Informatizacija verskega pouka : diplomsko delo univerzitetnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer: Organizacijska informatika. INFORMATIZACIJA VERSKEGA POUKA. Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovi. Kranj, junij 2006. Kandidat: Matej Burja.

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Vladislavu Rajkovi u za podporo in strokovno pomo pri izvedbi diplomske naloge. Hvala gospe dr. Mariji Sraka, predsednici Katehetskega sveta Slovenije, za strokovno pomo in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Hvala župniku iz župnije Stranje, gospodu Matiju Selanu, za materialno pomo pri izvedbi ure s pomo jo IKT. Zahvaljujem se tudi Anji Šircelj, absolventki slovenš ine, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Posebej se zahvaljujem svojima staršema, da sta me ves materialno podpirala in mi stala ob strani.. as mojega študija.

POVZETEK V diplomski nalogi smo prou evali možnosti uporabe IKT pri verskem pouku. Osredoto ili smo se na verski pouk Rimskokatoliške cerkve, ki nam je najbolj poznan, saj je v Rimskokatoliško cerkev v lanjenih najve Slovencev. V prvem delu naloge smo opredelili potrebno strojno in programsko opremo ter postavitev v u ilnici za verski pouk. Nato smo navedli in opredelili možnost uporabe svetovnega spleta. Vse skupaj smo prikazali tudi na realnem primeru v župniji Stranje. Izdelali smo posnetek stanja u ilnice, predlog posodobitve in realen prikaz uporabe IKT v šestem razredu devetletke. V drugem delu smo analizirali povratne informacije u encev, ki smo jim prikazali možnost uporabe IKT pri uri verskega pouka. Analizo smo izvedli s pomo jo vprašalnika. Prav tako smo s pomo jo vprašalnika analizirali odnos in možnosti do uporabe IKT med kateheti ter starši u encev in izdelali analizo SWOT, v kateri smo prou ili prednosti, slabosti, priložnosti in pasti pri uporabi IKT pri verskem pouku. Na koncu smo navedli še dodatne na ine in ideje, kako uporabiti IKT tudi pri pouku v nižjih in višjih razredih verskega pouka. Z diplomsko nalogo smo ugotovili in pokazali, da je uporaba IKT pri verskem pouku mogo a na vseh ravneh. U enci in starši so pokazali veliko navdušenje do IKT, kateheti pa dokaj dobro poznavanje in pripravljenost poglobitve znanja o uporabi IKT. Manjka jim ustrezna informacijska oprema in ve podatkov o tem, kako bi uporaba IKT vplivala na znanje u encev.. KLJU NE BESEDE: -. informatizacija, vzgoja in izobraževanje, verski pouk, informacijska tehnologija..

ABSTRACT The application of information technology at religious education The theme of our diploma presentation is the possibility of application of information technology at religious education. We have focused our research on religious education at Roman Catholic Church because it is the most known religion in Slovenia and has the greatest number of members. The first part of our diploma presentation includes the description of the necessary hardware and software equipment; the data about the installation of the equipment into the classroom for religious education; the information about the possibility of World Wide Web application; the description of our experiment performed in the parish Church of Stranje; the description of the present classroom equipment and the recommendations for its modernisation; and also the results of the practical use of the information technology with the students from the sixth class of primary school. The second part of our diploma presentation includes the feedback of the sixth class students on the application of information technology. The analysis of the feedback has been done by the use of a questionnaire. By the help of the questionnaire we have also analysed the attitude of some catechists and parents about the application of information technology at religious education. Afterwards the SWOT analysis has been done to show the advantages and disadvantages of the application of information technology at religious education. At the end of our presentation we have added some additional ways and ideas about the application of information technology in lower and higher classes of religious education. In our diploma presentation we have found out and tried to show that the application of information technology at religious education is possible on all levels. The students and their parents have been enthusiastic. The catechists have shown a relatively good knowledge of information technology and also the willingness to broaden their knowledge. However, they have been lacking the appropriate technological equipment and the feedback on the level of knowledge of their students. KEYWORDS: -. informatization education and instruction religious education information technology.

KAZALO Uvod.................................................................................................................. 2 1.1 Predstavitev problema.............................................................................. 2 1.2 Opredelitev ciljev ...................................................................................... 2 1.3 Pregled stanja .......................................................................................... 3 1.4 Metode dela ............................................................................................. 3 2 Potrebna oprema za informacijsko podprt verski pouk – multimedijska u ilnica. 4 2.1 Strojna oprema u ilnice ............................................................................ 4 2.1.1 Ra unalnik s komponentami....................................................... 4 2.1.2 Ostale naprave pri ra unalniku ................................................... 6 2.2 Programska oprema u ilnice .................................................................... 9 2.3 Postavitev v u ilnici ................................................................................ 11 3 Internet ............................................................................................................ 14 3.1 Kako je sestavljen internet?.................................................................... 14 3.2 Kako deluje internet?.............................................................................. 17 3.3 Kako nam lahko internet koristi pri verskem pouku? .............................. 18 3.4 Rimskokatoliška cerkv in internet ........................................................... 19 4 Verou na u ilnica v župniji Stranje ................................................................. 21 4.1 Posnetek stanja...................................................................................... 21 4.2 Predlog posodobitve z IKT ..................................................................... 22 5 Realni prikaz podajanja snovi s pomo jo IKT.................................................. 23 5.1 Priprava na predavanje .......................................................................... 23 5.2 Potek predavanja ................................................................................... 25 6 Analiza povratnih informacij od u encev.......................................................... 30 6.1 Vprašalnik .............................................................................................. 30 6.2 Analiza povratnih informacij – rezultati ankete........................................ 32 6.3 Povzetek analize ankete......................................................................... 39 7 Analiza odnosov katehetov do IKT. ................................................................ 41 7.1 Vprašalnik .............................................................................................. 41 7.2 Analiza ankete........................................................................................ 43 7.3 Povzetek analize ankete......................................................................... 50 8 Analiza mnenja staršev o uvedbi IKT pri verskem pouku................................. 52 8.1 Vprašalnik .............................................................................................. 52 8.2 Analiza ankete........................................................................................ 53 8.3 Povzetek analize ankete......................................................................... 61 9 Analiza SWOT................................................................................................. 62 9.1 Prednosti in slabosti analize SWOT pred drugimi analizami .................. 62 9.2 Opredelitev prednosti, slabosti, priložnosti in pasti ................................ 63 9.3 Analiza SWOT informatizacije verskega pouka ...................................... 64 10 Predlogi uporabe IKT pri verouku .................................................................... 65 11 Zaklju ek ......................................................................................................... 70 11.1 Ocena u inkov poizkusne informatizacije verskega pouka ..................... 