na vrteče dele vozil in pri zaviranju s svojo površino pritiskajo na gibajoče se torne površine vrtečih delov. Pri tem trenju se kinetična energija gibajočih vlakov ali vozil spreminja v toplotno energijo, ki nastaja kot posledica trenja med tornimi deli.
3.4.1.2. Glede na vrsto tornih zavornih delov ločimo:
− zavoro z zavornjaki, ki pritiskajo na tekalno površino kolesa, − disk zavoro, kjer zavorni vložki pritiskajo na torno površino diska. Ločimo osne diske, ki so navlečeni na os kolesne dvojice in kolesne
diske, ki so privijačeni na kolesno ploščo.
3.4.1.3. Zavornjaki, ki med zaviranjem pritiskajo na tekalne površine koles, so izdelani iz fosforne sive litine, organske ali sintrane snovi, ki omogočajo ustrezni torni koeficient z majhnimi vplivi vlage in drugih vremenskih
Zavornjaki iz kompozitne ali sintrane snovi so lahko: − K, z visokim tornim koeficientom,
− L., s srednjim tornim koeficientom in
− LL, z nizkim tornim koeficientom, ki lahko nadomeščajo zavornjake − iz fosforne sive litine.
3.4.1.4. Zavorni vložki med zaviranjem pritiskajo na zavorni disk in so izdelani iz kompozitne ali sintrane snovi.
3.4.2. Torni sklopi in deli kolesnih zavor
3.4.2.1. Izvedba zavornih čevljev kolesnih zavor je prikazana na sliki št. 15, točka 3.2.6.
3.4.2.2. Torni sklop kolesne zavore sestavlja zavorni čevelj, zavornjak in zagozda zavornjaka, katere konstrukcijske kombinacije so prikazane na slikah 26a do 26c:
Slika 26a: Zavorni čevelj z enim zavornjakom
Slika 26b: Zavorni čevelj z dvema
zavornjakoma Slika 26c: Zavorni čevelj s tremi zavornjaki
Zavornjak Zavorni čevelj Zavorni čevelj Zavornjak Zagozda zavornjaka Zavorni čevelj Zavornjak
Slika 27: Sestavljeni zavorni čevelj z dvema zavornjakoma 3.4.2.3. Materiali, lastnosti in dimenzije zavornjakov
3.4.2.3.1. Zavornjaki iz fosforne sive litine morajo biti izdelani v skladu z objavo UIC 832 – O, oziroma po naročilu SŽ.
3.4.2.3.2. Vsak zavornjak mora imeti naslednje oznake: − naziv, kratica oziroma znak proizvajalca, − oznaka šarže (številka oziroma datum taline), − leto izdelave,
− eventualna vrsta, oznaka oziroma simbol zavornjaka.
Te oznake morajo biti izdelane kot relief in ne smejo priti v stik z nosilcem zavornjaka, da jih je moč prebrati tudi po daljši uporabi.
3.4.2.3.3. Zavornjaki iz kompozitnega ali sintranega materiala morajo biti izdelani v skladu z objavo UIC 541-4 – OP.
3.4.2.3.4. Če zavornjaki iz fosforne sive litine manjkajo, so zlomljeni, pretrgani (tudi če se deli še držijo skupaj), ali so tako izrabljeni, da debelina v območju zavornega čevlja znaša manj kot 10 mm, jih je potrebno nadomestiti. Nadomestitev lahko odpade pri predaji vagona ŽPP-ju lastniku (K + R1). 3.4.2.3.5. Zavornjaki iz sestavljenih snovi, (kompozitni ali sintrani) morajo biti
izdelani v skladu z objavo UIC 541-4.
Če manjkajo, so radialno (prečno) zlomljeni od torne površine do roba pločevine (razen na mestu razteznostne reže), je vidno krušenje tornega materiala na več kot 1/4 dolžine zavornjaka ali imajo vidne kovinske vključke ter, če je debelina v območju zavornega čevlja manjša od 10
Zavornjak Sekundarni
zavorni čevelj
Primarni zavorni čevelj
3.4.2.3.6. Zavornjak, ki ne nalega na tekalno površino kolesa s celotno torno površino, velja za zabrušen zavornjak. Zavornjak se šteje kot zabrušen, če njegov zunanji rob dosega ali presega zunanji rob oziroma rob čelne površine kolesnega obroča ali kolesnega venca. V tem primeru je zavora nerabna.
3.4.3. Zavorni vložki in deli disk zavor
3.4.3.1. Pri disk zavorah so torni elementi zavorni vložki, vstavljeni v nosilce zavornih vložkov. Zavorni vložki so sestavljeni iz kovinske armature za pritrditev na nosilec in na armaturo pritrjenega kompozitnega ali sintranega tornega materiala.
Tehnične karakteristike in zahteve za izdelavo zavornih vložkov za hitrosti do 300 km/h so opisane v UIC objavi 541-3 OR.
