Proces odločanja pri nakupu psa : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. DIPLOMSKO DELO. PROCES ODLOČANJA PRI NAKUPU PSA. Kandidatka: Mojca Reš Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81594373 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: marketing Mentor: redni prof., dr. Damijan Mumel. Maribor, marec, 2008.

PREDGOVOR V življenju se srečujemo tudi z zahtevnimi, težkimi in zapletenimi odločitvami. Ponavadi so to take, ki ne vplivajo samo na tistega, ki odločitev sprejme, temveč tudi na njegovo okolico (družino, prijatelje, neznance). Praviloma so težke odločitve tvegane in imajo lahko resne posledice. Pogosto se zgodi, da ne zdržimo pritiska in se odločimo prehitro. Rezultat je izbira povprečne odločitve, kasneje se pokaže, da pogosto tudi napačne. Ni pomembno, o čem se odloča, pomembno je, kako proces odločanja poteka. Odločevalec se lahko »nauči« uporabljati stopnje procesa odločanja, ki mu bodo odločitev olajšale in ga z minimalnim časom in energije, pripeljale do najboljše odločitve vsakega posameznika. Mnogi se za nakup psa odločijo brez premisleka in šele potem ugotovijo, da so si izbrali neprimerno pasmo ali da o potrebah ter učenju psa premalo vedo. Pojavljajo se težave, ki jih sami ne zmorejo in ne znajo preprečiti ali odpraviti. Idealno bi bilo, da bi se bodoči psičarji pred dokončno odločitvijo posvetovali o izbiri primerne pasme glede na pogoje, ki jih imajo, o izbiri spola, osnovnih potrebah psa in o učenju mladiča. Tako bi bili na prihod novega družinskega člana bolje pripravljeni in bi skupno življenje lahko začeli brez velikih stresov. Psi uživajo v družbi ljudi in obratno. Velikokrat zapolnijo vlogo otroka in so odvisni od svojega lastnika celo življenje. Odvisnost seveda deluje obojestransko, saj pes zlahka postane član družine. Zato je smiselno, da zase in za svojo družino izberemo psa, ki nam bo po temperamentu in potrebah ustrezal. Diplomsko nalogo sem razdelila v dva dela. V prvem delu sem s teoretičnega vidika obravnavala dejavnike, ki vplivajo na proces odločanja. Bolj poglobljeno sem obravnavala stopnje in kategorije procesa odločanja. Na koncu splošnega dela sem nekaj prostora namenila psom. V drugem delu sem skušala teoretični del iz prvega dela povezati z raziskavo. Na veterinarski postaji v Slov. Konjicah, Slov. Bistrici in centru za zdravljenje živali Toplica v Topolšici sem izvedla anketni vprašalnik, z naključno izbranimi porabniki, različnega spola, starosti in izobrazbe. Izbrala sem nekaj pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na proces odločanja porabnikov pri procesu odločanja nakupa psa.. 2.

KAZALO PREDGOVOR …………………………………………………………………………………2 KAZALO ……………………………………………………………………………………….3. 1. UVOD…………………………………………………………………………………...…….5 1.1 Opredelitev področja in opis problema raziskovanja …… ………………………….5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve……………………………………………………….5 1.3 Predpostavke in omejitve……………………………………………………….…….6 1.4 Predvidene metode raziskovanja…………………………………………..………….6 2. PROCES ODLOČANJA……………………………………………………….…………….7 2.1 Proces odločanja…………………………………………………………………...….7 2.2 Dejavniki, ki vplivajo na proces odločanja………………………………………...….8 2.2.1 Individualne razlike………………………………..…………………….....10 2.2.2 Vplivi okolja…………………………………………………...……...…....11 2.2.3 Psihološki proces…………………………..…...……….………………….12 2.3 Stopnje procesa odločanja………………………………..………………….……….12 2.4 Kategorije procesa odločanja………………………………………..…………….….18 2.4.1 Odločanje iz navade oziroma rutinsko odločanje……………………....…..18 2.4.2 Zoženi proces odločanja………………………………………………...….18 2.4.3 Razširjeni proces odločanja…………………………………..……….……19 3. STOPNJE PROCESA ODLOČANJA PRI NAKUPU PSA……………………………….20 3.1 Prepoznavanje problemov………………………………………………..……….….20 3.2 Iskanje informacij……………………………………………………………...……..21 3.3 Vrednotenje in izbiranje alternativ…………………………………...………………22 3.4 Izbira in nakup………………………………………………………………...…...…22 3.5 Ponakupno vedenje……………………………………………………………...……25 4. PSI…………………………………………………….……………………………………….26 4.1 Pes kot živalska vrsta………………………….………………….……...………...…26 4.2 Pasme psov………………………………………………...…………………………26 4.3 Današnja vloga psa…………………………………………………………………...28 5. RAZISKAVA……………………………………...………………………………………….31 5.1 Cilji,opis metode vzorca in postopka raziskovanja ter omejitve in možne napake……………………………………………….…………...………………..…31 5.2 Rezultati…………………………………………………...…………………….……32 5.3 Preverjanje hipotez…………………………………………………...………………43 6. SKLEP…………………………………………………………………………………..…….44 7. POVZETEK……………………………………………………………………..………...…45 3.

8. SEZNAM LITERATURE IN VIROV…………………………………...………………….46 9. SEZNAM SLIK IN TABEL…………………………………………………….………...….48 10. PRILOGE…………………………………………………………………………….……….1. 4.

1. UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema raziskovanja Odločanje je proces, s katerim se srečujemo vsakodnevno. Definiramo ga lahko kot iskanje najboljše izmed možnih rešitev, ob upoštevanju razpoložljivih informacij v sedanjosti in ob upoštevanju projekcije v prihodnosti. Na videz enostaven pet stopenjski proces odločanja pa je, kot vsi vemo lahko vse prej kot to. Problemov, ki lahko nastopijo, je več vrst: zapleteni ali nepopolno definirani cilji, številni dejavniki, ki jih je pri odločitvi potrebno upoštevati, napačne informacije, tveganje in drugo. Če se zavedamo možnih posledic odločitev in odgovornosti, je odločitev še zahtevnejša. Odločanje vključuje poleg racionalnih (razumskih) tudi številne iracionalne (ne-razumske) dejavnike. Na kaj pomislimo ko smo pred odločitvijo za nakup psa? Igro na dvorišču, dolge sprehode po deželi, deževne popoldneve, ko skupaj poležavata na kavču, prijatelja za svoje otroke. Pri odločanju za psa ali proti je potrebno pomisliti tudi na manj prijetne stvari; stroški veterinarja, varstvo v naši odsotnosti, luknje na vrtu, ki jih z veseljem koplje vaš pes. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je predstaviti proces odločanja in raziskati dejavnike, ki vplivajo na proces odločanja pri nakupu psa. Cilji v teoretičnem delu naloge so: ugotoviti potek procesa odločanja pri nakupu psa, vplivne dejavnike, stopnje in kategorije procesa odločanja. Predstavila sem psa kot: živalsko vrsto, njegovo vlogo v današnji družbi in pomen pasme psov. Nadalje sem predstavila raziskavo procesa odločanja pri nakupu psa, ki temelji na anketnem vprašalniku s katerim sem skušala ugotoviti: • • • • •. Kateri so najpogostejši razlogi za nakup psa? Je odločitev za nakup psa trenutna ali premišljena? Ali so prisotni pri procesu odločanja razumski in nerazumski dejavniki? Kako močan vpliv imajo mediji na odločitev pri izbiri psa? Obstaja povezava med načinom življenja, stopnjo izobrazbe in izbiro psa?. Trditve: • • •. H1: Bodoči lastniki psov se odločajo za nakup psa predvsem zaradi želje otrok. H2: Vpletenost v nakup psa z rodovnikom je za ljudi statusnega pomena. H3: Za nakup psa se ljudje odločajo predvsem zaradi družbe, ki jim jo s svojo prisotnostjo nudi pes. 5.

• • •. H4: Vpliv medijev se neposredno odraža na kupcih, posredno pa se odraža v povečanem številu določene pasme psov. H5: Nakup psa ljudje jemljejo kot tehtno in razmišljanja vredno odločitev. H6: Večji vpliv na odločitev psa ima popularnost pasme kot značajske lastnosti pasme.. 1.3 Predpostavke in omejitve Raziskavo sem izvedla in se hkrati omejila na: lastnike psov, ki so obiskali veterinarsko postajo v Slov. Konjicah, Slov. Bistrici in center za zdravljenje živali Toplica v Topolšici. 1.4 Uporabljene metode raziskovanja Ukvarjala sem se s proučevanjem procesa odločanja pri nakupu psa. Preučila sem korake v procesu odločanja, načine, dejavnike, vplive in okoliščine odločanja. Pri proučevanju procesa odločanja sem namenila posebno mesto informacijam, saj lahko kakovostne informacije ljudem zelo pomagajo na poti odločanja do pravilne odločitve oziroma cilja. Pri pisanju sem uporabila deskriptivni pristop, saj sem opisovala ljudi, ki so v procesu odločanja. Uporabila sem tudi metodo raziskave s pomočjo vprašalnika, s katero sem lahko povzela razmišljanja, vprašanja ter vplive, s katerimi se srečujejo ljudje v procesu odločanja pri nakupu psa. Dobljene podatke iz vprašalnika sem zbrala v smiselno celoto, ter na podlagi analize le teh, potrdila ali ovrgla navedene trditve. Pri diplomskem delu sem uporabljala tako primarne, kot tudi sekundarne vire podatkov. Primarne podatke sem črpala iz strokovne literature domačih in tujih avtorjev, strokovnih revij in internetnih strani. Sekundarne (pomembnejše) podatke sem pridobila iz vprašalnika.. 6.