70 11.2 Pogoji za informatizacijo verskega pouka ............................................... 70 11.3 Realne možnosti informatizacije verskega pouka ................................... 71 Literatura in viri................................................................................................ 72 Priloge ............................................................................................................. 73 Kazalo slik ....................................................................................................... 73 Kazalo tabel .................................................................................................... 75 Pojmovnik........................................................................................................ 76 Kratice in akronimi........................................................................................... 76. 1.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 1. UVOD. 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA. Diplomsko delo univerzitetnega študija. IKT postaja vsak trenutek pomembnejša v današnjem globalnem svetu. Nudi nam takojšen dostop do velike koli ine informacij preko svetovnega spleta in postaja sestavni del najrazli nejših služb, od javnih služb (javna uprava, policija, vojska, medicina itd.) do privatnih služb (velikih, srednjih in malih podjetij). IKT je tako že vrsto let sestavni del izobraževalnega procesa, ki ponuja vedno ve zanimivih in uporabnih rešitev ter tako pridobiva še vidnejšo in pomembnejšo vlogo na tem podro ju. S podro ja ra unalništva oz. informatike se širi tudi na druga najrazli nejša podro ja (matematika, fizika, geografija itd.) kot zelo u inkovit pripomo ek pri podajanju in odkrivanju snovi. IKT nam omogo a multimedijsko podporo izobraževanja. Omogo a nam kreativnost in izvirnost. Posledi no pa pripomore, da se u enci aktivno ukvarjajo s predmetom, ko izdelujejo razne seminarske naloge, predstavitve v predstavitvenih programih, igrajo igrice ali brskajo za podatki po svetovnem spletu. Skoraj vsi u enci pa imajo del te IKT tudi doma – osebni ra unalnik. Tudi dostop fizi nih oseb do interneta je danes prej pravilo kot izjema. Menimo, da je prišel as, ko IKT lahko postane tudi pripomo ek pri verskem pouku. Problem neopremljenih u ilnic se da dokaj preprosto rešiti, saj so prenosni ra unalniki in lcd projektorji sestavni del že skoraj vsakega župniš a, z nekaj dodatne opreme pa že lahko postavimo multimedijsko u ilnico. Ostane še en problem, in sicer kako jo im bolje izkoristiti, e jo je sploh mogo e. Tudi to je vprašanje, na katerega želimo odgovoriti v tej diplomski nalogi. Menimo, da bomo posredno odgovorili še na glavni problem; problem pasivnosti u encev. U enci bodo lahko bolj aktivno sodelovali, raziskovali in celo podajali snov ter se posledi no ve nau ili.. 1.2. OPREDELITEV CILJEV. V diplomski nalogi želimo predvsem ugotoviti razli ne možnosti uporabe IKT v razli nih razredih verskega pouka; analizirati odnos in želje u encev ter njihovih staršev do uporabe nove tehnologije pri verskem pouku in na drugi strani odnos in sposobnosti katehetov za uporabo te tehnologije. Pokazali bomo tudi na uporabnost svetovnega spleta. Želimo ugotoviti in pokazati, kakšni so stroški uvedbe IKT. Kot pri vsaki uvedbi novosti v nek proces ima tudi uvedba IKT svoje slabosti in pasti, ki pa jih ravno tako želimo opredeliti. Le s poznavanjem slabosti IKT lahko le-to uporabljamo u inkovito. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 2 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Glavni cilj tega dela je, da pokažemo, kako se lahko pri verskem pouku IKT u inkovito uporabi na mnogo razli nih na inov.. 1.3. PREGLED STANJA. Uporaba IKT pri verskem pouku je bolj izjema kot pravilo. Kateheti uporabijo IKT le, ko predvajajo kakšen film ali risanko ob posebnih priložnostih, kot so ve ji cerkveni prazniki. Kombinacijo ra unalnika in projektorja pa kateheti uporabljajo navadno le na duhovnih vajah, kjer projicirajo predvsem slike.. 1.4. METODE DELA. Pri prou evanju povezave IKT in uporabe le-te pri verskem pouku smo si pomagali z informacijami in podatki iz razli nih virov: knjig, strokovnih revij, u benikov, lankov in interneta. Informacije smo iskali tudi na ljubljanski škofiji med pristojnimi osebami in pri duhovnikih, ki jim je IKT blizu in jo ob asno tudi uporabljajo. Izvedli smo uro pouka z uporabo IKT: ra unalnika, projektorja in zvo nikov ter programsko opremo: Microsoft Windows XP, Microsoft Office 2003 itd. ter anketirali odziv u encev. S pomo jo anket smo prou ili tudi mnenje staršev in katehetov o uporabi IKT pri verouku. Izdelali smo tudi analizo SWOT in tako ugotovili prednosti in slabosti uporabe IKT pri urah verskega pouka.. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 3 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 2. Diplomsko delo univerzitetnega študija. POTREBNA OPREMA ZA INFORMACIJSKO PODPRT VERSKI POUK – MULTIMEDIJSKA U ILNICA. e želimo vklju iti informacijsko podporo v verou no u ilnico, pomeni, da moramo v u ilnico namestiti ra unalnik, ki je osnovno orodje informacijske dobe, projektor, ki je nepogrešljiv pripomo ek informacijske dobe v u ilnicah, in zvo nike, ki ravno tako spadajo med osnovno opremo. Za delovanje navedene strojne opreme pa obvezno potrebujemo ustrezno programsko opremo, ki nam omogo a delovanje strojne opreme. Z ustrezno programsko opremo lahko brskamo po internetu, pišemo tekste, izdelujemo predstavitve, gledamo filme, poslušamo glasbo itd. Pri uporabi svetovnega spleta, ki je ravno tako sestavni del sodobnih multimedijskih u ilnic, pa potrebujemo tudi ustrezen dostop do le-tega. Ta je možen preko obi ajnih telefonske linije ali pa širokopasovne povezave preko kabelskih omrežij in ADSL preko obstoje ih telefonskih linij, ki so dopolnjene z ustreznimi napravami.. 2.1. STROJNA OPREMA U ILNICE. Med strojno opremo u ilnice spada oprema, ki je vidna – otipljiva. Oprema mora biti dovolj zmogljiva, da nam omogo i uporabo programov, s katerimi lahko predvajamo film (zvok, slika) ter povezavo v medmrežje oz. svetovni splet. 2.1.1 Ra unalnik s komponentami V ra unalniku se nahajajo razli ne komponente – naprave, ki imajo vsaka svojo nalogo. S pomo jo teh naprav ra unalnik obdeluje podatke in jih preko vhodnoizhodnih naprav sprejema, prikazuje in shranjuje na razli ne medije ali pošilja preko svetovnega spleta. Kaj ra unalnik dela, je odvisno od ukaza uporabnika. Mati na ploš a Mati na ali osnovna ploš a povezuje vse ostale ra unalniške komponente v celoto, da lahko delujejo. Nanjo namestimo razli ne kartice preko vodil (PCI, AGP) in procesor, ram, disk, disketno enoto in razli ne cd ali dvd enote. Na njej se nahaja tudi procesor. Procesor Procesor je srce ra unalnika. Na podlagi naprej napisanih ukazov obdeluje podatke. Zaradi vedno ve je hitrosti procesorjev so na samih procesorjih prisotni vedno ve ji hladilniki rebraste oblike, ki odvajajo toploto s pomo jo ventilatorja, pritrjenega na rebra. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 4 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Mo procesorja merimo v Hz. Danes so na trgu procesorji s 3,0 GHz in ve . Že najcenejši na trgu, z mo jo okoli 2,0 GHz, pa nam zadostujejo za predvajanje vseh potrebnih programov v multimedijski u ilnici. Trdi disk Trdi disk je spomin ra unalnika. Velikost diskov se je v zadnjem desetletju mo no pove ala. Za skoraj 1000-krat. Tako so danes že povsem dostopni diski z velikostjo 160 GB. Razlog je predvsem v razvoju multimedije, ki nam omogo a ogled filmov, poslušanja glasbe, uporabo zahtevnih programov in iger. Tudi majhni diski z 40 GB prostora so povsem zadovoljivi v multimedijski u ilnici. RAM oz. delovni spomin RAM (Random Access Memory) pomeni pomnilnik oziroma delavni spomin. Tudi ta se je v preteklih desetih letih zelo razvil. Nanj se shranjujejo podatki, ki jih procesor obdeluje. Ko je ra unalnik izklopljen se, RAM izprazni. Za multimedijo je dovolj že 256 DDR RAM-a. Zvo na kartica Zvo na kartica je vhodno-izhodna naprava, ki je navadno že integrirana na mati ni ploš i. Zmogljivejše zvo ne kartice so še vedno lo ene od mati ne ploš e in jih na mati no ploš o priklju imo preko PCI vhoda. Te kartice nam omogo ajo priklop ve jega števila zvo nikov, kvaliteta predvajanja in snemanja pa je boljša. Mrežna kartica LAN (Local Area Network) 10/100 je danes nepogrešljivi sestavni del ra unalnika in navadno integrirana na mati ni ploš i, kar pa ni nujno. Hitrost prenosa podatkov omogo a od 10 do 100 Mb na sekundo. Potrebujemo jo, da povežemo naš ra unalnik s kakšnim drugim ra unalnikom in pri širokopasovnem internetu, kjer so hitrosti prenosa zelo visoke. Hitrosti so odvisne od izbranega paketa, za katerega se odlo imo. Širokopasovni internet poznamo kot ADSL in kabelski internet. Grafi na kartica Sliko na monitorju, projektorju ali televiziji nam omogo a grafi na kartica. Zaradi razvoja ra unalniških igric so se posledi no razvile tudi grafi ne kartice, ki prikazujejo 3D sliko. Lahko bi rekli, da so ra unalniki v ra unalniku, saj imajo procesorje mo ne okoli 250 MHz in do 128 MB pomnilnika. Nekatere kartice (teh je vedno ve ) vsebujejo DVI (Digital Video) izhod, kamor lahko priklju imo LCD monitorje, ki prikazujejo kvalitetnejšo sliko. Modem 56 Kb Modem 56 Kb nam omogo a dostop do interneta preko navadne telefonske povezave. Prenos podatkov je omejen na 56 Kb na sekundo. Stroški pa so enaki stroškom uporabe telefonske linije. Geslo in uporabniško ime dobimo pri nekaterih. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 5 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. ponudnikih tudi zastonj (npr.: www.volja.net). Tak dostop do interneta je boljši kot ni , vendar je v multimedijski u ilnici potreben širokopasoven dostop do interneta, ki nam omogo a nemoteno in hitro uporabo interneta. DVD RW enota (bralno pisalna) Obstajata dva pomena kratice DVD: Digital Versatile Disc, vsestranska digitalna ploš a in Digital Video Disc, digitalna video ploš a. To je vhodno-izhodna naprava, s pomo jo katere lahko shranjujemo vse vrste podatkov. Shranjujemo jih lahko na vrsto razli nih opti nih ploš , od enoslojnih do ve slojnih s prostorom od nekaj sto MB (mini disk) pa do 8,4 GB. Shranjevanje podatkov je omejeno. Poznamo enkratno in ve kratno zapisovanje, ki je omejeno na nekajkratno presnemavanje. Disketnik To je FDD (Flopy Drive Disk) 1,44 MB, vhodno-izhodna enota za podatke v velikosti 1,44 MB. Zapis na disketi je magneten, sámo disketo pa je mogo e ve kratno uporabljati. Podatke lahko poljubno brišemo in snemamo. Vztrajno jo v zadnjem letu izpodriva USB klju , ki ima isto lastnost uporabnosti (poljubno brisanje in snemanje podatkov), vendar je njegova kapaciteta velikokrat ve ja (na trgu so velikosti od 32 MB do 2 GB in ve ). Ohišje ter napajalnik z ventilatorjem Ohišje varuje ra unalniške komponente pred fizi nimi poškodbami, napajalnik pretvarja elektri ni tok iz 230 V (omrežna napetost) na 24 V, kar je potrebno za delovanje ra unalniških komponent, ventilator pa skrbi za hlajenje celotnega sistema. 2.1.2 Ostale naprave pri ra unalniku To so naprave, ki nam omogo ajo neposredno upravljanje z ra unalnikom in prikazujejo rezultat obdelave podatkov, ki nam jih poda ra unalnik v vizualni in zvo ni obliki. Vse te naprave spadajo med vhodno-izhodne naprave. Tipkovnica Tipkovnica je najbolj osnovna naprava, prisotna že od samega za etka ra unalnika. To je vhodna naprava, s pomo jo katere vnašamo znake in ukaze v ra unalnik. Na ra unalnik so tipkovnice priklju ene preko PS vhoda ali tudi USB vhoda. Danes na trgu že težko najdemo tipkovnico samo z osnovnimi tipkami. Ve ina jih ima vgrajene dodatne tipke za hitrejše in lažje upravljanje glasnosti, pošiljanje pošte, predvajanje … Vse pogostejše pa so brezži ne tipkovnice.. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 6 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Miška Miška je naprava, ki nam zelo poenostavi delo z grafi nimi vmesniki in ukazi na zaslonu – ikonami. Pojavila se je z operacijskim sistemom Windows 3.1. Danes je prav tako nepogrešljiva vhodna enota kot tipkovnica. Klasi ne miške s kroglico so v zadnjih letih mo no izpodrinile t. i. opti ne miške, ki pozicionirajo kazalec miške na zaslonu s pomo jo led diode. Prah na mizah mišk ne moti ve in življenjska doba mišk je daljša. Prav tako kot brezži ne tipkovnice se uveljavljajo tudi brezži ne miške. Monitor To je izhodna naprava, s pomo jo katere vidimo, kaj se v ra unalniku dogaja, kako je ra unalnik izvršil naše ukaze, kaj se nahaja na trdem disku … To je naprava, ki nam preko svetovnega spleta omogo a pogled v svet (okno v svet) in nam omogo a dostop do potrebnih oz. želenih podatkov. Monitor je prisoten ob ra unalniku že vse od njegovih za etkov. Najprej so bili rnobeli monitorji, velikosti 13 col, danes pa so v doma i rabi najbolj prisotni barvni monitorji, velikosti 17 col, ki omogo ajo 16,7 milijonov barv in delajo z visoko frekvenco osveževanja od 85 Hz naprej. Na ra unalnik so priklju eni preko VGA priklju ka. Resolucija oz. lo ljivost je zelo visoka – 1024 x 768 (najpogostejša) pri 17 col monitorjih in 1280 x 1027 pri 19 col monitorjih ter 800 x 600 pri danes že zelo redkih 15 col monitorjih. Vse bolj pogosti so danes sodobni LCD monitorji, ki zaradi vedno bolj sprejemljive cene vztrajno izpodrivajo CRT monitorje. So zelo tanki (nekaj centimetrov; prej CRT nekaj decimetrov globoki ), saj delujejo na tehnologiji teko ih kristalov. Njihova življenjska doba je daljša, poraba energije pa je nekajkrat manjša od CRT monitorjev (okoli 40 W ali celo manj). Na ra unalnik so priklju eni preko VGA ali digitalnega priklju ka. e je priklju ek digitalni, zahteva ustrezno grafi no kartico. (glej poglavje 2.1.1. Grafi na kartica). Zvo niki Zvo niki so izhodna naprava, ki se ob ra unalniku pojavljajo z zvo no kartico že slabo desetletje. Poznamo razli ne kombinacije zvo nikov. Lahko so od 2 do 6 zvo nikov, ki tvorijo od stereo do t. i. digitalni surround zvok. Tudi mo zvo nikov je lahko zelo razli na. Zvo niki so lahko vgrajeni v monitor ali ra unalnik (prenosni ra unalniki), ali pa so samostoje i. Mikrofon S prihodom zvo nikov k ra unalniku so se za ele pojavljati tudi vhodne enote za zvok – mikrofoni. Omogo ajo nam zajemanje zvoka, ki ga lahko pošljemo preko epošte ali obdelujemo in uporabimo na mnogo drugih na inov.. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 7 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Lcd projektor Ra unalniški projektorji so se pojavili in razvili v zadnjem desetletju. Danes najbolj poznani in konkuren ni projektorji za projiciranje ra unalniške slike na platno so tako imenovani Lcd projektorji. Le-te priklju imo na grafi no kartico in projiciramo sliko, ki jo vidimo na monitorju, na platno ali belo steno. Tako postane ra unalnik pomembni pripomo ek pri podajanju snovi, saj je slika jasna in itljiva. Lahko prikazujemo filme, powerpoint prosojnice, zapiske iz worda … Po lo ljivosti lo imo SVGA (800 x 600), XGA (1024 x 768) in SXGA+ (1365x1024) projektorje. Pomemben je svetlobni tok, ki se meri v ANSI (American National Standards Institute) lumnih. Fizikalno gledano je svetilnost izsevani energijski tok oz. izsevana mo , ki jo merimo v vatih (W). Ker pa je loveško oko razli no ob utljivo za razli no svetlobo, se uporablja tudi fiziološko merilo, ki to upošteva. Fiziološka enota se imenuje lumen (lm) in se uporablja pri projektorjih. Navadno imajo danes projektorji od 1200 ANSI lumnov naprej, kar je dovolj, da lahko projektor uporabljamo pri dnevni svetlobi. Višja kot je vrednost ANSI lumnov, bolj svetla je slika. Število barv, ki jih projektorji podpirajo, je 16,7 milijonov, kar je dosti ve kot zazna naše oko. Pomemben podatek je tudi kontrast, ki se giblje od 300 : 1 navzgor. Višji kot je, lepša je slika. Zelo pomemben podatek iz stroškovnega vidika je življenjska doba žarnice projektorja, ki znaša med 2000 in 4000 ur. Odvisno pri kakšni kvaliteti predvajanja uporabljamo projektor. Kakovostnejši projektorji imajo daljšo življenjsko dobo žarnic. Ko žarnica pregori, jo je potrebno zamenjati in to predstavlja velik strošek. Projektorji imajo mnogo ostalih možnosti: možnost montaže projektorja na strop, daljinsko upravljanje, digitalna pove ava dela slike, digitalna korekcija slike, zamrznitev slike, horizontalno in vertikalno obra anje slike … Na projektor lahko priklopimo tudi videorekorder in televizijo. Lahko tudi ve naprav naenkrat in potem predvajamo tisto, ki jo želimo. Projekcijsko platno Projekcijsko platno nam omogo a kvalitetnejšo sliko, kot je projiciranje na belo steno. Poleg tega pa nam omogo a ve ji izkoristek prostora. Na steno lahko obesimo tablo, na strop, malo stran od stene, pa projekcijsko platno. Poznamo ve vrst namestitve platen: na stojalih ali montaža na strop, z elektromotorjem za spuš anje in dviganje ter razli ne velikosti platna. Brezprekinitveno napajanje Brezprekinitveno napajanje ali bolj znano pod kratico UPS (Uninterruptable. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 8 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Power Supply) je odli na zaš ita pred izpadi napetosti ali nenadnimi sunki. Kljub izpadu napetosti ali kratki prekinitvi omogo a delovanje ra unalnika in opreme še nekaj 10 minut. Odvisno od tega, kakšen UPS imamo. Tako lahko nemoteno uporabljamo IKT pri u enju in ne izgubljamo asa s ponovnim zagonom in pripravo ustreznih programov, kar posledi no dekoncentrira u ence.. 2.2. PROGRAMSKA OPREMA U ILNICE. Programska oprema je prav tako kot strojna obvezni sestavni del v IKT. Kot pri strojni opremi tudi pri programski opremi lahko razdelimo programe v razli ne skupine. Predstavili bomo najosnovnejše programe. Operacijski sistem Danes najbolj razširjen operacijski sitem je Microsoftov Windows XP. Alternativa je brezpla ni Linux, ki pa je manj razširjen med uporabniki. Slednji ni popolnoma kompatibilen z Microsoftovimi izdelki in v doma i rabi skorajda ni prisoten. Ne podpira tudi mnoge druge programske opreme, zato je Windows XP primernejši operacijski sistem v verou ni multimedijski u ilnici. Office paket Še en zelo znan in med uporabniki razširjen Microsoftov izdelek je Office paket. Ta vsebuje programe, med katerimi so tudi uporabni programi primerni za verouk. To so Power Point, program za predstavitve, Word program za pisanje in oblikovanje besedil in Excel program za delo s tabelam. Programi za predvajanje Bolj znani in razširjeni programi namenjeni predvajanju glasbe in filmov, ki so potrebni na ra unalniku v verou ni u ilnici so Windows Media Player, BS Player in Power DVD. S prvim lahko predvajamo zvo ne in video datoteke, slednja dva pa sta namenjena le predvajanju filmskih oz. video formatov. Programi za zaš ito ra unalnika Ti so danes nujno potrebni, saj se nam v primeru, ko nimamo nameš enih zaš itnih programov na ra unalniku, ta hitro okuži, kar nam otežuje ali celo onemogo i delo. Lahko pa nam razli ni vohunski programi kradejo podatke iz našega ra unalnika, ne da bi mi zato sploh vedeli. Najbolj pogosta okužba ra unalnika z neželenimi programi je preko interneta. Poznamo tri vrste zaš itnih programov: ANTIVIRUSNI PROGRAMI To so programi, ki nam š itijo naš ra unalnik pred razli nimi virusi, ki se naselijo na naš ra unalnik in nam ga delno ali popolno onesposobijo. S temi programi nadzorujemo elektronsko pošto, trdi disk in vse ostale medije, iz katerih presnemavamo podatke na trdi disk. Najbolj znani antivirusni programi so: Norton, Sophos, AVG, NOD32, Panda in F-prot.. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 9 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Vsakih nekaj dni pa se morajo preko funkcije live update ti programi osvežiti bazo virusov, da naš ra unalnik lahko zaš itijo pred najnovejšimi virusi. ANTI-SPY-WARE PROGRAMI To so programi, ki na ra unalniku poiš ejo vohunske programe (angl. SpyWare) in jih odstranijo. Le-ti spremljajo deskanje po internetu, kopirajo izpolnjene obrazce, nadzorujejo vsako pošiljanje elektronske pošte, spremljajo pogovore in nas vpisujejo na spam sezname. Posledice spyware in adware okužbe lahko vklju ujejo krajo ban nih podatkov in osebne identitete, nenavadne probleme na PC-ju, po asno delovanje interneta, spremenjena za etna spletna stran brskalnika, spremenjene priljubljene strani, veliko številko prikazanih oglasov itd. Nekateri znani anti-spy-ware programi so: AdAware, SpyBot in Spyware Doctor. FIREWALL Beseda firewall pomeni požarni zid in je prenesena iz arhitekture stavb. Lastnost takega zidu oz. pregrade je, da v primeru požara onemogo a razširitev le-tega po drugih prostorih in posledi no ne uni i celotne stavbe. Ra unalniški požarni zid pa lo uje dva dela omrežja: doma ega in svetovnega – internet. Poznamo strojno in programsko obliko požarnega zidu. Lahko deluje tudi v kombinaciji obe obliki. Požarni zid prepre uje delovanje vohunske programske opreme in rvov, ki lahko izkoristijo naš ra unalnik za posredovanje zasebnih podatkov ali razpošiljanje nezaželene e-pošte. Strojna oblika požarnega zidu je lahko kartica, ki jo namestimo v ra unalnik ali pa je v prisoten v ruterju – usmerjevalniku. Programska oblika požarnega zidu je prisotna v Windowsih XP, lahko pa še posebej najdemo na internetu kak dodaten firewall, ki je navadno kvalitetnejši, saj je obi ajno dvosmerni. Deluje v obe smeri. Ta, ki je že v Windowsih, deluje samo v eni smeri, prepre uje vdore od zunaj. Ne prepre uje pa delovanje že nameš enih vohunskih programov in rvov. Vendar pa programski firewall upo asni ra unalnik. Firewall je zelo zaželen, e ne že kar obvezen pri širokopasovnemu internetu. Internetni brskalniki in odjemalci pošte Skupaj z Windowsi dobimo internet Explorer brskalnik, ki ga v ve ini uporabljamo za brskanje po svetovnem spletu. Velikokrat pa vsebuje varnostne luknje, ki niti niso vse odpravljene. Varnejši spletni brskalnik je brezpla ni Mozilla Firefox, ki je projekt Mozilla.org in temelji na odprti kodi za Windows, Linux in MacOS X ter je tako varnostno boljša izbira, hkrati pa tudi prilagodljiva. Odlikujejo ga majhnost, hitrost in preprosta uporaba ter številne prednosti pred drugimi brskalniki, kot je na primer brskanje z zavihki. Program je tudi poslovenjen. Slabost je, da v asih kakšne spletne strani ne odpre.. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 10 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Skupaj z Windowsi dobimo poštni odjemalec Oultook express, s pomo jo katerega urejamo in oblikujemo elektronsko pošto. Konkuren en poštni odjemalec je Thunderbird, ki spada tudi v projekt Mozilla.org. Je varnejši in zelo podoben Outlooku, vendar pa ima tudi svoje slabosti. Ena ve ja slabost je, da ne omogo a dveh lo enih identitet z gesli. Tako na enem ra unalniku ne moreta neodvisno uporabljati programa dve ali ve oseb. Poštni odjemalec je tudi sestavni del multimedijske verou ne u ilnice, saj z njegovo pomo jo lahko pošiljamo pošto. Ostali programi Program, ki je zelo uporaben in mora biti nameš en na ra unalniku v verou ni u ilnici je Biblija.net. To je sveto pismo na ra unalniku, s pomo jo katerega zelo hitro brskamo po svetem pismu. Enostavno napišemo kratico knjige, poglavje in vrstice, ki jih želimo videti in že nam jih ra unalnik izpiše. Lahko iš emo tudi poljubne besede po izbranih poglavjih ali kar vseh poglavjih svetega pisma. Uporaben je tudi program za gledanje slik. Skupaj z Windowsi XP dobimo Windows Picture and Fax Viewer, ki nam omogo a preprosto gledanje slik, pove anje detajla, ki nas zanima, sukanje slike za 900 levo in desno, tiskanje, brisanje in diaprojekcijo, s katero lahko preko celotnega zaslona gledamo slike, ki so shranjene v posamezni datoteki. Pri diaprojekciji slike lahko menjamo sami, ali pa jih menja program sam vsakih 5 sekund. Nadgradnja tega programa je program Microsoft Office Picture Manager, ki ga dobimo v paketu Microsoft Office. Z njim lahko spremenimo velikost slik, jih obrežemo, osvetlimo, potemnimo, odpravimo rde e o i na slikah … Ti osnovni grafi ni programi, kamor spadata že zgoraj navedena, so tudi potrebni pri upravljanju z digitalnimi slikami v informacijsko podprti verou ni u ilnici. Gotovo pa bi se našli še kakšni drugi programi, ki bi bili zelo ustrezni v verou ni multimedijski u ilnici, kot je npr.: Atlas sveta.. 2.3. POSTAVITEV V U ILNICI. Postavitev IKT v u ilnici ne sme fizi no ovirati u encev ali njihovega pogleda na tablo in platno, hkrati pa mora biti tako nameš ena, da lahko isto asno uporabljamo tudi klasi ne pripomo ke, kot je tabla. Sliki 1 in 2 nam prikazujeta neustrezno namestitev projektorja. Na sliki 1 vidimo, da je projektor nameš en na mizi, ki je namenjena u encu. Ta zasede nekaj delavnega prostora in vpliva na koncentracijo u enca. V takem primeru pred projektorjem ne sme biti u enca, saj mora biti prostor od projektorja do platna prazen, da vidimo celo sliko. Slika 2 prikazuje projektor, nameš en na posebnem stojalu, ki ne jemlje delavnega prostora u encem in je navadno dovolj visok, da pred stojalom vseeno lahko sedijo u enci, vendar pa stojalo omejuje pogled u encem, ki sedijo za njim. V obeh obstaja možnost, da kakšen u enec po nesre i poškoduje projektor, ko se zaleti v mizo. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 11 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 3 prikazuje idealno rešitev namestitve projektorja na strop, saj le-ta ne omejuje pogleda u encev ali njihovega delovnega prostora. Obstaja pa tudi majhna verjetnost, da bi kateri u enec poškodoval projektor. Slika 4 prikazuje pravilno namestitev zvo nikov v prostoru, s katero dosežemo 3 D zvo ni u inek. Lahko je nameš eno tudi manjše število zvo nikov. Pravilo je, da stoji bas zvo nik spredaj na tleh, visokotonski zvo nik pod stropom, ostali pa so po kotih, prav tako na stropu. Lahko imamo zvo nike postavljene kar pri ra unalniku, kar je slaba rešitev, saj se zvok ne širi enakomerno po prostoru. Zvo niki, nameš eni v monitorju, prenosnem ra unalniku ali projektorju, pa so navadno zelo nekakovostni in neprimerni za uporabo v u ilnici, saj pri ve ji jakosti hreš ijo in niso dovolj glasni.. Slika 1: Namestitev projektorja na mizo (Vir: Matej Burja 18.04.2005). Slika 2:Namestitev projektorja na stojalo (Vir: Matej Burja 18.04.2005). Slika 3: Namestitev projektorja na strop (Vir: Matej Burja 18.04.2005). Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 12 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. ZVO NIKI, nameš eni v u ilnici. Desna stran u ilnice je elo u ilnice, kjer se nahaja tabla in projekcijsko platno.. ZVO NIK (nameš en pod stropom) ZVO NIKA (visokotonec pod stropom; bas na tleh) Slika 4: Namestitev zvo nikov v u ilnici (Vir: Matej Burja 18.04.2005) V u ilnici mora biti nameš ena še inštalacija, ki povezuje vse naprave (zvo nike in projektor) z ra unalnikom, le-tega pa z internetom. Inštalacija je lahko nad ali pod ometom. Prva je cenejša in veliko hitrejša za postavitev, medtem ko je druga bolj zamudna in veliko dražja, vendar na koncu vizualno bolj sprejemljiva in kvalitetnejša. Ra unalnik z monitorjem je nameš en na mizi kateheta. Nameš en mora biti tako, da im manj ovira pogled u encev na tablo ali platno. Do tega ra unalnika pa mora biti pripeljana vsa navedena inštalacija, vklju no z elektri nim tokom. Tudi do projektorja mora biti napeljan elektri ni tok.. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 13 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 3. Diplomsko delo univerzitetnega študija. INTERNET. Internet je omrežje, ki je sestavljeno iz manjših omrežij, med seboj povezanih s strežniki. To so ra unalniki, ki pošiljajo podatke po linijah do drugih ra unalnikov, priklju enih v omrežje. Te linije so lahko zelo hitre direktne linije, ki povezujejo pretežno ra unalnike znotraj posameznih podjetij in organizacij, ali pa telefonske linije, ki povezujejo »doma e« uporabnike osebnih ra unalnikov. Danes, ko so posodobili telefonske centrale, nam že tudi te navadne telefonske linije za osebno uporabo interneta omogo ajo hitre povezave do nekaj Mbit/s v smeri od interneta k uporabniku. V internet so priklju eni ra unalniki, ki uporabljajo razli ne operacijske sisteme, vendar vsi uporabljajo isti omrežni jezik, ki se imenuje TCP/IP. Ta jezik oz. protokol omogo a prenos podatkov med ra unalniki, priklju enimi v internet. Poleg interneta poznamo tudi tako imenovani intranet, ki pa se uporablja znotraj podjetij. To je zasebno zaprto omrežje.. Slika 5: Internet in intranet (Vir: http://www.cet.co.yu/arhiva/33/ pics/r33_ Intranet001.gif, 18.05.2005). 3.1. KAKO JE SESTAVLJEN INTERNET?. Internet je sestavljen iz ve razli nih naprav, ki so vsaka zase pomemben in nepogrešljiv sestavni del tega ogromnega omrežja, ki se nenehno širi in raste. Osnovna naprava, ki nam vsakemu posamezniku omogo a, da lahko vstopimo v svet interneta, je vsem dobro poznani osebni ra unalnik. Danes so vsi ra unalniki, ki so v uporabi, dovolj zmogljivi, da jih zlahka priklju imo v internet. Edino, kar v asih pogrešamo na kakšnem osebnem ra unalniku in moramo posebej namestiti, je mrežna kartica ali modem. Odvisno od tega, kakšne vrste oz. kako hitro povezavo želimo imeti. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 14 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Sestavni del interneta so tudi usmerjevalniki (ang. routerji), strojna oprema, ki povezuje in usmerja promet na internetu. Poznamo ve vrst usmerjevalnikov, ki jih lo imo glede na vrsto prenosne poti (za zakupljene vode npr.: FRame Relay, ISDN). Vsem usmerjevalnikom pa je skupno osnovno na elo delovanja. Podatke, ki pridejo do usmerjevalnika, le-ta preveri, ali morajo iti skozi njega. e je prehod dovoljen, usmerjevalnik vzpostavi želeno povezavo, v nasprotnem primeru pa je ne vzpostavi. Usmerjevalnik izvaja nadzor dvosmerno. Preveri, za katerega uporabnika so podatki, in jih usmeri k njemu. Pravzaprav je usmerjevalnik vhod v krajevno omrežje in izhod iz njega. Je neke vrste »prometni policaj« v omrežju, ker skrbi za pravilno usmerjanje podatkov. So pa usmerjevalniki uporabljeni tudi kot osnovni gradniki internetnih vozliš , kjer na osnovi znanih podatkov skrbijo za izbiro najustreznejših poti. Na ta na in se doseže hitrejše potovanje podatkovnih paketov.. Slika 6: ADSL usmerjevalnik (Vir: http://www.telindusproducts.com/Tap/ images/ 1120_adsl%20router.jpg, 22.06.2005). Slika 7: Prikaz internetnega usmerjevalnika (Vir: http://www.cyberbay.net /images/Internet_router_example.jpg, 03.07.2005) Srce omrežij so zelo mo ni ra unalniki, ki jim pravimo strežniki (ang.: server). Njihova naloga je hranjenje vseh podatkov, ki se nahajajo na internetu. Ti pa morajo. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 15 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. biti dostopni im ve jemu številu uporabnikov naenkrat, 24 ur na dan in 365 dni v letu. V ve letih so se razvili iz osebnih ra unalnikov. So zelo obremenjeni, saj delujejo ves as, brez prekinitve. Zato morajo biti sestavni deli skrbno izbrani in postavljeni v celoto. Na eloma bi bil lahko vsak osebni ra unalnik strežnik, vendar se to pokaže za nemogo e, ko ra unalnike obremenimo z zahtevami ve jega števila odjemalcev. Osrednji del strežnika je, tako kot vsakega ostalega ra unalnika, procesor. Strežniki imajo za razliko od osebnih ra unalnikov tudi ve procesorjev. Dva, tri, štiri ali ve . So najnovejši in velikost predpomnilnikov znaša do 2 MB. Za procesorji so najpomembnejše enote pomnilniki, katerih kapaciteta v strežnikih znaša nekaj GB. Taka kapaciteta omogo a ve je število uporabnikov. Npr.: 256 MB zadoš a le za 12 uporabnikov. Eden najpomembnejših delov strežnika so prav gotovo diski. Danes se uporabljajo diski z 10 000 vrtljaji na minuto in skupno velikostjo tudi do 4,5 TB, s povezavo ve sistemov pa tudi ve deset TB. Sodobni strežniki imajo sistem RAID, ki vsebuje po tri enake diske. To omogo a nemoteno delovanje strežnikov kljub odpovedi diska. Le-tega lahko zamenjamo, ne da bi strežnik zaustavili.. Slika 8: Soba s strežniki (Vir: http://staff.imsa.edu/irc/archives/photo_ gallery/summer2000/rollb/server-room1.jpg, 03. 07. 2005) Med sestavne dele interneta spadajo vodniki, po katerih potujejo podatki. To so od najhitrejših steklenih vlaken, ki prepuš ajo ve 10 MB na sekundo podatkov, do zelo po asnih navadnih telefonskih povezav, ki prepuš ajo do 56 Kb podatkov na sekundo. Najbolj razširjene so ISDN in ADSL telefonske povezave in kabelski internet. Slednji dve sta danes najbolj v uporabi, saj dopuš ata prenos do nekaj MB podatkov na sekundo in tako poleg doma ih uporabnikov zadovoljita veliko ve ino firm in ostalih organizacij (šol, knjižnic …). Na dolo enih obmo jih (npr.: BTC Ljubljana, FOV Kranj) pa je možen tudi brezži en dostop do interneta, seveda z dovoljenjem oz. ustreznim IP naslovom. Za vse razli ne vodnike interneta glede na vodnik in hitrost imamo v ra unalniku nameš en ustrezni modem ali mrežno kartico, ki dekodira in kodira podatke.. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 16 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Zaradi opisane zgradbe interneta le-ta nima svojega lastnika ali nekakšnega nadzornega organa. Manjša omrežja, ki so vklju ena v internet, skrbijo sama zase in omogo ajo komunikacijo z drugimi. To je mogo e, ker vsa omrežja uporabljajo ista pravila sporazumevanja.. 3.2. KAKO DELUJE INTERNET?. Ra unalnik lahko priklju imo v internet takoj, ko ga »nau imo« komunicirati po protokolu TCP/IP. Ta protokol je bil vklju en leta 1983 na kalifornijski univerzi Berkeley v ina ico Unixa. Operacijski sistem je mogo e dobiti v izvorni kodi, zato se je protokol hitro razširil na razli ne ra unalniške sestave, ki so se tako lahko vklju ile v internet. Protokol IP (ang.: Internet Protocol) je temeljni protokol interneta. Skrbi za promet podatkovnih paketov med ra unalniki in/ali med omrežji. Poskrbi, da pride vsak podatkovni paket od izvornega ra unalnika prek omrežij do naslovnega na podlagi njegovega števil nega naslova IP. Upravlja naslovni del vsakega podatkovnega paketa, ki ga obravnava neodvisno, zato mora imeti vsak podatkovni paket vse informacije o naslovu. Te podatkovne pakete na podlagi informacij o naslovu usmerjajo usmerjevalniki. Protokol TCP (ang.: Transmission Control Protocol) je odgovoren za nadzorovanje pravilnega prenosa podatkovnih paketov med odjemalcem in strežnikom, saj se ti lahko v vmesnih omrežjih izgubijo. TCP v takem primeru sproži ponoven prenos podatkovnih paketov, zato da odjemalec oz. naslovnik vse prejme. TCP protokol tako odpravlja pomanjkljivosti IP protokola. Vse naprave, priklju ene v internet, imajo svoj naslov – IP številko (ang.: Internet Protocol Number), ki je sestavljena iz štirih zlogov (32 bitov), kar omogo a ve kot štiri milijarde razli nih naslovov. e se želimo povezati z internetom, moramo imeti na ra unalniku nameš en spletni brskalnik, kot sta najbolj razširjena Netscape Communicator in Microsoft Internet Explorer. Vsako spletno mesto ima svoj naslov, ki mu pravimo URL (ang.: Uniform Resource Locator) in se za ne s kratico http://, ki pove brskalniku, da se želimo povezati s spletnim dokumentom (dolo a protokol). Nato sledi www (ang.: World Wide Web) oz. svetovni splet, ki je najbolj priljubljena storitev v internetu in se je rodila leta 1989 v Evropskem laboratoriju za fiziko (CERN) v Ženevi, kjer je dobila tudi ime. Svetovni splet je zelo priljubljen, saj je na njem mo najti neskon no informacij z vseh podro ij. V za etku je bil splet kot FTP, Gopher in e-pošta, zasnovan na besedilu, danes pa lahko spletna stran, narejena z jezikom HTML, vsebuje besedilo, slike, zvok, video, animacije in druge interaktivne elemente. Za www sledi v naslovu ime gostitelja, ki se kon a z razli no domeno npr.: com. Za poševnico sledi pot do imenika na strežniku. Ker je ogromno ra unalnikov in naslovov, si jih ne moremo zapomniti v števil ni obliki. Zato so vzpostavili sistem domen (ang.: domain name system), ki omogo a berljivost naslova. Ker ni matemati ne formule za hitro prevajanje naslovov, je treba uporabiti