3.4.3.2. Osnovni tipi novih zavornih vložkov so: Tip – Priloga A, UIC objave 541-3 OR Površina (cm2) Debelina (mm) Opomba A.1* 2 x 200 24 ali 35 A.2* 2 x 175 24 ali 35
A.3* 2 x 200 30 (min.) Aktivna torna površina
je seštevek površin 9 sintranih tornih čepov
A.4 175 in 200 Rezervirano
A.5 140 26
* Zavorni vložek se sestoji iz dveh polovic (leva + desna). 3.4.3.3. Obvezne oznake zavornih vložkov
Na hrbtni strani vsakega odobrenega zavornega vložka so obvezne naslednje oznake:
− oznaka proizvajalca,
− datum proizvodnje (teden in leto), − skrajšana oznaka materiala,
− označba tipa vložka v skladu z objavo UIC 541-3 OR, točka 2.2.2. Oznake naj bodo natisnjene, vgravirane ali vtisnjene in naj bodo
napisane tako, da bo možno vsak zavorni vložek identificirati tudi, ko bo do konca obrabljen.
3.4.3.4. Minimalna debelina tornega materiala zavornega vložka je 5 mm.
Konstrukcija zavornega vložka mora omogočati, da se enakomerno obrabljajo do debeline tornega materiala 5 mm. Če ima zavorni vložek kovinsko armaturo, le-ta ne sme priti v kontakt z zavornim diskom.
3.4.4. Zavorno vzvodje
3.4.4.1. Zavorno vzvodje je namenjeno za enakomerni prenos zavorne sile od batnice zavornega valja zračne zavore in od vretena ročne ali pritrdilne zavore do tornih delov (zavornjakov, zavornih vložkov).
3.4.4.2. Za zagotavljanje predpisanega hoda batnice zavornega valja in predpisanega razmika med tornimi površinami mora biti vgrajen regulator zavornega vzvodja.
3.4.4.3. Deli zavornega vzvodja, ki lahko pri odpadanju ogrožajo varnost
železniškega prometa, morajo biti zavarovani pred odpadanjem z lovilnimi elementi. Stanje in pritrjenost zavornega vzvodja ter njegovih lovilnih elementov se mora preverjati med pregledi pri preskusih zavor. Shematski prikaz zavornega vzvodja 2-osnih in 4-osnih tovornih vagonov je na sliki 14.
Slika 28: Zavorno vzvodje tovornega vagona s pnevmatskim menjalom zavorne sile
4. OZNAČEVANJE ZAVOR
4.1. OZNAČEVANJE ZRAČNIH ZAVOR 4.1.1. Označevanje samodejnih zračnih zavor 4.1.1.1. Splošno o označevanju zavor
4.1.1.1.1. Na zavorah na vozilih so napisi oznake in znaki, ki vsebujejo podatke, potrebne za uporabo in vzdrževanje zavor. Napisane so s črkami in številkami ali pa so v obliki piktogramov.
4.1.1.1.2. Oblike, dimenzije in mesta napisov oznak in znakov za zavore na vozilih so predpisani v Objavi UIC št. 545 (Zavore – Označevanje, napisi, oznake in znaki), ter v RIC-u in AVV.
4.1.1.2. Vrste in oblike oznak zračnih zavor
4.1.1.2.1. Glavne oznake zračnih zavor so sestavljene iz dveh skupin črk, ločenih s črtico, pri čemer pomeni:
− prva skupina črk: tip zavore glede na tip razporednika, − druga skupina črk: vrste zaviranja, s katerimi zavora deluje.
4.1.1.2.2. Dopolnilne oznake so namenjene za razpoznavanje dodatnih zavornih naprav in zavornih mas vozil.
4.1.1.2.3. Sestava oznake zavore:
4.1.1.3. Označevanje tipov zavor
4.1.1.3.1. Tipi zavor v mednarodnem prometu se označujejo na vozilih v skladu s tipi vgrajenih razporednikov. Oznake so okrajšave imen konstruktorjev ali proizvajalcev in se pišejo z velikimi in malimi črkami. Oznake tipov zavor, odobrenih v mednarodnem železniškem prometu, so navedene v Prilogi 1.
4.1.1.3.2. Če je na vozilo oziroma vagon vgrajenih več razporednikov, je poleg oznake njihovega tipa navedeno tudi njihovo število (npr. 2 x KE).
a XX - YY bc
dopolnilna oznakaglavna oznaka vrsta zavore
4.1.1.4. Označevanje vrst zračnih zavor
4.1.1.4.1. Vrste zavor se razlikujejo glede na način njihovega delovanja in se delijo na zavore za tovorne vlake in zavore za potniške vlake. Zavore za tovorne vlake so počasi delujoče, zavore za potniške vlake pa hitro delujoče zavore. Oznaka vrste zavore torej pomeni tudi način njenega delovanja.
4.1.1.4.2. Zavore za tovorne vlake ali počasi delujoče zavore se označujejo s črko G .
4.1.1.4.3. Zavore za potniške vlake ali hitro delujoče zavore se označujejo s črko P .
4.1.1.4.4. Oznaki G in P za vrsto zavore v glavni oznaki zavore se uporabljata tudi za označevanje lege menjal zavor, kjer pomenita vrsto zaviranja, na katero je vključena v vozilo vgrajena zavora.