2. PROCES ODLOČANJA 2.1 Proces odločanja Ljudje smo velikokrat postavljeni pred odločitev, izbiro med možnimi alternativami rešitve določenega problema, rezultat je odločitev. V vsakdanjem življenju sprejemamo pomembne, nepomembne, enkratne, ponavljajoče, pričakovane in nepričakovane odločitve. Spremljajo nas v privatnem in poklicnem življenju. Pomembnost odločanja potrjuje izjava Coveya (1994,64): «Danes sem to, kar sem, zaradi včerajšnjih izbir.« Nakupni proces pri potrošniku lahko razumemo kot proces odločanja in reševanja problemov. Z njim označujemo, premišljena, zavestna dejanja, s katerimi zadovoljujemo potrebe. Končni rezultat oblikujejo številni dejavniki, od interne motivacije do najrazličnejših zunanjih, ekonomskih in socialnih dejavnikov. Včasih se potrošnik odloča zelo racionalno, previdno tehta in ocenjuje funkcionalne (utilitarne) lastnosti izdelka. Pogosto pa prevladujejo t.i. simbolični vidiki oz. lastnosti izdelka, ki se kažejo v čustvenih odzivih, čutnem zadovoljstvu, sanjarjenjih ali estetskih razmišljanjih. (Damjan in Možina 1998, 29) Sprejemati moramo odločitve (Mumel 1999, 161-162): 1. o nakupu: • • • • •. ali naj izdelek kupi ali naj ga ne kupi (naj varčuje); kdaj naj izdelek kupi; kakšen/kateri izdelek naj kupi (odločitev o izbiri kategorije in znamke izdelka); kje naj izdelek kupi(odločitev o izbiri prodajalne); kako naj izdelek plača;. 2. o uporabi: • • •. ali naj izdelek uporabi ali ne; kdaj naj izdelek uporabi; kako (na kakšen način) naj izdelek uporabi;. 3. o tem, kaj naj naredi z izdelkom po uporabi: • • •. ali naj izdelek po uporabi zavrže ali obdrži; ali naj izdelek reciklira; ali naj izdelek proda, podari itd.. Za pomoč pri pojasnjevanju procesa odločanja bomo uporabljali model procesa odločanja. Model ni pravzaprav nič drugega kot posnetek (kopija) pojava, ki ga želimo pojasniti. V modelu so zajeti elementi (spremenljivke) in njihova medsebojna (neposredna in posredna) povezanost (Mumel 1999, 162). 7.

SLIKA 1 : POENOSTAVLJEN MODEL ODLOČANJA PORABNIKA. Vir: Prirejeno po Damjanu in Možini (1998, 41). 2.2 Dejavniki, ki vplivajo na proces odločanja Porabnikovo obnašanje se razlikuje od situacije do situacije. Ključ za razumevanje porabnikovega obnašanja je v posamezniku. Odločitev »kupim – ne kupim« je odločitev vsakega posameznika. Posameznik lahko dobi nasvet, lahko je izpostavljen vplivom oglaševanja, lahko sprejme ali zavrne obstoječe informacije; kakorkoli stori, odločitev je njegova. Informacije, ki jih sprejema iz okolja, se integrirajo in tvorijo specifičen okvir, v katerem oseba deluje, ko je izpostavljena tržni situaciji (Možina, Zupančič in Pavlovič 2002, 151). Porabnikovo vedenje je kot dinamično sodelovanje med čustvi, razumom in okoljem. Porabnik dobi informacije iz okolja, ki jih najprej interpretira, pri tem pa ustvarja znanje, pomene in prepričanja, ki mu pomenijo subjektivno razumevanje informacij iz procesa. Kar v spominu ostane, lahko kasneje porabnik prikliče v procesu integracije. Interpretacija je sestavljena iz dveh kognitivnih procesov, in sicer iz pozornosti in razumevanja. Na stopnji pozornosti izbere informacije, razumevanje pa porabnikom določi subjektivni pomen in s tem ustvari osebno znanje ter prepričanja. Na pozornost vplivajo čustveno stanje, vpletenost in okolje. Integracijski procesi, ki so najpomembnejši v procesu odločanja, kombinirajo različne vrste znanj. (Peter in Olson, 2005, 166-167). Kar potrjuje, da je proces odločanja zelo kompleksen in 8.

povezan z veliko disciplinami kot so sociologija, psihologija, ekonomija in druge vede, ter ga je nemogoče obravnavati v celoti na teh straneh. Engel, Blackwel in Miniard delijo dejavnike, ki vplivajo na proces odločanja, v tri skupine (Mumel 1999,162-165): • • •. individualne razlike vplive okolja in psihološke procese.. SLIKA 2 : DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PROCES ODLOČANJA. Vir: Prevzeto po Engel,Blackwel in Miniard (1995, 143-154).. 9.

2.2.1 Individualne razlike Obstaja pet glavnih kategorij individualnih razlik, ki vplivajo na vedenje. To so (Možina, Zupančič in Pavlovič 2002, 151 – 152): a) Porabnikovi viri Posameznik oz. porabnik prinese v vsako situacijo, v kateri mora sprejeti odločitev, tri vire: čas, denar, zmožnost sprejemanja in obdelovanja informacij. b) Znanje Znanje so informacije, ki so shranjene v spominu. Področje, ki ga znanje zajema je široko: dosegljivost in značilnost izdelkov, kje in kako kupovati, kako uporabljati izdelke. c) Stališča Vedenje kupcev je pod vplivom stališč do določene znamke in izdelka. Po tem, ko so stališča oblikovana imajo vlogo usmerjanja. Eden najpomembnejših trženjskih ciljev je spreminjanje stališč, čeprav je le te težko spremeniti. d) Motivacija Nezadovoljene potrebe in motivi vplivajo na vse faze procesa odločanja. Posebej pomembni so na začetni stopnji, saj so prav nezadovoljene potrebe tiste, ki zahtevajo posameznikovo aktivnost pri njihovem zadovoljevanju. V procesu zadovoljevanja posameznik sprejema odločitve o drugih možnih načinih zadovoljevanja potreb ( Možina, Zupančič in Pavlovič 2002, 152). Motivacijskih dejavnikov, ki vplivajo na nas je veliko, nas potiskajo, privlačijo in usmerjajo. Nekateri motivi so močnejši kot drugi. En motivacijski dejavnik bo prevladal nad drugim (Musek 1993,19). V področje motivacije sodijo duševni procesi, ki so povezani s pobudami in cilji. Motiv predstavlja nevidno notranjo silo, ki sili in stimulira posameznika k določenemu vedenju. Silo povzroča napetost, ki je rezultat nezadovoljene potrebe. Posameznik skuša znižati napetost z vedenjem, za katerega predvideva, da bo zadovoljilo potrebo (Schiffman in Kanuk 1997; povzeto po Mumlu 1999, 91). S psihološkega vidika nastane potreba takrat, ko potrošnik zazna potrebo med sedanjim in želenim stanjem (Solomon in drugi 1999, 91). e) Osebnost, vrednote in življenjski stil Osebnost porabnika, je zelo kompleksna struktura, ki je sestavljena iz različnih atributov, kot so ocena lastne vizualne privlačnosti, stopnja pozitivnega pogleda na življenje oz. samozavesti, stopnja duševne in čustvene stabilnosti, realnost predstave o sebi glede na dejansko stanje z želenim (Solomon in drugi 1999, 177). Porabniki se razlikujejo v mnogih značilnostih, ki vplivajo na proces odločanja in nakupno vedenje. S psihografskimi raziskavami pojasnjujemo individualne razlike kot so vrednote, prepričanja, vedenjske vzorce in drugo, ki pojasnjujejo tržne segmente. 10.

Vrednote so kategorije pojavov, ki jih cenimo oz. prepričanja o tem, kaj je dobro ali prav. Porabniki določenim stvarem in pojavom pripisujejo vrednost. Posamezne stvari, izdelki jih privlačijo, so jim dragoceni, v njih zbujajo zadovoljstvo, medtem ko jih ostali odbijajo. Življenjski stil je način, kako posameznik živi. Nanj vplivajo številni dejavniki kot so vrednote, motivi, čustva, osebnost, demografske značilnosti (starost, spol, zakonski stan, dohodek, izobrazba, poklic itd), socialni sloj, referenčne skupine, družina in kultura. Življenjski stil vpliva na porabnikove želje in stališča in ima pomembno vlogo pri procesu odločanja, čeprav se porabniki ne zavedajo njegovega vpliva. Odločitve, ki jih porabniki sprejemajo lahko spremenijo ali ojačajo življenJski stil. Spremenjen življenjski stil pa pripelje do sprejemanja novih odločitev. (Hawkins, Best in Coney 1989, povzeto po Mumlu 1999, 60). 2.2.2 Vplivi okolja Na proces odločanja razen individualnih razlik vpliva tudi okolje, v katerem se porabniki trenutno nahajajo, okolje, v katerem so porabniki bili v preteklosti in porabnikovo prihodnje okolje. Dejavniki okolja, ki vplivajo na proces odločanja (Mumel 1999, 164): a) Kultura Je eden tistih dejavnikov, ki vpliva na obnašanje porabnikov bolj neopazno kot ostali zunanji dejavniki. Vpliva kulture se ne zavedamo. Kultura nam predstavlja okvir, v katerem nastaja in se razvija življenjski stil posameznika in družine (ibid., 131). Kultura zajema: vrednote, ideje, afekte ter simbole, s katerimi si pomagamo sporazumevati, interpretirati in vrednotiti. b) Socialni sloj Socialni sloj je del znotraj družbe. Povezan je z podobnimi oblikami vedenja. Pogosto ga sestavljajo posamezniki, ki imajo podobne vrednote, interese in vedenje. c) Osebni vpliv S pojmom osebni vpliv mislimo na tisto vedenje, ki je pod vplivom naših bližnjih. Ljudi okoli sebe cenimo zaradi njihovih nasvetov v nakupnih izbirah. To se dogaja pri opazovanju drugih, izbiranju in odločanju. Rezultat je, da postanejo primerjalna referenčna skupina. Pri aktivnem iskanju nasvetov, nam ta oseba služi kot mnenjski vodja. d) Družina Razen vseh tistih, katerih mnenje nam je pomembno, na naše odločanje pogosto vpliva družina, katere član smo, in tudi posamezni družinski člani. Družina je pogosto primarna enota odločevanja (odločitev sprejema celotna družina). e) Situacija S spreminjanjem okoliščin, v katerih se porabnik nahaja se spreminja tudi vedenje porabnika, saj se mora prilagajati spremembam v okolju. Spremembe v okolju so nepredvidljive, lahko pa jih tudi predvidimo in jih upoštevamo pri oblikovanju tržnih strategij. 11.