tabelo. Le-ta je bila primerna, ko je bilo število ra unalnikov v internetu majhno. Ko se je pove alo, so uvedli sistem domene. Ti strežniki so urejeni v Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 17 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. drevesno strukturo, kjer izhodiš ni strežnik strežnikov.. pozna naslove poddomenskih. Na primer pri naslovu www.fov.uni-mb.si je najvišja domena naslova si, ki pove, da gre za napravo v Sloveniji. Osnovni strežnik prepusti nadaljnje prevajanje tega naslova WEP-u (Well-known Entry Point; dobro znani vstopni to ki) v Sloveniji, ki je strežnik v Arnesu. Ta preda naprej strežniku za uni-mb, ta pa strežniku na fov. Tako najdemo želeni naslov. Navadno so te poti krajše, saj višjenivojski strežniki poznajo tudi naslove znotraj poddomen. Domene so razporejene po obmo nem klju u: .si (Slovenija), .uk (Velika Britanija), .de (Nem ija) … ali po organizacijskem klju u: .edu (izobraževalne organizacije), .gov (vladne službe), .mil (vojaška infrastruktura) … Dodeljevanje IP naslovov in domen je v rokah lastnikov »dobro znanih vstopnih to k« WEP, ki je pri nas Arnes. FTP (ang.: file transfere protokol) oz. protokol za prenašanje podatkov omogo a, da prenesemo najrazli nejše podatke iz strežnika (ang.: download) ali pa ravno obratno, da jih prenesemo iz ra unalnika na strežnik (ang.: upload). Prenašamo lahko tudi programe, ki so preizkusni ali pa brezpla ni. Velikokrat so podatki stisnjeni, da zavzamejo manj prostora in jih hitreje prenesemo iz strežnika ali obratno. FTP je ena izmed najstarejših storitev interneta. Ena najbolj zanimivih predvsem pa uporabnih možnosti svetovnega spleta je prav gotovo povezovanje spletnih strani med seboj. Medtem ko imamo odprto spletno stran, nam besedilo ali grafika, oblikovana v hipertekst, omogo a takojšni dostop do druge spletne strani. To je hiperpovezava. Hiperpovezave takoj prepoznamo. Tekst je navadno druge barve (obi ajno modre) in je pod rtan. Ko se na hiperpovezavo postavimo z miškinim kazalcem, se le-ta spremeni v roko z iztegnjenim kazalcem.. 3.3. KAKO NAM LAHKO INTERNET KORISTI PRI VERSKEM POUKU?. Pri verskem pouku lahko internet koristi tako katehetom kot tudi u encem. Pogostost uporabe pa je predvsem odvisna od kateheta in njegove izvirnosti in naklonjenosti internetu in IKT tehnologiji. Na internetu lahko katehet najde ogromno slikovnega gradiva (iz svetopisemskih krajev, zemljevide škofij in ostale zemljevide, romarska središ a …) in ostalih podatkov, ki so mu v veliko pomo pri urah, saj lahko u ence mnogo bolje motivira. Med uro lahko u ence celo vklju i, da s pomo jo ra unalnika na internetu poiš ejo dolo en podatek v povezavi s teko o snovjo. Tako u enci postanejo aktivni pri osvajanju in spoznavanju snovi. To pa je najvišja stopnja u enja, kjer si u enci najve zapomnijo.. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 18 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Prav tako pa si lahko tudi u enci pomagajo pri izdelavi nalog s pomo jo interneta, kjer najdejo ustrezne podatke, slike, Sveto pismo in še kaj. S pomo jo interneta lahko katehet in u enci tudi komunicirajo.. 3.4. RIMSKOKATOLIŠKA CERKV IN INTERNET. Rimskokatoliška cerkev sprejema internet kot nov na in evangelizacije in komunikacije znotraj svojih lanov. To je nov medij, najbolj popularen med mladimi, v katerem je in mora biti prisotna. Komunikacija ni ve enosmerna, kot v prejšnjih medijih, temve dvosmerna. Zaveda se prednosti tega najve jega foruma vseh asov, ki z naglo hitrostjo osvaja svet. Obenem pa opozarja na pasti in nevarnosti interneta. Nekatere zna ilnosti interneta Pozitivno ogromno informacij agora ali forum imajo vsi dostop ni kontrole oblasti nad sporo ili ogromno trenutnih slik pozornost na to, kar je hitro dosegljivo ni ovire asa in prostora. Negativno vse informacije so enakovredne, zasi enost in nezanimanje zanje ni razlike med dobrim in slabim mnenjem, možnost dezinformacije v resnici premo bogatih, zapostavljenost manjših kultur in jezikov dostop imajo tudi hujskaška sporo ila vtis, da ni trajnih vrednot zanemarjanje poglobljenega (spo)znanja težava pri osebnih stikih. Tabela 1: Zna ilnosti interneta (Vir: Cerkveni dokumenti 96; Cerkev in internet, Etika na internetu; str.:16) Cerkev vidi polno priložnosti tudi v vzgoji in izobraževanju in ugotavlja, da mora v svojih šolah in vzgojnih programih ponuditi predvsem neko vrsto medijske vzgoje, »ki pomaga v ljudeh vzbujati dober okus in resni no moralno sodbo za nekakšno oblikovanje vesti.« (Cerkveni dokumenti 96; Cerkev in internet, Etika na internetu; str.: 24, 25) Zaveda se, da so najšibkejši mladi: »Mlade je še posebej treba vzgajati ne le v zrele bralce, poslušalce ali gledalce, temve v ljudi, ki bodo razumeli celostno govorico sredstev družbenega obveš anja, ki se, kot se zdi, danes za enja in v kateri imamo sredstva družbenega obveš anja bolj za del neke še razvijajo e se kulture, katere u inkov v polnosti še ne poznamo natan no. Govoriti o pojmih, povezanih z internetom in novo tehnologijo, pomeni veliko ve kot u iti tehniko delovanja. Mladi ljudje se morajo nau iti, kako bodo dobro delovali v kibernetskem prostoru, da bodo znali jasno presojati, kako ravnati v skladu z Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 19 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. zdravimi moralnimi kriteriji in da bodo znali uporabljati novo tehnologijo za celovit razvoj in v dobro drugih.« (Cerkveni dokumenti 96; Cerkev in internet, Etika na internetu; str.: 25) Rimskokatoliška cerkev je odprta za internet in ga že uporablja ter spodbuja uporabo ob tem, da se je potrebno zavedati prednosti in slabosti. Papež Janez Pavel II. je: • 22. novembra 2001 po elektronski pošti poslal prvi cerkveni dokument – Apostolska spodbuda Cerkvi v Oceaniji; • 24. januarja 2002 izdal pismo za 36. dan sredstev družbenega obveš anja – Internet – novi forum za oznanjevanje evangelija; • 22. februarja 2002 je Papeški svet za družbeno obveš anje izdal dva dokumenta – Cerkev in internet, Etika na internetu. Tudi v zadnjem apostolskem pismu z naslovom Hiter razvoj (april 2005), se je Janez Pavel II. dotaknil interneta kot pomo i pri pastoralnem vodstvu in pri organizaciji ostalih nalog v krš anski skupnosti. Cerkev je že izbrala zavetnika interneta – Izidorja Seviljskega (ok. 560-636), kar je še en dokaz o odprtosti do interneta. Na internetu je mogo e najti ogromno spletnih strani, ki so tako ali druga e povezane z Rimskokatoliško cerkvijo in so se pojavile že pred objavo zgoraj navedenih dokumentov. Tako ima od velike no i 30. marca 1997 uradno spletno stran tudi Vatikan: www.vatican.va . Že pred njim pa je 8. aprila 1996 slovenska Cerkev postavila svojo spletno stran www.rkc.si . Povod zanjo je bil prvi papežev obisk v Sloveniji. Na podstraneh te strani lahko najdemo veliko povezav do drugih slovenskih spletnih strani najrazli nejših katoliških organizacij: župnij, škofij, redov in tudi tujih strani z versko vsebino. Vse te strani je mogo e najti tudi na spletnih iskalnikih, kjer lahko najdemo še preostale strani, ki niso objavljene pri rkc.si, kot so npr.: spletne strani verskih asopisov, veliko župnij ima svojo stran, in še kakšnih verskih organizacij.. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 20 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 4. Diplomsko delo univerzitetnega študija. VEROU NA U ILNICA V ŽUPNIJI STRANJE. V župniji Stranje smo izvedli verouk s pomo jo IKT, zato bomo v nadaljevanju predstavili verou no u ilnico in podrobno opisali predlog posodobitve u ilnice za uporabo IKT. U ilnica za verouk je prostor pod kapelo, v kateri se opravljajo verski obredi. U ilnica leži v smeri sever-jug.. 4.1. POSNETEK STANJA. V u ilnico vstopimo skozi vrata na sprednji severni levi strani u ilnice. Na zahodni strani ima u ilnica dva okna, pod katerim sta radiatorja. Kapaciteta u ilnic je 18 miz s 36 stoli, nameš enimi v šestih vrstah po tri mize, ter miza za kateheta s stolom. Poleg katehetove mize je harmonij. Ob južni steni stoji omara. Na stropu je nameš enih 6 lestencev, vzporedno po dva v treh vrstah. Višina u ilnice je 235 cm, natan nejše mere pa so navedene na sliki 8. V u ilnici ni prisotne nobene IKT. Po potrebi se v u ilnico prinese projektor in videorekorder ali prenosni ra unalnik.. Slika 9: Mere verou ne u ilnice v župniji Stranje. (Vir: Matej Burja 12.05.2005) Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 21 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 4.2. Diplomsko delo univerzitetnega študija. PREDLOG POSODOBITVE Z IKT. V u ilnico je potrebno namestiti celotno informacijsko opremo za informacijsko podporo verskega pouka. Na desno stran katehetove mize je potrebno namestiti monitor, miško in ra unalnik, spodaj na tla ali na posebni podstavek pa ra unalnik. Na tla iz razloga, da ne zapira pogleda u encev na tablo ali platno. Lahko pa je na mizi prenosni ra unalnik. Do ra unalnika je potrebno speljati ustrezno inštalacijo. Ker je fizi na odmaknjenost u ilnice, ki