4.1.1.4.5. Na SŽ se vsi vlaki zavirajo s hitro delujočo zavoro P. 4.1.1.5. Označevanje zračnih zavor velike moči
4.1.1.5.1. Zavore za potniške vlake z oznako P, ki imajo dodatne naprave za povečanje zavorne sile, so zavore velike moči, ki se označujejo s črko R ali R v rombu.
4.1.2. Napisi vrednosti zavorne mase zračnih zavor 4.1.2.1. Splošno o napisih zavorne mase
4.1.2.1.1. Na vseh vozilih z zračnimi zavorami je napisana vrednost zavorne mase za vse vrste zavor in zaviranj, vključno z ročnimi in pritrdilnimi zavorami, prav tako pa tudi vrednosti ločilnih mas.
4.1.2.1.2. Mesta napisov vrednosti zavorne mase na vozilih so določena glede na vrste vozil in vrste vgrajenih zavor (vzdolžni nosilci, tablice izza prestavnih ročic menjal, stene vozil ipd.).
4.1.2.1.3. Če so napisi za zavorne mase in ločilne mase neberljivi, se zavrta masa tega vozila ne upošteva pri izračunu zavornih vrednosti.
4.1.2.2. Napisi zavornih mas na vagonih brez menjal
4.1.2.2.1. Na vozilih z zavorami brez menjal so vrednosti zavornih mas napisane na vzdolžnih nosilcih ali stranskih stenah vozil v bližini glavne oznake oziroma tipa zavore, kot prikazuje slika 29..
Zavora ……… X t Zavora ……… X t Zavora ……… X t Z t ali Slika 29
4.1.2.2.2. Pri vagonih z zavoro velike moči R, brez menjala zavorne sile, se poleg zavorne mase za ta režim lahko izpiše zavrta masa za nižjo stopnjo zaviranja (P ali RIC - v oklepaju), kot prikazuje slika 30.
Zavora ……… - R 00t (00t)
Slika 30
4.1.2.2.3. Pri vagonih z zavoro velike moči R, ki ima pospešilnik za praznjenje GZV, je najprej napisana vrednost zavorne mase X t brez rabe pospešilnika, pod to pa zavrta masa Z t z rabo pospešilnika. Slednja je napisana z rdečo barvo, kot prikazuje slika 31.
Slika 31
4.1.2.3. Napisi zavornih mas na vagonih z menjali vrste zaviranja
4.1.2.3.1. Na vozilih z menjalom za vrsto zavore so zavorne mase označene na tablici, pred katero se obrača ročica menjala.
Slika 32: Menjalo G – P Slika 33: Menjalo RIC - R
tovorno-potniško R rumena – pospešilnik izključen R rdeča – pospešilnik vključen
G 00t 00t P RIC R 00t 00t 00t R
Slika 34: Menjalo P(RIC) – R - R+Mg P(RIC) – potniško R – velike moči brez ali s pospešilnikom
R+Mg – velike moči in elektromagnetna
4.1.2.4. Napisi zavornih mas na vagonih s ročnimi menjali zavorne sile
4.1.2.4.1. Vrednosti zavornih mas vagonov z menjali zavorne sile glede na njihovo obremenitev oziroma naloženost (običajno na tovornih vagonih) so napisane na tablicah, pred katero se obrača ročica menjala.
4.1.2.4.2. Na vagonih z menjali zavorne sile so označene naslednje vrednosti mas v tonah:
− ločilna masa,
− zavrta masa, ki je v mejah praznega vagona, − zavrta masa, ki je v mejah naloženega vagona.
4.1.2.4.3. Ločilna masa je skupna masa vagona, pri kateri se glede na potrebno zavorno silo upošteva, da se vagon:
− zavira kot prazen, če je njegova skupna masa manjša od ločilne mase,
− zavira kot naložen, če je njegova skupna masa enaka ali večja od ločilne mase in se glede na to prestavi menjalo zavorne sile (»Prazno – Naloženo«) v ustrezno lego.
4.1.2.4.4. Zavrta masa in ločilna masa je na vagonih z menjalom zavorne sile napisana na plošči, pred katero se premika prestavna ročica menjala. 4.1.2.4.5. Če je menjalo zavorne sile z dvema legama prestavne ročice (Prazno -
Naloženo), je zavrta masa napisana na levi in desni strani lege prestavne ročice menjala, ločilna masa pa je napisana med obema zavornima masama, kot je prikazano na sliki 35.
Slika 35: Napisi zavornih mas pri menjalu zavorne sile (»Prazno— P 00t RIC 00t 00t R+Mg 00t 00t 00t 00t R
4.1.2.4.6. Če je menjalo zavorne sile z lego prazno in več leg naloženo, je pripadajoča zavrta masa prikazana za vsako lego prestavne ročice v okencu, ki je na gornji strani sredine plošče, pred katero se premika prestavna ročica (slika 36), ali pa je ustrezna zavrta masa napisana ob vsaki legi prestavne ročice, kot je prikazano na sliki 36. Ločilne mase so napisane na plošči pod osjo prestavne ročice, pri čemer kaže ustrezno ločilno maso kazalnik, pritrjen na os ročice (X pomeni zavorno maso, Y pa ločilno maso).