2.2.3 Psihološki proces Psihološki procesi so pomembni za razumevanje in vplivanje na vedenje porabnikov. Pomembni so trije osnovni psihološki procesi (Možina, Zupančič in Pavlovič 2002, 153): a) Obdelovanje informacij Komuniciranje je osnovna trženjska dejavnost. Pomembno je, da poznamo, kako ljudje sprejemajo, obdelujejo in sprejemajo tržna sporočila. b) Učenje Kadar želi kdo vplivati na spremembo vedenja porabnikov, mora poznati proces učenja. Z učenjem posameznik shranjuje informacije v spomin, ki je lahko dolgoročni ali kratkoročni. Bolj kot je informacija zanj pomembna, bolj učinkovito bo njegove učenje. Učinkovitost učenja povečuje ponavljanje. c) Spreminjanje stališč in vedenja Spreminjanje stališč in vedenja je v trženju pomemben cilj, kajti ko spremenimo stališče, spremenimo tudi težnjo k načinu vedenja oziroma odločanja. Stališča je težko spremeniti, še posebej če je usmerjenost močna. 2.3 Stopnje procesa odločanja Pri osnovnih korakih procesa odločanja za nakup oziroma stopnjah proces odločanja je običajno v literaturi naštetih pet stopenj (Mumel 1999,165): • • • • •. prepoznavanje problemov iskanje informacij vrednotenje in izbiranje alternativ izbira in nakup ponakupno vedenje.. Engel, Blackwel in Miniard (1995, povzeto po Mumlu 1999, 165) navajajo sedem stopenj procesa odločanja: prepoznavanje problema, iskanje informacij, prednakupno vrednotenje alternativ, nakup, uporaba kupljene alternative, ponakupno vrednotenje alternativ, znebitev – odstranitev neuporabljenih izdelkov. Na sliki 3 je za lažje razumevanje prikazan model pet- stopenjskega nakupnega odločanja. V modelu gre porabnik skozi pet stopenj, ki si logično sledijo od prepoznave problema do ponakupnega vedenja.. 12.

SLIKA 3: PET-STOPENJSKI ODLOČANJA. MODEL. PORABNIKOVEGA. NAKUPNEGA. Vir: Za ta model obstaja več virov. Na primer: Peter in Olson (2005, 169), Kotler (2004, 204) Prepoznavanje problema je začetek procesa odločanja. Sledita mu iskanje informacij, ki jih porabnik potrebuje za ugotavljanje in presojanje razpoložljivih alternativ. Naslednja faza je odločitev in nakup, ki pa je težko ločljiva od prehodne faze. Nakupu sledi ponakupna predelava informacij. Ta stopnja je pomembna za prihodnje prodajne zmogljivosti trga, saj porabnikova izkušnja z izdelkom ali storitvijo vodi k oblikovanju novih stališč, ki bodo vplivala na porabnikovo odločitev pri nakupu naslednjega enakega ali podobnega izdelka (Ule in Kline 1996, 224-225).. 13.

Prepoznava problema. Občutek prepoznave problema se sproži zaradi razlike med posameznikovo želeno in dejansko stopnjo zadovoljstva. Porabnik mora zaznati, da je prepoznana potreba dovolj pomembna. Biti mora prepričan, da ima na voljo različna sredstva za zadovoljitev potrebe. Šele po tem postane dejansko motiviran za reševanje zaznanega problema (ibid., 226). Kako močno si želimo rešiti problem, je odvisno od dveh dejavnikov (Mumel 1999, 166): •. Od velikosti razkoraka med želenim in dejanskim stanjem.. •. Od relativne pomembnosti problema. Nov avtomobil si lahko želimo, ker imamo starega. Razkorak sicer obstaja, vendar je relevantnost problema majhna, ker imamo poleg tega še druge probleme, npr. gradnjo hiše, šolanje otrok… Pojem pomembnosti je pomemben zato, ker je vezan na življenjski stil.. Iskanje informacij. Problem skušamo rešiti najprej z uporabo informacij iz dolgoročnega spomina. V kolikor je taka rešitev mogoča, je problem rešen. Temu pravimo notranje iskanje. Če pa rešitve problema ne moremo najti z notranjim iskanjem, se pri iskanju informacij osredotočimo na zunanje okolje, ki je ustrezno za rešitev problema. Temu pravimo zunanje iskanje. Na pojav, obliko zunanjega iskanja informacij vplivajo individualne razlike in okolje (ibid., 166). Kotler (2004,204) je porabnikove vire informacij razvrstil v štiri skupine: • • • •. osebni viri: družina, prijatelji, sosedi, znanci, poslovni viri: oglaševanje, posredniki, prodajalci, embalaža, predstavitev v prodajalnah, javni viri: množični mediji, porabniške organizacije, izkustveni viri: ravnanje z izdelkom, pregledovanje in uporaba izdelka.. Vrednotenje alternativ. Velik del napora v zvezi z nakupno odločitvijo vložimo v to fazo, ko je treba narediti izbor iz možnosti, ki smo jih razvrstili v fazi iskanja informacij. Katere kriterije bo porabnik uporabil za presojo, je odvisno od številnih dejavnikov. To so predvsem situacijski vplivi, podobnost izbranih alternativ, motivacija, vpletenost in znanje. Pomembnejša splošna merila za vrednotenje so na primer cena, blagovna znamka in država izvora (Ule in Kline 1996, 239). Kriterijem, ki jih uporablja porabnik za vrednotenje alternativ pravimo evaluativni kriteriji. Število, vrsta in pomembnost kriterijev se razlikuje od porabnika do porabnika in od kategorije do kategorije izdelkov. To so tisti dejavniki, ki jih porabniki upoštevajo pri izbiri (Mumel 1999, 167). Lastnosti, pomembne pri izbiranju, kot so cena, velikost, barva lahko porabniki ocenijo, ostale kot so kakovost, zanesljivost ali koristnost za zdravje pa težje. V situacijah, ki so nejasne, porabniki najpogosteje uporabijo ceno in znamko kot nadomestilo za merilo kakovosti (ibid., 167).. 14.

Izbira in nakupna odločitev. Ko ocenimo vse dane možnosti, se odločimo za nakup ene izmed njih. Odločanje lahko koleba med enostavno in zapleteno odločitvijo, ki potrebuje veliko pozornosti in kognitivnega razmišljanja. Na samo odločitev torej vplivajo integrirane informacije kot na primer prva izkušnja s podobnim izdelkom, informacije na samem prodajnem mestu in prepričanja o drugih blagovnih znamkah, ki jih je porabnik pridobil preko oglaševanja (Solomon in drugi 1999, 249). Po Kotlerju (1996, 197) lahko med nakupno namero in nakupno odločitev posežeta dva dejavnika: •. Stališča drugih, bolj kot je stališče druge osebe negativno in bližja ko je druga oseba kupcu, večji bo njen vpliv na prilagoditev nakupne namere. Seveda je možen tudi obrnjen položaj, ko se porabnikova naklonjenost do blagovne znamke poveča, če je isti znamki naklonjena tudi druga oseba. Vpliv drugih oseb postane kompleksen, kadar osebe, ki so bližnje porabniku izražajo nasprotujoča si mnenja, porabnik pa bi rad ustregel vsem.. •. Nepredvideni situacijski dejavniki vplivajo tudi na nakupno namero. Porabnik oblikuje nakupno namero na podlagi dejavnikov, kot so družinski dohodek, pričakovana cena in koristnost izdelka. Tik pred nakupom kupca se lahko pojavijo nepredvideni dejavniki, zaradi katerih se spremeni nakupna namera (izguba službe, pomembnejši postane nakup drugega izdelka itd).. Popolnoma načrtovan nakup je rezultat visoko vpletenega in razširjenega reševanja problema. Porabnik točno ve, kaj hoče in je pripravljen to iskati, dokler ne bo našel. Pri delno načrtovanem nakupu je bistvenega pomena iskanje informacij, posebej, če je uporabnik v nakup visoko vpleten. Za nenačrtovan nakup je značilno, da porabnika pogosto motivira neposreden vizualni dražljaj na prodajnem mestu. Motivacija je lahko zelo intenzivna in sproži takojšnje dejanje. Nenavadno nepremagljivo nujo po nakupu pogosto spremljajo čustveni izrazi in porabnik običajno ignorira možne posledice (Ule in Kline 1996, 243). Ponakupno vedenje. Uporaba in ponakupno vedenje sta med seboj povezana. Pri nakupu izdelka porabnik mnogokrat dvomi o pravilnosti izbire. Ta pojav označujemo z izrazom ponakupna disonanca. Pojavi se pri ljudeh, kadar opravljajo pomemben nakup, kadar je odločitev med danimi možnostmi težka in pri enkratnih nakupih pri katerih napake ni mogoče popraviti (Mumel 1999, 168). Nakupu sledi uporaba izdelka, ne glede na to, ali porabnik doživlja disonanco ali ne.Uporaba izdelka izpolnjuje določeno tržno potrebo.Glede na to, kako dobro se izdelek izkaže pri uporabi sledi vrednotenje izdelka. Uporabnik izdelek pozitivno ali negativno ovrednoti. Porabniki imajo določena pričakovanja o zmožnosti izdelkov za izpolnitev njihovih potreb. Zadovoljstvo je odvisno od tega, v kolikšni meri so potrebe dejansko izpolnjene. Reakcije, ki se pojavljajo pri negativnem vrednotenju izbire so: zamenjava znamke izdelka, prodajalne ali opozarjanje prijateljev (ibid., 168-169). Kupčevo zadovoljstvo je odvisno od stopnje prekrivanja pričakovane in zaznane kakovosti izdelka. Če je kakovost, izdelka manjša od porabnikovih pričakovanj, bo ta razočaran; če ustreza pričakovanjem bo porabnik zadovoljen, če kakovost presega pričakovanja bo navdušen. 15.