leži pod kapelo, od župniš a le deset metrov in celotna razdalja od pisarne župnika manjša kot sto metrov, bi predlagali postavitev ra unalniške mreže. Ta bi povezovala njegov ra unalnik, ki je v pisarni in je priklopljen na svetovni splet. V pisarni bi dodali samo še switch – razdelilec za ra unalniško mrežo. Poleg dostopa do interneta bi imel župnik dostop tudi do svojega ra unalnika, ki ga ima v pisarni in vseh podatkov, ki jih hrani v njem. Izvedba namestitve inštalacije je lahko nad ometom ali pod ometom. Predlagali bi kakovostnejšo in elegantnejšo inštalacijo pod ometom. Na stropu, tri ali štiri metre oddaljeno od prednje stene, bi namestili projektor. Odvisno od velikosti platna in slike na njem. Do njega mora biti potegnjena elektrika in povezava z ra unalnikom za prenos slike. Pod stropom v vse štiri kote in na sprednji steni na sredini zgoraj in pri tleh je potrebno namestiti zvo nike. Zvo nika bi bila lahko tudi samo dva, vendar je danes cena sistema 5.1 zvo nikov že tako sprejemljiva, da predlagamo slednji sistem zvo nikov, ki je tudi kvalitetnejši in posledi no pri u encih veliko bolje sprejet. Tudi za zvo nike je potrebna namestitev inštalacije do ra unalnika, ki je nad ali pod ometom. Predlagamo boljšo pod ometom. Na slilki 10 je nazoren prikaz postavitve IKT v u ilnici.. Slika 10: Postavitev IKT v verou ni u ilnici v Stranjah. (Vir: Matej Burja 04.06.2005) Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 22 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 5. Diplomsko delo univerzitetnega študija. REALNI PRIKAZ PODAJANJA SNOVI S POMO JO IKT. Realni prikaz podajanja snovi z uporabo IKT smo imeli 30. maja 2005, v verou ni u ilnici v Stranjah. Na voljo smo imeli strojno in programsko opremo. Strojna oprema: prenosni ra unalnik Celeron 2,4 Ghz; projektor Toshiba TDP – S20; ra unalniški zvo niki.. • • •. Programska oprema: Microsoft Windows; Microsoft Office 2003 (Word, PowerPoint, Excel); program Biblija.net; Power DVD.. • • • •. Uporabljena literatura: • Skupaj v novi svet 6 – Verou ni u benik za 6. razred devetletke; • Skupaj v novi svet 6 – Priro nik za kateheta; • Liturgi ni zvezek, verou no leto 2004/2005.. 5.1. PRIPRAVA NA PREDAVANJE. V nadaljevanju je prikaz lista, s katerim se katehet pripravi na predavanje. Pri izdelavi tega lista je sodelovala dr. Marija Sraka, predsednica Katehetskega sveta Slovenije. PRIPRAVA NA URO VEROUKA 6. razred devetletke – knjiga Skupaj v novi svet, poglavje 14. SKUPAJ SMO SRE NI (za kateheta) 1.. Razmišljanje o temi: otroci v tej starosti že oblikujejo skupine in pomembno je, da najdejo ali oblikujejo prave skupine in da se v njih prepoznajo ter se tudi potrudijo za skupino. Tudi v evangeljski pripovedi, kjer Jezus povabi prve u ence, najdemo nekaj temeljnih smernic za nastajanje in oblikovanje prijateljskih skupin. Jezusov klic in njegova ljubezen apostole povezuje med seboj.. 2.. Cilj kateheze: doživljajski: otroci v skupini doživijo, kako potrebujejo drug drugega, da so sre ni (v šoli, med prijatelji, pri verouku); spoznavni: otroci spoznajo, da nas Jezus kli e v trdno skupnost v Cerkev;. • •. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 23 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. •. Diplomsko delo univerzitetnega študija. dejavnostni: otroci se morajo truditi, da so vezi v skupinah, v katerih so in še bodo, vedno mo nejše.. 3.. Sveto pismo: (Mr 1, 16-20).. 4.. Vzgojna drža: povezanost v skupini, iskanje pravih in mo nih skupin.. 5.. Tip verou ne ure: spoznavna.. 6.. Verou ne oblike: skupinska.. 7.. Verou ne metode: pogovor, petje, branje, pregledovanje.. 8.. Verou na sredstva in pripomo ki: delovni zvezek, priro nik za kateheta, IKT (prenosni ra unalnik, projektor, zvo niki).. 9.. Pesem: Jezus se ob morju ustavi.. 10.. Molitev: Za papeža, Za izbiro poklica.. 11.. Molitveni koti ek: molitev projicirana na steno poleg križa in Marije.. 12.. Doživljajski liki: Vrv.. 13.. Priprava prostora: postavitev IKT (na sliki 10: modra - projektor; rumena prenosni ra unalnik; zelena - zvo nika).. Slika 11: Priprava IKT v verou ni u ilnici v Stranjah pri izvedbi ure s pomo jo IKT (Vir: Matej Burja 02.06.2005). Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 24 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 14.. Novi pojmi: apostoli; Galilejsko jezero = Tiberijsko jezero = Genezareško jezero.. 15.. Dodatna strokovna literatura: program Biblija.net; slikovno gradivo z interneta; slike zemljevida z interneta.. KATEHEZA I. Uvod: najprej projiciram na steno molitev za svetega o eta, ki jo skupaj zmolimo ob za etku. S pomo jo projektorja projiciram sliko vrvi in še nekatere slike, kjer je prikazana vrv v uporabi in se nanašajo na zgodbo iz knjige, ki jo medtem bere u enec. Sledijo vprašanja: • Zakaj se lahko še uporabi vrv? Ali vam je kdaj že prišla prav? • Kakšna mora biti vrv? • Poznate kakšno nevidno vrv, ki se splete med nami? Kako se imenuje? II. Oznanilo: u enec prebere svetopisemski odlomek iz knjige, medtem se projicira slika Jezusa z apostoli. Jezus kli e apostole in po njih nas v trdno, trajno in iskreno skupnost. Poudarki: • ljudje potrebujemo drug drugega, zato se združujemo v skupine; • moramo biti povezani, da skupina preraste v skupnost in zaživi; • med lani skupine mora biti iskren odnos in prijateljstvo; • danes nas Cerkev povezuje z Jezusom. III. Dejavnost: truditi se moramo, da smo iskreni in prijatelji v skupinah, kjer smo, saj bodo le tako te prerasle v trdne in mo ne skupine. Tudi v cerkvi se moramo potruditi in biti dejavni. S pomo jo slike zemljevida Evrope, ki jo projiciram na steno, pokažem, kje se nahaja Slovenija in kje Izrael. Nato pokažem še zemljevid Izraela in pokažem, kje je Galilejsko jezero, kjer se je dogajala svetopisemska zgodba, ki je predstavljena v knjigi. S pomo jo programa Biblija.net pokažem odlomek, kjer lahko otroci najdejo odgovor na vprašanje iz nalepke v liturgi nem zvezku. Skupaj poiš emo pravi odgovor. Na koncu sledi zaklju na molitev za izbiro poklica. Da bi znali najti pravo pot in skupino, kjer bi bilo naše delo blagoslovljeno.. 5.2. POTEK PREDAVANJA. Skozi celotna predavanja smo lahko uporabili IKT. V ra unalniku smo odprli potrebne programe in dokumente, ki smo jih preko celotne ure uporabljali in jih minimizirali v upravno vrstico. Ko smo uporabili dolo en program, smo ga samo pove ali ez celotni zaslon.. Slika 12: Pripravljeni programi v upravni vrstici. (Vir: Matej Burja 06.06.2005) Ko smo za eli z uro verouka, smo najprej skupaj zmolili molitev za svetega o eta. Ker molitve ne poznajo, saj se bolj redko moli, smo jo s pomo jo projektorja projicirali na steno. Napisali smo jo predhodno v program Word, v katerem smo že Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 25 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. prej nastavili funkcijo predogled tiskanja in širina besedila. Program smo minimizirali v upravno vrstico in ga ob uporabi pove ali.. Slika 13: Projekcija za etne molitve napisane v programu Word. (Vir: Kristjan moli 1982, str.: 39, 40 06.06.2005) Sledila je zgodba iz knjige Skupaj v nov svet 6 na strani 69. U enec, ki se je javil, je zgodbo prebral, medtem pa smo projicirali 6 razli nih slik, ki se navezujejo na zgodbo in so druga ne od slik v knjigi. Slike smo projicirali in menjali s pomo jo programa Windows Picture and Fax Viewer.. Slika 14: Projicirana slika vrvi, ki se navezujejo na zgodbo iz knjige. (Vir: http://www.skupnostobcin.si/casospis/slike/dia-vrv.jpg, 09. 05. 2005). Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 26 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Po zgodbi so sledila vprašanja, vezana na temo, nato pa smo si ogledali odlomek filma na DVD-ju: Jezus iz Nazareta; Franco Zeffirelli DVD št.: 2/4. Film je posnet po Janezovem evangeliju. Odlomek od 00:01:59 do 00:03:39 ( asovni podatek h/min/sek).. Slika 15: Predvajanje odlomka iz filma. (Vir: Jezus iz Nazareta; Franco Zeffirelli DVD št.: 2/4 08.06.2005) Sledila je svetopisemska zgodba iz knjige, ki jo je prebral u enec. Nato smo se pogovorili o razlikah med filmom in zgodbo iz knjige. Pogovorili smo se tudi o nauku zgodbe, med katerim smo projicirali še nekaj dodatnih slik, ki se navezujejo na temo. Razjasnili smo tudi neznane pojme: Galilejsko jezero in apostoli. S pomo jo slike zemljevida, ki smo ga projicirali in pove ali, smo poiskali, kje leži Slovenija in jo pove ali, nato pa smo poiskali še Izrael. Zatem smo pokazali zemljevid Izraela in otroci so poiskali Galilejsko jezero, kraj, kjer se dogaja odlomek iz svetega pisma v knjigi.. Slika 16: Zemljevid Evrope in Afrike. (Vir: http://www.maps-continents. com/maps/europe-political.gif, 29. 05. 2005). Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 27 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 17: Zemljevid svete dežele. (Vir: http://www.loretonh.nsw.edu.au/ religion/Year7_Units/Year7_Life_timeof_Jesus_unit/photos/Ho ly_land_map.jpg, 29. 05. 