Slika 36: Napisi zavornih mas pri menjalu zavorne sile z več legami naloženo
4.1.2.5. Napisi zavornih mas na vagonih z ročnimi menjali zavorne sile v
povezavi z menjalom vrst zaviranja.
4.1.2.5.1. Na vagonih z obema menjaloma zavore (»Prazno—Naloženo« in G—P) se ugotovljeni zavorni masi za obe legi G in P neznatno razlikujeta, zato je za obe legi napisana enaka zavrta masa. Za različne lege prestavne ročice menjala zavorne sile so napisane zavorne in ločilne mase.
4.1.2.5.2. Na obstoječih vagonih z menjalom zavorne sile (»Prazno – Naloženo«) in menjalom vrst zaviranja (G – P) se lahko za vsako lego obeh prestavnih ročic pokaže ustrezna zavrta masa v okencih, ki se nahajajo ob vsaki legi prestavne ročice menjala zavorne sile, kot je razvidno na sliki 37.
Slika 37: Menjalo zavorne sile v povezavi z menjalom vrste zaviranja z okenci za napise zavorne mase
X Y Y X Y Y X X ali KE - GP
4.1.2.5.3. Na vagonih z dvema ali več zavorami z ločenimi menjavami obremenitve so napisi zavornih mas na ploščah vsakega menjala zavorne sile v skladu z določili tega poglavja.
4.1.2.6. Napisi zavornih mas na vagonih s samodejnim uravnavanjem zavorne
sile
4.1.2.6.1. Na vagonih s samodejnim uravnavanjem zavorne sile v odvisnosti od obremenitve je zavrta masa napisana v bližini menjala vrste zaviranja, kot je prikazano na sliki 38. V pravokotniku napisana zavrta masa je največja zavrta masa, ki jo je mogoče doseči s to zavoro.
O - GP - A
Slika 38: Napis zavorne mase na vagonu s samodejnim uravnavanjem zavorne sile
4.1.2.6.2. Če je vozilo opremljeno z zavoro z več razporedniki, je zavrta masa napisana v obliki zmnožka zavornih mas (npr. MAX: 2 x 00 t), pri čemer prva številka pomeni število razporednikov.
4.1.2.6.3. Na vagonih s samodejnim menjalom zavorne sile (Prazno — Naloženo) so zavorne in ločilne mase napisane na posebnih tablicah v enaki obliki, kot so napisane na tablicah menjal. Napisi so v treh različnih oblikah, ki so prikazane na slikah 39 a), b) in c).
Slika 39 a: Napisi različnih zavornih in ločilnih mas v legah G in P pri zavori s samodejnim menjalom »Prazno—Naloženo«
G
P
00 t 00 t 00 t 00 t 00 t 00 t MAX: 00 tSlika 39 b: Napisi enakih zavornih in ločilnih mas v legah G in P pri zavori s samodejnim menjalom »Prazno—Naloženo«
Slika 39 c: Napisi zavornih in ločilnih mas pri zavori s samo eno vrsto
zaviranja (G ali P) in samodejnim menjalom
»Prazno—Naloženo«
4.1.2.6.4. Zavrta masa členkastih vagonov, sestavljenih iz več stalno spetih vagonskih enot, od katerih je vsaka opremljena z razporednikom, je napisana skupna zavrta masa vagona, ob kateri so v oklepaju napisane še zavorne mase posameznih vagonskih enot.
Slika 40: Označitev zavore in zavorne mase zavore Knorr na vagonu iz
treh vagonskih enot z lastnimi razporedniki in s samodejnim uravnavanjem zavorne sile
4.1.2.7. Napisi zavornih mas na vagonih z R zavoro in samodejnim stopenjskim menjalom zavorne sile
4.1.2.7.1. Za vagone, pri katerih masa naklada ne presega 50 odstotkov njihove lastne mase, je zavrta masa določena na podlagi obratovalne mase vagona. Obratovalna masa vagona je vsota lastne mase vagona in dodatne mase naklada.
4.1.2.7.2. Zavrta masa vagona iz prejšnje točke se določi tako, da se obratovalna masa pomnoži s faktorjem 1,5. Na vsakem vzdolžnem nosilcu ali stranici takšnega vagona sta napisani obratovalna in zavrta masa.
G
P
00 t 00 t 00 t 00 t 00 t 00 t 3 x KE GP – A Max 203 t (80t + 43t + 80t)4.1.2.7.3. Na vozilih s pospešilnikom praznjenja GZV sta napisani obe zavorni masi. Zavrta masa, dosežena pri delovanju pospešilnika praznjenja GZV, je napisana z rdečo barvo.