Ta občutja so zelo pomembna, saj je od njih odvisno ali se bo porabnik odločil za ponoven nakup in ali bo drugim naklonjeno ali nenaklonjeno govoril o izdelku. Porabniki oblikujejo svoja pričakovanja na podlagi sporočil prodajalcev, prijateljev, in drugih virov. Prodajalec mora pošteno predstaviti kakovost svojih izdelkov, saj bo lahko v nasprotnem primeru kupec razočaran in nezadovoljen z izdelkom. Porabnikovo zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z izdelkom bo vplivalo na njegovo kasnejše vedenje (Kotler 1996, 198-199). Opuščanje ali znebitev je zadnja stopnja procesa odločanja. Porabnik se po uporabi odloči, kaj bo storil z izdelkom. Lahko ga npr. zadrži, zavrže, predela, proda (Mumel 1999, 169). Že Solomon in ostali (1999, 28) so ugotovili, da porabnik v svojem nakupnem odločanju, ne gre vedno skozi dodelano zaporedje korakov, kot jih lahko vidimo na sliki 3. Zaradi kompleksnosti procesa odločanja, pomanjkanja informacij in časa včasih kakšen korak preskočijo ali se celo premaknejo nazaj na prejšnjo stopnjo. Stopenjski model, ki ga navaja Kotler (glej sliko 3), je zelo podoben prvotnemu modelu procesa odločanja, ki so ga leta 1968 razvili Engel, Kollat in Blackwell (glej sliko 4). Poimenovali so ga model logičnega toka, ki analizira nakupni proces kot serijo postopnih korakov, ki jih mora narediti kupec (Lesjak 1990, 2). SLIKA 4: ENGELOV, KOLLATOV in BLACKWELLOV PROCES ODLOČANJA (nerazvejana temeljna oblika). Prepoznava. problema. Zunanje iskanje. Vrednotenje alternativ. Nakupni procesi. Po prodajno vrednotenje. Vir: Lesjak (1990, 3). Omenjeni avtorji modela menijo, da je nakup določenega izdelka rezultat, ki je sestavljen iz vrste poddoločitev v posameznih fazah procesa odločanja. Peter in Olson (2005, 168) pa proces nakupnega odločanja vidita kot proces reševanja težave, kako porabnik doseže želeni cilj. Porabnik zazna problem zato, ker želena posledica ni dosežena. Skozi proces odločanja se porabniki odločajo, kako se vesti, da bodo dosegli zastavljen cilj in s tem rešili problem. Torej gre v tem primeru za proces nakupnega odločanja, ki je ciljno usmerjen, kot proces reševanja problemov.. 16.

SLIKA 5: KOGNITIVNI PROCESIVNI MODEL ODLOČANJA PORABNIKOV. Vir: Peter, Olson (2005, 166) Peter in Olson obravnavata porabnikovo vedenje kot dinamično sodelovanje med čustvi, razumom, vedenjem in okoljem. Njun model vedenja porabnikov osvetljuje predvsem kognitivni vidik (glej sliko 5). Porabnik dobi informacije iz okolja, ki jih najprej interpretira, pri tem pa ustvarja znanje, pomene in prepričanja, ki mu pomenijo subjektivno razumevanje informacij iz procesa. Kar v spominu ostane, lahko kasneje porabnik prikliče iz spomina v procesu integracije. Interpretacija je sestavljena iz dveh kognitivnih procesov in sicer iz pozornosti in razumevanja. Na stopnji pozornosti izbere informacije, razumevanje pa porabnikom določi subjektivni pomen in s tem ustavi osebno znanje ter prepričanja. Na pozornost vplivajo čustveno stanje, vpletenost in zunanji dražljaji, na razumevanje pa znanje, ki ga ima porabnik v spominu, vpletenost in okolje. Integracijski procesi, ki so najpomembnejši v procesu odločanja, kombinirajo različne vrste znanj z namenom , da (Peter in Olson 2005, 167):. 17.

•. ustvarijo splošne ocene izdelkov, drugih objektov in vedenja, pri čemer sestavljajo znanje in občutke,. •. izbirajo med alternativnimi dejanji pri čemer sestavljajo znanje in čustvene odzive.. V procesu interpretacije oseba oziroma porabnik združuje znanje z namenom, da oceni dve ali več alternativnih dejanj in eno izbere. Rezultat tega procesa je torej izbira, ki je kognitivno predstavljena kot vedenjska namera, ki pomeni načrt odločanja v povezavi s problemom. 2.4 Kategorije procesa odločanja Z vidika vloženega napora v sprejemanje odločitev so na eni strani odločitve, katerih zapletenost je nizka, na drugi strani pa odločitve, katerih zapletenost je visoka. Glede na stopnjo zapletenosti ločimo (Možina, Zupančič in Pavlovič 2002, 163): •. Razširjen proces odločanja. •. Zoženi proces odločanja. •. Odločanje iz navade. Kadar porabnik sprejema odločitev prvič, je zapletenost procesa odločanja ponavadi srednja ali visoka. Če je proces zelo zapleten, ga imenujemo razširjen proces odločanja. Zoženi proces odločanja pa po drugi strani označuje nizko stopnjo zaposlenosti. Večina odločitev oziroma nakupov je takih, da se ponavljajo. Proces odločanja je zelo poenostavljen z izbiro iste znamke kot pri prvem nakupu. Temu pravimo odločanje iz navade in je najmanj zapleteno izmed vseh vrst (ibid., 163). 2.4.1 Razširjeni proces odločanja Razširjen nakupni proces pomeni, da potrošnik natančno in poglobljeno razmišlja o nakupu. Tak proces je viden pri nakupu avtomobilov, dragih oblek, glasbene tehnike oz. vedno, ko je za potrošnika bistveno, da sprejme pravo odločitev. V teh primerih gre potrošnik skozi vse stopnje nakupnega procesa, čeprav ni nujno, da v natančno istem vrstnem redu. Pri tem bo ovrednotil številne alternative in se posvetoval z različnimi viri informacij (Damjan in Možina 1998, 29). Po nakupu se pojavi dvom o pravilnosti odločitve in nato vrednotenje izdelka. Zato pravimo, da se proces analize ne konča po nakupu in uporabi, ampak šele z zadovoljstvom oz. nezadovoljstvom z izbrano alternativo (Mumel 1999, 172). 2.4.2 Zoženi proces odločanja Pojavlja se pri nizki vpletenosti in običajno pri vsakdanjih nakupih. Ponakupno vrednotenje je sorazmeroma majhno. V večini situacij porabnik nima ne časa, ne virov in ne motivacije, da bi prešel vse stopnje razširjenega procesa odločanja. Za zožen proces odločanja je značilno, da 18.

porabnik išče manj informacij in manj vrednoti pred nakupom (Možina, Zupančič in Pavlovič 2002, 165). Skrajno zožena oblika nakupnega procesa je impluzivni nakup, ki se opravi v trenutku. V tem primeru ni iskanja informacij, do ocenjevanja alternativ pa lahko pride šele po nakupu (ibid., 165). 2.4.3 Odločanje iz navade Takšni nakupi se oblikujejo zato, da poenostavimo vsakodnevno življenje in pritiske. Tako preprosto preskočimo ocenjevanje alternativ, do vrednotenja pride samo, če dejanska kakovost ni skladna s pričakovano kakovostjo ali če se spremenijo okoliščine (Damjan in Možina 1998, 31). Pri tovrstnem odločanju lahko kupujemo na osnovi zvestobe blagovni znamki ali na osnovi prepričanja, da so vsi izdelki praktično enake kakovosti (Mumel 1999, 171).. 19.

3. PROCES ODLOČANJA PRI NAKUPU PSA 3.1 Prepoznavanje potrebe oziroma problema Prvi korak v procesu odločanja pri nakupu psa je, da porabnik prepozna oz. zazna potrebo po lastništvu psa. Porabnik je v stanju, ko si želi psa in posledično se pojavi potreba po odločanju. Do prepoznavanja potrebe v tem primeru potrebe lastništva psa lahko pride v primerih: •. ko porabnik zazna razliko med svojimi sprehodi in sprehodi soseda, kateremu družbo dela še pes. •. otrok si želi psa, saj bi rad z njim hodil v pasjo šolo kot njegovi vrstniki. •. mlad par, po poroki se odloči da mu bo prosti čas zapolnjeval pes. •. par srednjih let, po odhodu otrok in nenadnemu spremenjenemu življenjskemu stilu, višku prostega časa, si omisli psa. •. samski moški ali ženska ugotovi, da bi za družbo in kratkočasje lahko imela psa. •. babica oz. dedek je ostal sam in ker ne ve kam z prostim časom si zaželi psa. •. zaposlena mati, si po stresni službi zaželi sprehoda s psom, hkrati pa družbo za otroke. •. strasten pohodnik si za družbo v gore želi pasjega spremljevalca. Porabnik mora zaznati razliko med trenutnim in želenim stanjem. Otrok, ki nima psa, si ga želi, da bo lahko kot njegovi vrstniki hodil z njim na sprehode, mu za svojo žepnino kupoval igrače. Babica si želi psa, da se bo kratkočasila medtem ko ga bo negovala, mu pekla pasje piškote, vodila na sprehode in srečevala znanko iz ulice. Zaposlena ženska si želi psa, da jo bo spremljal na teku in jo varoval v nemirni soseski. Otrok, babica in zaposlena ženska zaznajo, da je njihova potreba pomembna, prepričani morajo biti, da imajo na voljo različne pasme, ki se razlikujejo po barvi, velikosti, karakterno itd, ki bodo zadovoljile njihove potrebe. Ko zaznajo, da lahko izbirajo med različnimi psi, postanejo eni manj drugi bolj motivirani za zadovoljitev potrebe, torej nakup psa.. 3.2 Iskanje informacij Ko je potreba po psu zaznana, porabnik potrebuje primerne informacije, da zadovolji potrebo po nakupu psa. Nastopi v stopnji iskanje informacij, pri kateri v svojem okolju raziskuje in pridobiva primerne podatke za pravilno razumsko odločitev. 20.