2005) S pomo jo programa Biblija.net smo skupaj preverili vprašanje na nalepki iz liturgi nega zvezka, ki jo dobijo v nedeljah pri sveti maši in jo morajo nalepiti v liturgi ni zvezek ter nanj odgovoriti. Na nalepki je navedena tudi kratica odlomka iz svetega pisma, kjer lahko najdemo odgovor na vprašanje. To kratico smo vnesli v program, dobili odlomek ter skupaj poiskali odgovor.. Slika 18: Nalepka z vprašanjem v Liturgi nem zvezku. (Vir: Liturgi ni zvezek za verou no leto 2004/2005, str.: 51). Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 28 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 19: Sveto pismo v elektronski obliki. (Vir: program Biblija.net 03.06.2005) Ra unalnik smo uporabili še na koncu, ko smo skupaj zmolili molitev za poklic, ki smo jo prav tako projicirali na steno.. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 29 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 6. Diplomsko delo univerzitetnega študija. ANALIZA POVRATNIH INFORMACIJ OD U ENCEV. Med u enci šestega razreda devetletke v župniji Stranje, ki smo jim predstavili uro verouka s pomo jo IKT, smo zbirali podatke o njihovem vtisu in pogledu na verou no uro, pri kateri smo uporabil IKT. Prou ili smo tudi njihov stik z IKT doma in v šoli in njihovo poznavanje le-te. Posledi no smo lahko izdelali ve predlogov za uporabo IKT pri verskem pouku. Podatke smo zbirali s pomo jo anketnega lista. Za tako raziskavo smo se odlo ili zato, da dobimo konkreten odgovor u encev, ki na podlagi lastnih izkušenj lahko primerjajo obe vrsti verskega pouka. Standardnega brez uporabe informacijskih pripomo kov in predstavljenega, ki vsebuje IKT.. 6.1. VPRAŠALNIK ANKETA – INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA PRI VERSKEM POUKU za u ence. Po predstavljeni uri verouka s pomo jo IKT (ra unalnika in projektorja), vas prosim, da odgovorite na ta anketni list. Odgovori bodo uporabljeni izklju no pri izdelavi diplomske naloge z naslovom Informatizacija verskega pouka na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Zahvaljujem se vam za sodelovanje - Matej Burja. Pri posameznem vprašanju lahko obkrožite najve en odgovor, razen e pri vprašanju ne piše druga e. 1. Spol M Ž 2. Ali vam je ura verouka bolj zanimiva, e se pri njej uporabljajo tudi informacijski pripomo ki (ra unalnik, projektor, internet …)? A DA. B NE. 3. Zakaj vam je ura verouka bolj zanimiva, e katehet uporablja ra unalniško opremo? (Možnih ve odgovorov.) A Ker je ura bolj dinami na (zanimiva). B Ker si ve zapomnim. C Drugo: _________________________ 4. Ali se v šoli sre ujete z ra unalnikom? (Možna dva odgovora A in B.) A Da, uporabljajo ga pri razli nih predmetih. B Da, hodim na ra unalniški te aj. C Ne. 5. Ali imate osebni ra unalnik doma? Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 30 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. A DA.. Diplomsko delo univerzitetnega študija. B NE.. 6. Koliko asa preživite pred ra unalnikom? A Ve kot eno uro na dan. B Do ene ure na dan. C Nekajkrat na teden. D Enkrat na teden. E Manj kot enkrat na teden. 7. Kaj po nete najpogosteje na ra unalniku? A Igram igrice. B Brskam po internetu. C Poslušam glasbo ali gledam filme. D Rišem, pišem. E Drugo:____________________ 8. Ali imate doma dostop do interneta? A DA. B NE. 9. Ste že kdaj pošiljali elektronsko pošto? A DA. B NE. 10. Ste že kdaj iskali podatke na internetu (npr.: slike, podatke o kakšnem kraju, glasbeni skupini, filmu, igralcih …)? A DA. B NE. 11. Katere podatke ste najve krat iskali na internetu? A Slike. B Podatke, ki sem jih potreboval za šolo. C Druge podatke (npr.: razli ne sporede (kino, TV, radio), o pevcih, igralcih...). 12. Ste že kdaj iskali na internetu kakšne podatke v zvezi z vero ali veroukom? A DA. B NE. 13. Poznate kakšno spletno stran z versko vsebino (npr.: doma o spletno stran kakšne župnije, spletno stran škofije, spletno stran kakega verskega asopisa, rkc …)? e se spomnite, navedite tudi internetni naslov, e ga niste pozabili. A DA. (naslov) __________________________________ B NE. 14. Uporabljate program Microsoft Power Point (program za predstavitve) ali Word (program za pisanje)? A Samo Word. B Samo Power Point. C Oba. D Nobenega.. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 31 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 15. Ste že kdaj delali kakšno doma o nalogo ali kaj drugega za šolo s pomo jo ra unalnika (npr.: pisali na ra unalnik, iskali kakšne podatke s pomo jo interneta, iskali slike …)? A DA. B NE. 16. Kako ste si pomagali z ra unalnikom pri nalogi? (Na to vprašanje odgovarjate, e ste na prejšnjega odgovorili z DA. Možnih je ve odgovorov.) A Napisal sem nalogo v Wordu. B V Power Pointu sem naredil predstavitev. C Iskal sem podatke na internetu. D Natisnil sem besedilo oz. sliko z ra unalnika, ki sem jo rabil za šolo. E Drugo: ______________________ 17. Bi za spremembo kdaj naredili kakšno nalogo za verouk tudi s pomo jo ra unalnika (npr.: poiskali na internetu kakšno sliko Jezusa, napisali kaj na ra unalnik, poiskali odgovor na vprašanje z nalepke iz liturgi nega zvezka …)? A DA. B NE. C To po nem že sedaj. 18. Imate kakšno idejo, na kakšen na in bi še lahko uporabili IKT (ra unalnik, projektor, zvo nike …) pri verouku? (Napišite na rto.) ___________________________________________________________________. 6.2. ANALIZA POVRATNIH INFORMACIJ – REZULTATI ANKETE. Anketo smo izvedli med dvema razredoma šestega razreda devetletke po verskem pouku, v ponedeljek, 30. maja 2005, ob 13:00 in 14:00 uri. Verouk smo jim predstavili z uporabo IKT. Na anketo je odgovarjalo 31 u encev. Ankete so bile pravilno izpolnjene, le pri kakšnem vprašanju je prišlo do napake. To je omenjeno pri analizi posameznega vprašanja. V nadaljevanju sledi podrobna analiza posameznih vprašanj. 1. Spol. 45% 55%. Moški Ženske. Slika 20: Graf 1, spol anketiranih u encev Na anketo je odgovarjalo 10 % ve deklet kot fantov.. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 32 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 2. Ali vam je ura verouka bolj zanimiva, e se pri njej uporabljajo tudi informacijski pripomo ki (ra unalnik, projektor, internet …)? 3%. A Da B Ne. 97%. Slika 21: Graf 2, zainteresiranost u encev do ure verouka z uporabo IKT Kot je razvidno, je bil zelo visok delež u encev navdušenih nad uporabo informacijskih pripomo kov pri verouku. 3. Zakaj vam je ura verouka bolj zanimiva, opremo? (Možnih ve odgovorov.). e katehet uporablja ra unalniško. 12% A Ker je ura bolj dinami na (zanimiva). 15%. B Ker si ve zapomnim C Drugo 73%. Slika 22: Graf 3, zakaj je ura verouka z IKT za u ence bolj zanimiva Skoraj tri etrtine jih meni, da je ura bolj dinami na in zanimiva, e katehet uporablja ra unalniško opremo. Dobra desetina jih je odgovorila na odgovor C. Pripisali so: "Ker je zabavno."; "Zato ker ve izvemo."; "Ker gledamo na ra unalnik."; "Ni mi vše , da se uporablja IKT." 4. Ali se v šoli sre ujete z ra unalnikom? (Možna dva odgovora A in B.) 18% A Da uporabljajo ga pri razli nih predmetih B Da hodim na ra unalniški te aj. 12%. C Ne 70%. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 33 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 23: Graf 4, u enci in ra unalnik v šoli Velika ve ina (82 %) se sre uje z ra unalnikom v šoli. 5. Ali imate osebni ra unalnik doma? 13%. A Da B Ne. 87%. Slika 24: Graf 5, u enci in ra unalnik doma Velika ve ina ima osebni ra unalnik doma. 6. Koliko asa preživite pred ra unalnikom?. 29% 35%. A Ve kot eno uro na dan B Do ene ure na dan C Nekajkrat na teden D Enkrat na teden. 13% 13%. 10%. E Manj kot enkrat na teden. Slika 25: Graf 6, as ki ga u enci na teden preživijo pred ra unalnikom Dobra polovica uporablja ra unalnik nekaj dni na teden, 42 % vseh pa uporablja ra unalnik vsak dan. 7. Kaj po nete najpogosteje na ra unalniku? 4% 4%. A Igram igrice. 15%. B Brskam po internetu C Poslušam glasbo ali gledam filme. 19%. 58%. D Rišem, pišem E Drugo. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 34 od 80.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 26: Graf 7, za kaj u enci uporabljajo ra unalnik Ve kot polovica vprašanih najpogosteje uporablja ra unalnik za igre, slabih 20 % pa ra unalnik uporablja predvsem za dostop do interneta. Na to vprašanje je bil na 4 anketah napa en odgovor. Obkrožili so ve odgovorov, zahtevan pa je bil le eden. Ta vprašanja so bila izklju ena in zato je skupno število odgovorov 27. Eden je odgovoril z E in pripisal, da uporablja ra unalnik najpogosteje za iskanje po slovarju, ki ga ima na ra unalniku. 8. Ali imate doma dostop do interneta?. 42%. A Da 58%. B Ne. Slika 27: Graf 8, dostop u encev do interneta doma Ve kot polovica anketiranih ima doma dostop do svetovnega spleta. 9. Ste že kdaj pošiljali elektronsko pošto? 23%. A Da B Ne. 77%. Slika 28: Graf 9, uporaba elektronske pošte med u enci Elektronsko pošto je pošiljala le slaba etrtina anketiranih. 10. Ste že kdaj iskali podatke na internetu (npr.: slike, podatke o kakšnem kraju, glasbeni skupini, filmu, igralcih …)?. Matej Burja: Informatizacija verskega pouka. stran 35 od 80.