4.1.2.7.4. Na vozilih z menjalom vrste zaviranja P — R ali G — P — R je zavrta masa napisana za vse lege vrste zavore.
4.1.2.7.5. Na vagonih, katerih dodatna masa naklada presega 50 odstotkov njihove lastne mase, je zavrta masa za vsakokratno obratovalno maso v preglednici po stopnjah:
− 3 t, na vagonih z mejno obremenitvijo do 25 t, − 5 t, na vagonih z mejno obremenitvijo nad 25 t.
4.1.2.7.6. Na vagonih z menjalom P – R ali G – P – R je zavrta masa napisana v preglednici na bočni strani. Za legi G in P je napisana samo ena vrednost zavorne mase. Če sta zavorni masi v obeh legah različni, je napisana manjša od obeh vrednosti za vsako stopnjo obremenitve vagona. Preglednici zavornih mas na vagonu (na primer: z mejno obremenitvijo nad 25 t) sta prikazani na slikah 41 a in 41 b.
a) vagon s pospešilnikom praznjenja GZV: Lega zavore
Zavorne mase
Obratovalne mase
1) Zavrta masa pri delovanju pospešilnika praznjenja GZV– napisana z rdečo barvo.
1 ...Vrsta zavore 2 ...Bruto masa
Slika 41 a: Preglednica zavrtih mas na vagonu s pospešilnikom praznjenja GZV R1) … … … t R … … … t P/G … … … t 25 30 35 40 45 50 55 60 t 1 2
b) vagon brez pospešilnika praznjenja GZV: Lega zavore Zavorne mase Obratovalne mase 1 ...Vrsta zavore 2 ...Bruto masa
Slika 41 b: Preglednica zavornih mas na vagonu brez pospešilnika praznjenja GZV
4.1.3. Označevanje naprav za zaviranje v sili
4.1.3.1. Ob ročicah in pipah sprožilnikov zaviranja v sili v potniških vagonih so naslednji napisi:
Zaviranje v sili
Ob nevarnosti potegni ročico Zloraba je kazniva
Alarme, Notbremse, Freno d’emergenza Ne tirer la poignée qu’en cas de danger Tout abus sera puni
Tirare la maniglia solo in caso di pericolo Ogni abuso verra punito
4.1.3.2. Naprave za vračanje sprožilnikov zaviranja v sili v stanje pripravljenosti oziroma vrtljivi nastavki za štirirobni ključ in njihova mesta so označeni z rdečim kolobarjem, kot je prikazano na sliki 42.
R … … … t
P/G … … … t
25 30 35 40 45 50 55 60 t
1 2
Naprava se vrne v pripravljenost neposredno s štirirobnim ključem
Za vrnitev naprave s štirirobnim ključem v pripravljenost je treba
odpreti omaro Slika 42: Oznaka naprave sprožilnika zaviranja v sili za vrnitev v pripravljenost
4.1.3.3. Vagoni, ki so opremljeni z napravo za preložitev zaviranja v sili (PZS), imajo v bližini napisa za zavoro tudi znak predpisanih dimenzij:
− Zlato rumene barve: popolna oprema vozila za PZS, z 9 - žilnim kablom UIC; − Rdeče barve: samo prehodni električni
kabel za PZS Slika 43: Oznaka preložitve zaviranja v sili 4.1.4. Označevanje zavor s kompozitnimi zavornjaki
4.1.4.1. Vozila, katerih kolesna zračna zavora je opremljena s kompozitnimi zavornjaki, so na vzdolžnih nosilcih ali na bočnih stenah označena z oznako v skladu z objavo UIC 545 O:
Črno
Slika 44 b:Oznaka na vozilu opremljenem z zavornjaki s srednjim tornim koeficientom
Slika 44 c: Oznaka na vozilu opremljenem z zavornjaki z nizkim tornim koeficientom
4.1.5. Označevanje disk zavor
4.1.5.1. Vozila, katerih zračna zavora je opremljena z zavornimi diski, so na vzdolžnih nosilcih ali na bočnih stenah označena z oznako "D" v krogu rumene barve in predpisanih dimenzij v skladu z objavo UIC 545 O.
4.1.6. Označevanje elektropnevmatskih zavor
4.1.6.1. Vozila, ki imajo vgrajene elektropnevmatske zavore ali samo njihove krmilne prehodne vode, so označena z oznako predpisanih dimenzij:
− rumene barve: električno krmiljena zračna zavora s popolno opremo;
− rdeče barve: samo prehodni vod za električno krmiljenje zračnih zavor.
Slika 46: Oznaka elektropnevmatske zavore
4.1.6.2. Zavrta masa, ki se doseže z ep zavoro je napisana z rdečo barvo ob zavorni masi pnevmatsko krmiljene oziroma posredne zračne zavore. 4.1.6.3. Vagoni, ki so opremljeni z elektropnevmatsko zavoro, krmiljeno po
9 - žilnem kablu UIC (sočasno namenjenem za PZS), so označeni z oznako predpisanih dimenzij:
- rumene barve: s kablom UIC
električno krmiljena zračna zavora s popolno opremo;
Slika 47: Oznaka elektropnevmatske zavore s preložitvijo zaviranja v sili
4.1.7. Označevanje vagonov brez zračnih zavor
4.1.7.1. Tovorni vagoni, ki so opremljeni samo z glavnim zavornim vodom, so označeni z belimi vogalnimi pasovi predpisanih dimenzij, kot je prikazano na sliki 48.