Porabnik najprej poišče informacije pri sebi, iskanje po spominu; skuša se spomniti pripovedi prijateljice, ko je kupovala psa, sodelavca, ki je opisoval počitnikovanje s psom na morju, svojega otroštva in igre s sosedovim psom itd. Nadalje se osredotočimo na zunanje okolje ( zunanje iskanje), ki je ustrezno za rešitev problema: • obiščemo pasje razstave, kjer lahko vzreditelje tudi osebno spoznate • pasja tekmovanja • pasje piknike, ki so namenjeni predvsem druženju in spoznavanju lastnikov in psov • obiščemo lahko vzreditelje • pasemski klubi, kjer vam bodo z veseljem pomagali z odgovori na vaša vprašanja o sami pasmi in o vzrediteljih doma in v tujini • kinološka zveza Slovenije – KZS, kjer lahko dobite podatke o slovenskih psarnah in vzrediteljih ter o napovedanih leglih • informacije lahko poiščemo pri ljudeh, ki imajo neposreden stik s psmi: pasji frizerji, poklicni sprehajalci psov, pasji sodniki, veterinarji, vodje šolanja v pasji šoli itd. • izkušnje prijateljev, znancev in sosedov so pomemben vir informacij • ustrezno literaturo si lahko poiščejo na internetu na spletnih forumih, v knjižnici v raznih strokovnih knjigah in revijah Na iskanje informacij vplivajo individualne razlike vsakega posameznika, ki se kažejo: njegova osebnost, želja po najboljši možni izbiri psa, realnost predstave glede življenja s psom itd. Če se za nakup psa odločamo odgovorno in premišljeno, in se trudimo da sprejmemo dobro odločitev gre v tem primeru za razširjen proces odločanja, kjer poglobljeno iščemo informacije. Odločanje iz navade oz. rutinsko odločanje in zoženi proces odločanja, ki se pojavlja običajno pri vsakodnevnih nepomembnih nakupih nista primerna za način odločanja pri nakupu psa. Vsakdo, ki ve, da lastništvo psa pomeni tudi odgovornost bo vedel, da več kot bo pridobili informacij, lažje bo predvidel, v kaj se spušča, razumel bo svojega psa in bolje si bo lahko organiziral svoje "novo življenje". Iščemo, zbiramo informacije o prehrani psa, količini sprehodov, ki jih pes potrebuje, vzgoji in šolanju, skrbi za njegove zdravje, ko poznamo potrebe psa smo tik pred tem, da se odločimo in izberemo kakšnega psa želimo, in kje ga bomo dobili. 3.3 Vrednotenje in izbiranje alternativ Ko kupujemo psa, je potrebno najprej zbrati čim več informacij o pasmi in vzrediteljih (doma in v tujini). Večinoma se ljudje najprej »ogrejemo« za pasjo pojavo, torej za izgled posamezne pasme, šele ob nadaljnem raziskovanju ugotavljamo, ali izbrana pasma ustreza našemu življenjskemu stilu. Žal se vse prepogosto ljudje odločajo za nakup psa samo na podlagi fotografij in začnejo zbirati informacije šele po tem, ko psa že imajo doma. Nemalokrat kmalu ugotovijo, da pasma ni primerna zanje, da od njih zahteva veliko spremembo življenjskega stila. Če kupuje psa družina, potem je obvezen dogovor v okviru družine o vsem, kar zadeva skrb za psa v nadaljnem desetletju ali več. Obenem je treba premisliti, kaj želimo s psom početi: se udeleževati razstav, tekmovanj, se vključiti med reševalce, vzrejati, ali imeti kužka le kot 21.

življenjskega sopotnika. Težko bo namreč uskladiti željo po nakupu angleškega buldoga ali nemške doge in željo po zmagah v agilityju. (Dostopno na: http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=939, Jana Pahovnik. 2005. Kako kupimo psa? Mojpes.net, online 24.01.2008) Med tem in po tem, ko zbiramo informacije o različnih možnih izbirah psa od kratkodlakega, dolgodlakega, rjavega in belega, različne pse med seboj primerjamo in vrednotimo, ter izbiramo samo še med všečnimi alternativami, da izberemo najbolj primerno pasmo psa. Porabnik izbira med različnimi pasmami psov, kriterij, ki ga uporablja se razlikuje od porabnika do porabnika, za nekoga je kriterij, majhen kratkodlak pes, ki potrebuje le malo gibanja za drugega hiperaktiven pes, ki bo lastniku sledil na teku, dolgodlak in nezahteven pri negi, da bo lahko živel na vrtu. Priznan veterinar in etnolog dr. Whitney priporoča :« izberite si psa, ki ustreza največ vašim zahtevam« ( Klever 1991, 17). Pri tem moramo imeti pred očmi naš življenjski slog. Če radi hodimo v hribe in si želimo, da bi nas pri tem spremljal pasji prijatelj, verjetno ni primerno, da si izberemo katero od majhnih pasem. Če pa smo bolj lene in popustljive sorte ter nismo pripravljeni posvetiti pretirano veliko časa šolanju psa, pa so majhne pasme kot nalašč za nas. Mešanček nam pri vsakodnevnem življenju nudi prav toliko veselja in užitkov kot pasemski kuža, prav tako pa nam nevzgojeni pasemski kuža lahko povzroči prav toliko sitnosti kot nevzgojeni mešanček. Tudi veterinarske storitve imajo isto ceno za oba. Razlika je le v tem, da pri pasemskem mladiču vemo kdo sta starša in lahko pričakujemo neko vedenje in izgled, lastno določeni pasmi, pri križancih in mešančkih pa običajno vsaj enega od staršev ne poznamo in lahko le ocenimo v kakšnega psa bo zrasel mladiček. (Dostopno na: http://www.bobi4ever.net/PoPsa.htm, online 20.01.2008.) 3.4 Izbira in nakup Kupec je postavljen pred izbiro in odločitev glede: Izbira pasme Pasem je zelo veliko. Vsaka ima določene značilnosti, ki so značilne le zanjo. Ob izbiri stojimo pred dilemo, kako se pravilno odločiti ob tako različni ponudbi. Izbor ožamo postopoma. Ko izbiramo, ni dobro, da smo omejeni le na informacije o eni sami pasmi. Treba je primerjati pasemske značilnosti s svojimi željami in pričakovanji. Prav tako se morda ne bo dobro obnesla izbira pasme zato, ker imajo takega psa prijatelji, nam je všeč po izgledu ali si ga želi eden od naših otrok. Vsaka pasma je poglavje zase, znotraj vsake pasme je poglavje zase tudi posamezen pes. Zato je potrebno veliko več informacij, preden izberemo in se dokončno odločimo za nakup. (Dostopno na: http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=939, Jana Pahovnik. 2005. Kako kupimo psa? Mojpes.net, online 24.01.2008) Pri izbiri si lahko pomagamo, če poznamo naslednje lastnosti psov (Dostopno na: http://www.arka.kelt.si/izbira.htm, online 20.01.2008.): temperament, velikost, potrebe. Temperament/značaj S tem psom boste preživeli približno deset let, torej se prepričajte ali ima pes, ki si ga želite 22.

osebnost, ki vam odgovarja. Ali si želite psa, ki potrebuje veliko gibanja ali psa, ki le poležava v senci? Psa, ki je lahko učljiv ali čuvaja? Lahko si kupite psa, ki je prijazen do vsakogar ali pa takega, ki je lojalen do domačih a sovražen do tujcev. Določeni psi potrebujejo več pozornosti, kot ostali. Ne uničite jim značaja. Velikost Vsi mali kužki so seveda prisrčni, ampak hitro rastejo- nekateri celo zelo rastejo. Poizvedite kako velik in težak bo vaš pes. Ne pozabite, da večji psi potrebujejo več hrane in prostora - ali je vaše stanovanje ali dvorišče sploh dovolj veliko za takšnega psa. Naj vam bo v vednost: tudi nekateri majhni psi potrebujejo veliko prostora za tekanje naokrog in "kurjenje" energije. Dlaka Vse pse je potrebno kopati in krtačiti. Dolgodlaki pes vam lahko tako vzame kar nekaj časa preden ga očedite. Pes tudi zamenja dlako, tako, da premislek ne bo odveč. Samica ali samec V glavnem ni velikih razlik v značaju med samci in samicami. V času gonitve je potrebno paziti na samca, ker jo zelo rad popiha od doma in si išče izbranko. Takrat se tudi veliko psov izgubi. Na drugi strani pa teh skrbi ni, saj samica na svojega izbranca čaka doma. Samice bolj "mehke" za učenje, kar pomeni, da nimajo velike potrebe po tem, da bi uveljavljale lastno voljo (kar je pri samcih bolj izrazito) in iz tega izhaja mišljenje, da so samice bolj dojemljive. Samice so ponavadi bolj zahtevne pri zahtevanju pozornosti, a so bolj učljive in z lastnikom razvijejo bližji odnos in so na lastnika bolj navezane kot samec. Samci imajo ponavadi več temperamenta in so bolj neodvisni, težje jih je tudi trenirati. Rodovniški ali nerodovniški Rodovnik je kot nekakšen »rojstni list« psa, na katerem so napisani njegovi osnovni podatki: • • •. rodovniško ime psa ter rodovniška imena prednikov za 3 generacije nazaj, rojstni datum, pasma psa, številka vpisa v rodovno knjigo in tetovirna številka, ki se sklada s številko, ki jo ima pes vtetovirano v ušesu ali na notranji strani stegna, podatki o vzreditelju.. Ko kupujete psa se zavedajte, da vam samo rodovnik in izbira zaupanja vrednega vzreditelja zagotavljata nakup psa z izbranimi vizuelnimi in karakternimi značilnostmi. Ne glede na to, da vam bodo ljudje razlagali, da ne potrebujete rodovnika, da so nerodovniški psi tudi čistopasemski in povsem taki, ki ustrezajo izbrani pasmi, se zavedajte, da so psi brez rodovnika mešanci. Nihče vam ne more zagotoviti, v kaj bo zrasel mladič brez rodovnika, imate le besedo neznanca, ki hoče od vas denar. Mu verjamete, da je res vse o prednikih mladička, ki vam ga ponuja? Denar je sveta vladar! (Dostopno na: http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=939, Jana Pahovnik. 2005. Kako kupimo psa? Moj pes.net, online 24.01.2008) Čistokrvnih psov brez rodovnika v resnici ni. Že prej smo navedli, da pasme odlikujejo njihove specifične značilnosti. In zakaj nekateri predstavniki običajno ostanejo brez rodovnika? Ker se je nekje v verigi katera od značilnosti izgubila. Te značilnosti pasme ugotavljajo in preverjajo strokovnjaki na vzrejnih pregledih. Običajno manjka vzrejno dovoljenje, zaradi česar potomci takih psov ne morejo dobiti rodovnikov. 23.