Slika 48: Oznaka vagona, opremljenega samo z GZV
ep
ep
4.2. OZNAČEVANJE DRUGIH ZAVOR IN NAPRAV V ZVEZI Z ZAVIRANJEM
4.2.1. Označevanje ročnih zavor
4.2.1.1. Oznake ročnih in pritrdilnih zavor na potniških, prtljažnih vagonih in drugih železniških vozilih
4.2.1.1.1. Oznaka ročne zavore (piktogram) na potniških, prtljažnih vagonih in drugih železniških vozilih je v bližini vhoda, kjer je tudi mehanizem za upravljanje z ročno zavoro. Praviloma je oznaka ob vhodnih vratih na vzdolžnem nosilcu oziroma steni na obeh straneh vagona, v obliki, prikazani na slikah 49 in 50. Simbol je narisan s temno barvo na svetli (beli do rumeni) podlagi in predpisano dimenzijo.
Slika 49: Piktogram ročne zavore na potniških in prtljažnih vagonih 4.2.1.1.2. Vrednosti zavornih mas ročnih zavor so na potniških in prtljažnih vagonih
napisane v neposredni bližini piktograma ročne zavore, kot prikazuje slika 50.
Slika 50: Piktogram ročne zavore in napis o njeni zavorni masi na potniškem vagonu
4.2.1.2. Oznake zračno - vzmetne ročne zavore
4.2.1.2.1. Zračno – vzmetne zavore so ročne zavore, ki so označene tako kot sledi. Ob ročici ali tipkalu za sprožitev zračno - vzmetne ročne zavore je oznaka, prikazana na sliki 51.
Slika 51: Oznaka sprožilne naprave zračno-vzmetne ročne zavore 4.2.1.2.2. Mesto naprave za odvrtje zračno vzmetne zavore pri pomanjkanju
stisnjenega zraka v GZV je označeno z oznakama, prikazanima na sliki 52.
Slika 52: Oznaka mesta popustne naprave zračno - vzmetne ročne zavore
4.2.1.3. Napisi in oznake ročnih in pritrdilnih zavor na tovornih vagonih
4.2.1.3.1. Tovorni vagoni z ročnimi ali pritrdilnimi zavorami nimajo posebnih oznak teh zavor.
4.2.1.3.2. Tovorni vagoni imajo poseben napis o vrednosti zavorne mase ročne ali pritrdilne zavore, če je ta manjša od skupne mase vagona (lastna masa + masa naklada, pri mejni obremenitvi C). Zavrta masa je napisana v pravokotniku z robom bele barve, in sicer pod lastno maso. Napis je na bočnih straneh vagonov, kot prikazuje slika 53. Če je vozilo s pritrdilno zavoro, s katero se ravna s tal, je vrednost zavorne mase uokvirjena z rdečo barvo.
Slika 53: Napis o zavorni masi ročne zavore na tovornem vagonu 4.2.1.3.3. Tovorni vagoni, katerih zavrta masa ročne zavore je enaka najmanj
skupni masi, nimajo napisa o zavorni masi, pri čemer pomenita napisa o
Lastna masa
Zavorna masa
00
000 kg
Slika 54: Napis zavorne mase ročne zavore na potniškem vagonu 4.2.1.3.5. Če je vagon opremljen z več neodvisno delujočimi ročnimi ali pritrdilnimi
zavorami, je njihova zavrta masa napisana pod lastno maso (npr. za dve zavori) v obliki:
Slika 55: Napis o zavorni masi z več ročnimi ali pritrdilnimi zavorami 4.2.2. Označevanje elektromagnetnih tirnih zavor
4.2.2.1. Vozila z elektromagnetno tirno zavoro so označena z oznako Mg pri napisu za vrsto zavore. Oznaka Mg zavore je tudi na menjalih vrste zaviranja kot prikazuje slika 61.
4.2.3. Označevanje kazal zavor 4.2.3.1. Splošno o kazalih zavor
4.2.3.1.1. Kazala zavor (v nadaljevanju: kazala) so lahko vgrajena na bočnih straneh tovornih in potniških vagonov (približno na sredini), na vhodnih ploščadih potniških vagonov in blizu čelnih strani motornikov in motornih garnitur. Kazala so namenjena za ugotavljanje:
− delovanje zavor (Zavrto-Odvrto) na vozilih z disk zavorami, − sile zaviranja tovornih vagonov (Prazno-Naloženo),
− delovanja zavor velikih moči na potniških vagonih.
4.2.3.2. Oznake in napisi kazal zavor potniških vagonov, motornikov in motornih garnitur
4.2.3.2.1. Na potniških vagonih, motornikih in motornih garniturah z disk zavoro kažejo kazala v kazalnem okencu (sliki 56 in 57) zavrto stanje zračnih zavor z ustreznim napisom ali oznako na rdeči, odvrto stanje pa na zeleni podlagi.