Kam po psa Kam spadajo trgovci, preprodajalci, dvoriščni rejci (tisti, ki imajo veliko psic, velikokrat različnih pasem, in jih parijo tudi po dvakrat na leto, ko »odslužijo«, pa jih zavržejo), pasje tovarne in nakup psa v trgovini, je najbrž jasno. Takšni psi se prodajajo samo za denar, psi trgovcev ne zanimajo drugače, kot le vir njihovega zaslužka. Izognite se oglasom, v katerih vam ponujajo več različnih pasem. Samo nekaj posameznih vzrediteljev v Sloveniji je, ki v resnici doma vzrejajo tri različne pasme in ki za svoje pse in njihove mladiče skrbijo tako kot je treba. Večina pravih vzrediteljev je naklonjena eni pasmi ali dvema in z vsem srcem pri njuni vzreji. (Dostopno na: http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=939, Jana Pahovnik. 2005. Kako kupimo psa? Mojpes.net, online 12.01.2008) Posebno odgovorno odločitev sprejmejo tisti, ki se odločijo posvojiti psa iz azila. Pri tem imam v mislih predvsem odgovornost do psa. Psi v azil namreč prihajajo vsak s svojo nesrečno zgodbo. Vsaka neuspešna posvojitev v njih le še povečuje nezaupanje v človeka, s tem pa se jim možnosti za uspešno posvojitev hitro manjšajo. Če ste torej sprejeli to hvale in vsega spoštovanja vredno in odločitev, naj bo to dobro pretehtana, trdna in dokončna odločitev. Predvsem v dobro psov. Vsaka uspešna posvojitev poveča možnosti ostalim, ki svojo novo družino še čakajo. (Dostopno na: http://www.bobi4ever.net/PoPsa.htm, online 20.01.2008.) Pri nakupu psa se vam nikakor ne sme muditi. Psa ne kupujete samo za eno sezono, temveč za desetletje ali več. Prav tako pes ni predmet, ki ga zavržete, ko nimate časa zanj. Imejte potrpljenje že pri iskanju, saj boste veliko potrpljenja potrebovali tudi potem pri vzgoji svojega psa. (Dostopno na: http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=939, Jana Pahovnik. 2005. Kako kupimo psa? Mojpes.net, online 12.01.2008) V poglavju 2.3 pri Izbiri in nakupni odločitvi (str. 15) smo po Kotlerju (1996,197) navedli, da lahko med nakupno namero in nakupno odločitev posežeta dejavnika: • •. Stališča drugih npr. če nam prijateljica priporoča psa labradorca in ne maltežana, se bo nakupna verjetnost labradorca nekoliko povečala, za nakup maltežana pa zmanjšala. Nepredvideni situacijski dejavniki npr. otrok si namesto psa zaželi kolo, staršem se po otrokovem napadu astme zdi koristnejše počitnikovanje na morju kot nakup psa.. 3.5 Ponakupno vedenje Imeti psa je nagrajevana, izzivov polna izkušnja. Psički, tako kot mali otroci, potrebujejo mnogo časa in pozornosti, še posebej v prvih mesecih svojega življenja. Učenje navad in doživete izkušnje v tem kritičnem obdobju vplivajo na njihovo zdravje, nagnjenja in osebnost v njihovem odraslem življenju. Psiček, vzgojen s potrpljenjem, skrbjo in ljubeznijo, bo odrasel v srečnega in dobro prilagojenega člana družine.. 24.

Po nakupu psa ali bolje ko prinesemo psa domov se začne odgovorno razmerje gospodar – pes. Z vzgojo in pravilno socializacijo mladička začnemo že prvi dan, da kasneje, ne bo prihajalo do nezaželenega početja našega kužka. Poiščemo lahko tudi pomoč pri kinoloških društvih, vzreditelju, inštruktorjih šolanja. Že par dnevno bivanje s kužkom, vsakodnevno hranjenje, skrb za dosledno držanje in izvajanje pravil, ki so na začetku le osnovna nam prikaže dejansko sliko življenja s psom. Ritem življenja se nam spremeni, ponoči s težavo vstanemo in peljemo psa na potrebo, priprava hrane nam vzame več časa kot smo menili, luže na novi preprogi so moteče in popraskana vrata so razlogi zaradi katerih se pojavi nezadovoljstvo ali zadovoljstvo s psom. Pojavi se lahko dvom v pravilnost izbire, dvomimo, če smo ravnali prav, ko smo izbrali prvega psička, ki je pritekel k nam in ali ne bi bilo bolje, če bi namesto samca izbrali samičko. Imeli smo neko predstavo, ideje, želje in pričakovanja o samem psu, njegovem vedenju, potrebah. Naše zadovoljstvo s psom je odvisno od tega, v kakšni meri je pes izpolnil naša pričakovanja in potrebe. Pomembno vlogo ima tudi naša informiranost, pravilne informacije lahko pripomorejo k zmanjšanju nezadovoljstva. Reakcije nezadovoljnih lastnikov psov so: psa zavržejo, pustijo ga na cesti, oddajo v zavetišče, usmrtijo, oddajo oz. prodajo naprej. Najpogostejši razlogi za negativno vrednotenje psov so: • • • • •. pes ni izpolnil pričakovanj lastnikov s psom je bilo preveč dela varstvo med dopustom lastniki se preselijo in psi so tam nezaželeni ljudje se psa naveličajo. 25.

4. PSI 4.1 Pes kot živalska vrsta Po zadnjih raziskavah se je pes kot posebna živalska vrsta Canis familiaris razvijal postopoma skozi dolgo zgodovinsko obdobje iz sivega evropskega volka. Družbena zgradba volčje skupnosti je človeški družbi bližja od zgradbe katerekoli druge živali: temelji na osnovi hierarhije dominantnih in podložnih posameznikov, vsak od njih pa se zaveda svojega položaja v odnosu do drugih članov skupnosti. Mlade volčje mladiče so sprejeli v človeške lovske skupnosti, včasih pa je kak primerno podložen mladič posebej krotke narave dosegel odraslo dobo in sprejel ljudi kot del svojega krdela. Čeprav so bili ti volkovi ubogljivi in socializirani, so bili še vedno daleč od tega, da bi bili udomačeni. Proces udomačitve je bil počasen in se je razvijal postopoma skozi več rodov. Ko so se volkovi krotke narave začeli pariti v bližini človeške skupnosti, so začeli njihovi mladiči odraščati v varovanem okolju, kjer ni bilo več treba oditi na lov na veliko divjad. Skozi več rodov so se udomačeni volkovi genetsko spremenili v primerjavi s svojimi divjimi bratranci, saj so sledili procesu naravne evolucije in selekcije ter se tako odzvali na nove dejavnike v človeškem okolju. Prišlo je do telesnih sprememb v celotni velikosti živali, obliki lobanje, barvi in teksturi kožuha, velikosti zob ter obliki oči. V zadnjih stopnjah udomačitve so ljudje začeli ustvarjati različne vrste psov z umetno selekcijo barve, velikosti, vrste kožuha, drže uhljev in repa kot tudi značaja. Prvi ljudje, ki so začeli razvoj različnih pasem psov, so bili verjetno Rimljani. Ti so za različne namene imeli različne pse. (Dostopno na: http://www.pedigree.si/articles/Vse+o+psih/Splosni+clanki/Zgodovina+psov, Zgodovina psov, on line 29.01.2008) Udomačitev psa sovpada s spremenjenim načinom človekovega preživljanja, ko začne človek živeti v stalnih naselbinah. Odpadki postanejo tako gotov vir hrane za tiste živali, ki so se manj bale človeka. Psi potujejo s selitvami ljudstev po svetu, imajo potomce s tam živečimi volkovi in psi drugih območij. Sčasoma se spremenijo v posebno živalsko vrsto. Tako se je začelo izjemno zvesto medsebojno razmerje, ki traja še danes. Velikokrat je bilo že napisano, tolikokrat, da je postalo že »obrazec« in vendarle je resnica – pes je naš najboljši prijatelj. Brez njegove pomoči pri varovanju doma, sodelovanja pri lovu, čuvanju čred in napora pri vleki tovorov človeštvo ne bi napredovalo tako, kot je, in zelo verjetno v mnogih delih sveta ne bi moglo preživeti (Fogle 1997, 6).. 4.2 Pasme psov Pse začno ljudje vzrejati za posebne namene in tako se izoblikujejo pasemske skupine: pastirski in ovčarski psi, lovski psi, psi za čuvanje premoženja ter borbe. Pasme, kot jih poznamo danes, so zgodovinsko gledano nov pojav, saj se jih večina pojavi šele pred približno 200 leti, pravi razcvet pa doseže s prvimi pasjimi razstavami.. 26.

Trenutno obstaja več kot štiristo različnih pasem psov, vendar pa so vsi psi, ne glede na današnjo pasmo, potomci volkov, ki so jih človeški lovci udomačili v procesu, ki se je začel pred več kot 12.000 leti ob koncu ledene dobe. Kinologi so se že od nekdaj ukvarjali z ocenjevanjem in primerjanjem posameznih pasem, ter izdelovali različne sisteme za razvrščanje psov na pasme. Za vsako pasmo so sestavili tako imenovan standard, ki vsebuje natančen opis psov in določa vse obvezne razpoznavne značilnosti. Standard navaja tudi specifično vedenje, vrsto nalog oz. dela za katera je pes sposoben in njegove duševne lastnosti. Po določilih mednarodne kinološke zveze (FCI) so psi, katerih standard priznava FCI, razdeljeni v deset pasemskih skupin, ki se delijo po posameznih sekcijah: 1. FCI skupina - Ovčarski in pastirski psi (razen švicarskih planšarskih psov) 2. FCI skupina - Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi 3. FCI skupina - Terierji 4. FCI skupina – Jazbečarji 5. FCI skupina - Špici in pratipski psi 6. FCI skupina - Goniči in krvosledci (barvarji) 7. FCI skupina – Ptičarji 8. FCI skupina - Prinašalci, šarivci in vodni psi 9. FCI skupina - Družni psi 10. FCI skupina – Hrti Poleg pasem, ki so uradno priznane s strani FCI, obstajajo tudi pasme, ki so začasno priznane (nove pasme, ki se šele uveljavljajo oz. še ni dovolj predstavnikov pasme).. 27.

4.3 Današnja vloga psa Pes pomaga človeku že od vsega začetka: •. Lov. Pes sam ali v skupini pomaga lovcu iskati divjad, slediti, prignati, prinesti (tudi iz vode), pregnati iz jame.... •. Vojska. Vojaški psi opravljajo vse mogoče naloge, od čuvanja vojašnic, iskanja ljudi, orožja ali min, napadanja in obrambe na terenu do tega, da (nekoč so) celo oprtani z razstrelivom udirajo v sovražne postojanke.... •. Policija. Policijski psi razen iskanja pogrešanih oseb služijo tudi za napad in obrambo, poleg tega pa zelo uspešno iščejo mamila na mejnih prehodih.. SLIKA 6: PSI V VOJSKI. •. Reševalci. Med reševalci sta dve glavni smeri: reševanje v hribih, ki zajema iskanje pogrešanih ali zasutih pod snežnim plazom (lavinski psi), in reševanje pri nesrečah (ruševinarji). Reševalce poklicejo tudi v primeru, ko se kdo izgubi ali pobegne.. •. Pomoč ovčarjem. Psi pomagajo ovčarjem na dva načina: čuvajo ovce (pastirski psi) ali jih pomagajo voditi (ovčarski psi).. •. Vprega: V večno zasneženih deželah pasja vprega ni le šport, ampak pravi način potovanja. Razen sani vlečejo psi tudi vozičke.. •. Družabnik: Ljudje so uvedli razne športe, pri katerih tekmujeta kot par človek in pes. Od tekmovalnega šolanja psov, do agilitija, fly-balla, pasjih dirk, tekmovanja v spretnostih, zganjanja ovac ali gosi v ograde, že omenjenih dirk na saneh in še kaj.. 28.

•. Pomoč invalidom. Psi lahko invalidom pomagajo na različne načine, najbolj pogosto jih naučijo prinašanja raznih predmetov, ki jih na povelje izročijo invalidu. Zelo pomembna je tudi naučenost, da pritisne na gumb za pomoč, če skrbnik tako reče ali v primeru, da se kljub poskusom, da ga zbudi, ne gane.. •. Vodniki slepih. Prva oblika pomoči ljudem s posebnimi potrebami je bila prav vodenje slepega skrbnika.. SLIKA 7: PES KOT VODNIK ZA SLEPE. •. Specializirani iskalci podzemnih gob, hišne plesni.... •. Pes terapevt. S svojo prisotnostjo in prijaznostjo psi osrečujejo otroke po bolnišnicah in starčke po domovih. Za to nalogo so primerni samo popolnoma zanesljivi psi, ki ne kažejo odpora do tovrstnega dela.. •. Psi, ki napovedo epileptični napad. Ljudje, ki imajo epilepsijo, so v nevarnosti predvsem zato, ker se jim napad lahko zgodi v najbolj neprimernem trenutku. Nekateri psi zaznajo bližajoči napad in opozorijo skrbnika, ki ima še toliko časa, da se varno pripravi nanj.. •. Psi diagnostiki. Koliko bolj razvita so pasja čutila od človeških, vemo že dolgo, da pa je voh lahko tako natančen, da pes iz urina več oseb na podlagi vonja izloči tistega, ki pripada rakastemu bolniku, pa je vseeno presenečenje.. •. Filmski igralci. Psi v filmih pomagajo avtorjem posredovati sporočila občinstvu in privabijo v kino tudi tiste ljubitelje živali, ki si brez pasje vloge filma sploh ne bi ogledali. Največkrat pa živalim v filmih pripisujejo človeške lastnosti in jih prikazujejo kot vse razumevajoča bitja, kar zavaja in vodi marsikateri odnos med človekom in psom v slepo ulico, zaradi prevelikega pričakovanja.. 29.

SLIKA 8: PES V FILMSKI VLOGI. •. Pes kot hišni ljubljenec. Najbolj razširjena vloga psa je še vedno hišni ljubljenec, prijatelj, tolažnik, nadomestek. (Dostopno na: http://www.svrk.net/splosno/index.php?Dana%B9nja_vloga_psa, Današnja vloga psa, online 22.01.2008) Psi nam dajejo občutek ljubezni, varnosti, pomembnosti, spravljajo nas v dobro voljo. Božamo jih, ker nam je ta dotik prijeten. Radi se z njimi pogovarjamo, čeprav večinoma ugotavljamo, da je njihova sposobnost razumeti o čem govorimo, omejena. Prav tako, se zelo radi o psih pogovarjamo, ker govorjenje o tistem, kar imamo radi, verjetno ugodno vpliva na naše zdravje. Kadar opazujemo pse pri igri občutimo zadovoljstvo in kadar pes priteče k nam in nas pozdravi, vemo, da nas ima rad. V veliko zadovoljstvo nam je tudi, ko pse hranimo, krtačimo, hodimo na sprehod in na vse mogoče načine skrbimo zanj (Fogle 1997, 34). Psi niso ljudje s kožuhom, štirimi tacami in repom. So živa bitja s svojimi pravicami. In to, kar mislimo o njih, določa naše odnose z njim.Mnogi ljudje mislijo, da imajo samo človeku podobne opice nekaj pojma o sebi in da vedo, kdo so. Če imamo razum, to pomeni, da lahko sklepamo o razumnosti drugih. Drugi pa trdijo, da je to vprašanje težko, saj so tudi pri ljudeh vprašanja o razumu in duhu sila subjektivne in zasebne narave. Ljudje iz te kategorije živalim odrekajo občutje "jaza", druge spet nimajo niti zavesti. To seveda trdijo ob zapostavljanju vedenjskih in nevrobioloških raziskav kognicije (spoznavanja, zaznavanja) pri živalih. S tem se veliko ukvarja ameriški kognicijski biolog dr. Marc Bekoff.Takole pravi Bekoff: "Argument kritikov je, da psi nimajo govorice, vsaj človeku podobne govorice ne. Pomanjkanje govorice pa za mnoge pomeni, da organizem ne more imeti zavesti. Toda kriterij govorice je sila antropocentričen. Seveda psi ne govorijo kot ljudje, imajo pa jasne sposobnosti izražanja v zelo kompleksnem komunikacijskem sistemu in tudi zavest, ki je lahko podobna človeški ali pa tudi ne. ." Morda imajo psi v glavi prikaz vonjav, zvokov in slik, čeprav se nam zdijo takšne duševne dejavnosti tuje, toda za pse zato niso nič manj realne. Naši kanidi sploh ne potrebujejo govorice za sprejemanje odločitev. (Dostopno na: http://www.mojpes.com/clanki/clanek.asp?page=2&rubrika=psiskozistoletja, Tvoj pes-neznano bitje, junij 2005, online 22.01.2008). 30.