2 x 00.0 t
00.000 kg
Slika 56: Primer kazala zavore na potniškem vagonu
Slika 57: Primer kazala zavore na motornikih in motornih garniturah 4.2.3.2.2. Podobno kot kazala stanja samodejnih zračnih zavor iz prejšnje točke so
vgrajena na potniških vagonih kazala stanja ročnih zavor. Ta kazala so lahko posebna, ali pa so vgrajena v istem ohišju kot kazala samodejnih zračnih zavor (kot prikazuje slika 56) z oznako ročne zavore na zeleni (odvrto) in ali na rdeči (zavrto) podlagi.
4.2.3.2.3. Za ugotavljanje delovanja R zaviranja na potniških vagonih z litoželeznimi zavornjaki so na njihovih bočnih straneh (slika 58) vgrajene omarice s kontrolnikom delovanja R zaviranja, ki sestoji iz manometra in tipkala za sprožitev zaviranja. Po sprožitvi zaviranja z znižanjem tlaka v GZV s 5 na 3,8 bara in pritiskom na tipkalo naraste tlak v zavornih valjih pri brezhibno delujoči zavori z nizke na visoko stopnjo.
Stanje ročne zavore Stanje zračne zavore
4.2.3.2.4. Poleg kontrolnika za preskus delovanja R zaviranja sta na takšnih potniških vagonih vgrajena kontrolna manometra zračnega tlaka v zavornem valju in v GZV (slika 59). Kontrolni manometer zračnega tlaka v zavornem valju je opremljen z dvema kazalcema - kazalnim in sledilnim. Delovanje visoke stopnje zaviranja med vožnjo se lahko ugotovi po legi sledilnega kazalca kontrolnega manometra, ki kaže najvišji doseženi zračni tlak v zavornem valju. Sledilni kazalec je treba vrniti v izhodiščno lego s posebnim ključem, pred opravljanjem zavornega preskusa.
Slika 59: Kontrolni manometer delovanja R zaviranja in manometer GZV na potniškem vagonu
4.2.3.2.5. Kazala zavor vozil, ki so opremljena s kontrolnimi indikatorji delovanja zavor, kažejo stanje zračnih in ročnih zavor z rdečim (zavrto) in zelenim (odvrto) poljem v okencih, ob katerih so simboli stanja zračne zavore in simbol ročne zavore.
Slika 60: Simboli stanja zračnih zavor
ali ali Odvrta ali zavrta zračna zavora Izključena ali neuporabna zračna zavora
Slika 61: Primer kontrolne plošče delovanja zavor potniškega vagona, kjer so od leve strani:
− ročica izključilne pipe, − menjalo zaviranja P-R-Mg, − poteg izzračevalnika zavore, − kontrolnik delovanja Mg zavore, − kazalo zavore
4.2.3.2.6. Vlogo kazala pripravljenosti delovanja R zavore v visoki stopnji zaviranja ima na nekaterih vagonih vgrajena zelena signalna lučka, ki sveti pri pripravljenosti zavore za delovanje v visoki stopnji zaviranja. Lučka se nahaja v prehodu med vhodno ploščadjo in hodnikom.
4.2.3.3. Oznake kazal zavor na tovornih vagonih
4.2.3.3.1. Za pravilno odbiranje zavorne mase tovornih vagonov s samodejnim menjalom sile zaviranja so lahko na njih vgrajena kazala “Prazno - Naloženo”, kot so prikazana na slikah 62 in 63.
Slika 62: Kazalo lege samodejnega menjala »Prazno-Naloženo«
Kazalo lege menjala »Prazno-Naloženo« »Prazno« »Naloženo«
4.2.4. Oznake detektorjev iztirjenja na tovornih vagonih
4.2.4.1. Tovorni vagoni, opremljeni z detektorji iztirjenja, ki so dobro vidni iz obeh bočnih strani vagonov, so označeni na vzdožnih nosilcih z oznako, prikazano na sliki 64.
Slika 64: Detektor iztirjenja, viden z obeh strani vagona
4.2.4.2. Tovorni vagoni, opremljeni z detektorji iztirjenja, so na strani, s katere niso vidni, označeni na vzdožnih nosilcih z oznako, prikazano na sliki 65.
Slika 65: Detektor iztirjenja, viden z druge strani vagona
4.2.4.3. Sprožitev detektorja iztirjenja kaže indikator njegovega stanja, ki se nahaja na detektorju iztirjenja.
5. PRESKUSI DELOVANJA ZAVOR
5.1. PRESKUSI DELOVANJA ZAVOR
5.1.1. Preskusi delovanja zavor so predpisani v poglavju III, točka 2 Pravilnika 202. V tem navodilu so predpisani le preskus zavor in postopki, ki niso predpisani v Pravilniku o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil.