5. RAZISKAVA 5.1 Cilji, opis metode, vzorca in postopka raziskovanja ter omejitve in možne napake a) Cilji Z diplomsko nalogo sem želela ugotoviti kako se ljudje odločajo za nakup psa, ter kaj je tisto kar jih vzpodbudi k izbiri posameznega psa. Ugotoviti sem želela razloge, da psa kupijo pri vzreditelju, preprodajalcu ali gredo ponj v zavetišče. Zanimali so me predvsem vplivi medijev, otrok in lastnosti psa pri odločitvi za nakup psa. Cilj je dati informacije bodočim lastnikom psa in jih vzpodbuditi, da bodo nakup psa jemali odgovorno in bodo tako zavedno ali spontano sledili stopnjam procesa odločanja. b) Opis metode raziskovanja Podatke sem zbirala s pomočjo anketnega vprašalnika. Sestavila sem vprašalnik, ki je vseboval podatke, ki se nanašajo na postavljene hipoteze.Vprašalnik je sestavljen iz petih sklopov vprašanj. S prvim vprašanjem izvemo ali ima anketiranec psa z rodovnikom ali mešanca. Pri drugem vprašanju izvemo razloge za nakup psa. Tretje vprašanje se nanaša na odločitev za nakup psa pri vzreditelju, preprodajalcu ali v zavetišču. Pri četrtem vprašanju je postavljenih nekaj trditev v obliki semantičnega diferenciala za ugotavljanje mnenj in stališč do nakupa psa. Na koncu od anketirancev pridobim osebne podatke o starosti in stopnji izobrazbe ali gre za samsko osebo, družino ali partnersko zvezo. c) Vzorec V vzorec sem zajela 108 anketirancev različne starosti in izobrazbe. Anketni vprašalnik je bil na voljo v pred prostoru v veterinarski ambulanti v Slov. Konjicah in Slov. Bistrici in na vidnem mestu recepcije Centra za zdravljenje živali Toplica v Topolščici. Anketni vprašalniki so bili anketirancem na voljo 24.12. 2007 do 25.01.2008. d) Postopek raziskovanja Anketiranci so anketni vprašalnik izpolnjevali sami v pred prostoru veterinarske ambulante oz. centra za zdravljenje živali. Med 108 anketnimi vprašalniki so bili 4 nepopolno izpolnjeni, tako da sem pri analizi upoštevala 104 vprašalnike. Podatke, ki sem jih zbrala z vprašalnikom, sem obdelala in uredila ter prikazala s pomočjo tabel in grafikonov. e) Omejitve in možne napake Zagotovo so imeli nekateri anketiranci z razumevanjem vprašanj težave. Na Centru za zdravljenje živali Toplica je uslužbenka na recepciji bila na voljo za pojasnila za lažje razumevanje vprašanj. Nekateri so bili pri izpolnjevanju verjetno premalo zbrani ali z mislimi drugje. Medtem ko so čakali na mnenje veterinarja ali prihod svojega psa iz ambulante niso bili vsi sposobni podati svojega dejanskega mnenja. 31.

5.2 Rezultati Vprašanje 1: Kakšnega psa imate? SLIKA 9: LASTNIŠTVO PSA MEŠANCA IN PSA Z RODOVNIKOM. 49 %. 51 %. Psi mešanci Psi z rodovnikom. Vir: Anketa, januar 2008. Pri tem vprašanju sta bila dva možna odgovora, anketiranec je označil ali ima psa z rodovnikom ali mešanca. Glede na dobljene rezultate ugotovimo, da ima 53 anketirancev psa mešanca in 51 anketirancev psa z rodovnikom. Trije anketiranci so na to vprašanje odgovorili oz. napisali, da imajo čistokrvnega psa brez rodovnika. Čistokrvni psi brez rodovnika uradno ne obstajajo. Le tega odgovora nismo upoštevali in smo jih prišteli k psom mešancem. V teoretičnem delu diplomske naloge (poglavje 3.4) sem na kratko zapisala nekaj na temo o psih z rodovnikom in mešanci.. Vprašanje 2: Iz kakšnih razlogov ste se odločili za nakup psa? Na voljo je bilo pet konkretno predlaganih odgovorov (zaradi otrok, vzreja, aktivnosti na razstavah, tekmovanjih, varnost, družba) in možnost vpisa poljubnega odgovora. Izmed vseh 104 anketirancev, jih je 86 izbralo oz. navedlo razlog za nakup psa njegovo družbo, razlog zaradi otrok je navedlo 13 anketirancev. Možnost pripisa svojega odgovora je uporabilo 5 anketirancev, katerih odgovori so prikazani v sliki zgoraj pod »ostalo«. Pripisali so, da so psa dobili v dar, da so psa našli. Ostali trije predlagani odgovori med anketiranci niso bili izbrani. Najpogostejši razlog za nakup psa, ki so ga navedli anketiranci je kljub temu, da ga razčlenimo na razloge za nakup psa mešanca oz. psa z rodovnikom ostal nespremenjen. Kupci psov si najbolj želijo pasje družbe.. 32.

SLIKA 10: RAZLOGI ZA NAKUP PSA. 4,5 %. 12,5 %. 83 %. Zaradi družbe, ki jo nudi pes Zaradi otrok Ostalo. Vir: Anketa, januar 2008.. Vprašanje 3: Zakaj ste se odločili za nakup psa pri vzreditelju, pri preprodajalcu, v zavetišču? Pri tretjem vprašanju me je zanimalo, kje anketiranci kupijo psa. Izbirali so med odgovori: pri vzreditelju, preprodajalcu in v zavetišču in hkrati še izbrali razloge zakaj ravno pri njih. SLIKA 11: PSA SMO DOBILI? (vzreditelj, preprodajalec, zavetišče). 11 %. 75 %. 14 % Pri vzreditelju Pri preprodajalcu V zavetišču. Vir: Anketa, januar 2008. Kar 75% vseh anketirancev je psa dobilo pri vzreditelju, številčno je to 78 anketirancev. Pri preprodajalcu so se odločili za nakup psa 15 anketirancev, ker je 14%. Za zavetišče se je odločilo 11 anketirancev, kar predstavlja 11% vseh 104 anketirancev. 33.

SLIKA 12: RAZLOGI ODLOČITVE ZA NAKUP PSA PRI VZREDITELJU. Ostalo Prijazen odnos z vzrediteljem Prikupni mladički Dobri življenski pogoji Priznan vzreditelj. 0. 5. 10. 15. 20. 25. 30. Število odgovorov anketirancev Vir: Anketa, januar 2008. Anketiranci, ki so se odločili za nakup psa pri vzreditelju so kot najpogostejši vzrok navedli »priznan vzreditelj«, tega mnenja jih je bilo 26. Dobri življenjski pogoji so prepričali kar 17 anketirancev. Prikupni mladički so razlog odločitve za nakup pri vzreditelju pri 12 anketirancih. Prijazen odnos z vzrediteljem je prepričal 11 od 78 anketirancev, ki se je za nakup odločilo pri vzreditelju. 12 anketirancev je kot razlog odločitve navedlo »ostalo«, kjer so navedli, da so se za nakup odločili zaradi poznanstva z vzrediteljem, možnosti videnja staršev psa, ker so sami vzreditelji in so psa obdržali doma.. 34.

SLIKA 13 : RAZLOGI ODLOČITVE ZA NAKUP PSA PRI PREPRODAJALCU Za nakup pri preprodajalcih oz. trgovinah z živalmi se jih največ odloča zaradi cenovno ugodnega nakupa, teh je 6, 4 je prepričal razlog, da so psi bili na voljo takoj, velika izbira psov je prepričala 2 anketiranca. Možnost, da so anketiranci navedli svoj odgovor, so izkoristili 3, navedli so rešitev psa pred evtanazijo, omogočiti psu boljše življenjske pogoje. Te odgovore smo prikazali pod možnostjo »ostalo«.. Ostalo Psi so bili na voljo "takoj" Cenovno ugoden nakup Velika izbira psov. 0. 2. 4. 6. 8. Število odgovorov anketirancev Vir: Anketa, januar 2008.. 35.

SLIKA 14 : RAZLOGI ODLOČITVE ZA NAKUP PSA V ZAVETIŠČU. Dobiti že odraslega psa. Pomagati brezdomim psom. 0. 2. 4. 6. 8. Število odgovorov anketirancev. Vir: januar, 2008. Anketiranci, ki so se odločili za psa v zavetišču so lahko izbirali med štirimi ponujenimi možnostmi. Med vsemi 11, ki so se odločili za zavetišče jih je 7 kot razlog odločitve navedlo to »prednost« da so dobili že odraslega psa, razlog pomagati brezdomim živalim so navedli 4 anketiranci. Nihče izmed anketirancev se ni opredelil za odgovor cenovno dostopen pes, prav tako nihče ni izrabil možnosti pripisa svojega odgovora.. 36.

Vprašanje 4: Označite polje, ki izraža vaše mnenje glede spodaj navedenih trditev ! TABELA 1: NAJPOGOSTEJŠI ODGOVORI ANKETIRANCEV GLEDE TRDITEV O PROCESU ODLOČANJA PRI NAKUPU PSA. << <. 0. >. >>. Pred nakupom psa se posvetujem s kinologi, prijatelji in iščem informacije ☼ tudi drugje npr. knjige, internet Pri izbiri psa mi je pomembna trenutna popularnost posamezne pasme v medijih.. Pred nakupom psa se ne posvetujem s kinologi, prijatelji in ne iščem informacij.. ☼. Imeti rodovniškega psa je statusnega pomena.. ☼. Pred nakupom psa premislim, če imam pogoje (čas, varstvo, denar za veterinarja itd,) ki so ☼ potrebni za lastništvo psa. Značajske lastnosti psa ☼ vplivajo na izbiro. Za nakup psa smo se odločili predvsem zaradi želje otrok.. ☼. Nakup psa je bil premišljen in načrtovan nakup. ☼ Vedno se odločimo za enakega psa ( npr. nemškega ovčarja.) Zadovoljen sem z izbiro psa.. ☼. Pred nakupom psa ne premislim o pogojih (čas, varstvo, denar za veterinarja) ki so potrebni za lastništvo psa. Značajske lastnosti psa ne vplivajo na izbiro. Nakup psa ni bil želja otrok. Nakup psa je bil nepremišljen in nenačrtovan nakup. Pri odločitvi in izbiri psa nimajo vpliva prejšnje izbire. Z izbiro zadovoljen.. ☼. Cena je odločilnega pomena pri izbiri psa. Pri izbiri psa je velikost ključnega pomena.. Pri izbiri psa mi ni pomembna trenutna popularnost posamezne pasme v medijih. Imeti rodovniškega psa ni statusnega pomena.. ☼ ☼. psa. nisem. Cena ni odločilnega pomena pri izbiri psa. Pri izbiri psa velikost ni pomembna.. V tabeli so navedene nasprotujoče si trditve. Anketiranec ima na voljo pet praznih polj in izbere tisto, ki je bližje trditvi s katero se strinja. Rezultate sem analizirala in z krogcem označila polje, ki je bilo največkrat izbrano pri anketirancih. 37.