5.1.2. Preskusi zavor se opravljajo v skladu z določili Pravilnika 202 in tega navodila. Izid popolnega preskusa zavore pogonskega vozila strojevodja potrdi na obrazcu Dnevni pregled vlečnega vozila (EV 50) z vpisom naslednjih podatkov:
»Popolni preskus zavore uspešno opravljen dne ____________ , ob ___ uri, ___ minuti.
Ime in priimek: ________________, Podpis: _______________« Izid opravljenega delnega preskusa zavore pogonskega vozila potrdi strojevodja v obrazcu EV-6.
5.1.3. Če opravljata preskus zavore dva pregledna delavca, se s poslovnikom organizacijske enote določi, kateri izmed njiju potrdi uspešno opravljen preskus zavore.
5.2. OPRAVLJANJE PRESKUSOV ZAVOR NA EMG 310
5.2.1. Popolni preskus zavor
5.2.1.1. Popolni preskus zavor je na EMG vrste 310 razdeljen na štiri sklope in sicer na:
1-Opravljanje pregleda zavornih elementov in zavornih sklopov, 2- Opravljanje preskusa pnevmatske zavore,
3- Opravljanje preskusa EP zavore in
4- Opravljanje preskusa magnetne tirne zavore.
5.2.1.1.1. Za pravilno izvedbo navedenih pregledov in preskusov je potrebno izvesti sledeče:
− Elektromotorno garnituro vključiti v delovanje,
− na manometru »Glavni pnevmatski vod« preveriti tlak 10,0 barov,
− priviti ročno zavoro za zavarovanje garniture proti samopremaknitvi, − na upravljalnem pultu preveriti vključenost rdeče signalne
svetilke »Ročna zavora privita«.
5.2.1.2. 1- OPRAVLJANJE PREGLEDA ZAVORNIH DELOV IN ZAVORNIH
5.2.1.3. 2- OPRAVLJANJE PRESKUSA PNEVMATSKE ZAVORE − Na monitorju diagnostike izbrati sliko »Stanje 3«,
− S ključem zaviralnika aktivirati zaviralnik zavore, ročico zaviralnika postaviti v položaj »Vožnja« in ga v tem položaju pustiti 5 minut (čas 5 minut je potreben zaradi popolne zračne oskrbe vseh zračnih sistemov zavornih plošč, sicer nadaljnje opravljanje preskusa zavore ne bo uspešno),
Slika 66: Ključ zaviralnika v položaju »Vključeno«
− na manometru »Glavni zavorni vod« preveriti tlak 5 barov,
− na monitorju diagnostike v sliki »Stanje 3«, po zapolnjenem pravokotniku preveriti vključenost zavorne krmilne naprave WABCOTROL,
− na monitorju diagnostike v sliki »Stanje 3«, po izpraznjenih pravokotnikih preveriti popolno odvrtost celotnega vlaka,
Slika 68: Slika »Stanje 3« na monitorju diagnostike – prikaz stanja: EMG odvrta
− na upravljalnem pultu se mora izključiti rumena signalna svetilka »Tlak zraka v zavornih valjih«,
− Po 5 minutah polnjenja izvesti preskus tesnjenja glavnega zavornega voda s postavitvijo ročice zaviralnika v položaj »izključeno«,
− padec zračnega tlaka v 5 minutah ne sme biti višji od 0,5 bara, kar je pogoj za nadaljevanje opravljanja preskusa zavore.
− Ročico zaviralnika posredne zavore ponovno postaviti v položaj »Vožnja«,
− na manometru »Glavni zavorni vod« preveriti tlak v glavnem zavornem vodu, ki mora znašati 5,0 barov,
− Izvesti začetno stopnjo zaviranja, z znižanjem tlaka v glavnem zavornem vodu za 0,5 bara,
− na manometru »Glavni zavorni vod« preveriti zmanjšanje tlaka v glavnem zavornem vodu za 0,5 barov,
− na manometru »Zavorni valji «, preveriti tlak zraka v zavornih valjih 1. in 4. osi, zadevnega vagona, ki mora biti višji od 0,6 barov,
Slika 69: Slika »Stanje 3« na monitorju diagnostike – prikaz stanja: EMG zavora
− Ročico zaviralnika posredne zavore postaviti v položaj »Hitra zavora«,
− na manometru »Glavni zavorni vod« preveriti tlak 0 barov,
− na manometru »Zavorni valji «, preveriti maksimalni tlak v zavornih valjih 1. in 4. osi, zadevnega vagona, 3,8 barov,
− na upravljalnem pultu preveriti vključenost rumene signalne svetilke »Tlak zraka v zavornih valjih«,
− na monitorju diagnostike v sliki »Stanje 3«, po zapolnitvi vseh pravokotnikov preveriti zavrtost celotnega vlaka,
− Na upravljalni plošči za preskus zavore, pritisniti tipko TEST pnevmatske zavore -piktogram
− na upravljalni plošči za preskus zavore se mora vključiti rdeča signalna svetilka »Vse kolesne dvojice v vlaku zavrte«,
Slika 70: Upravljalna plošča za preskus zavore
15/09/200
