Neformalna ekonomija : diplomsko delo univerzitetnega študija

DIPLOMSKO DELO Neformalna ekonomija. September, 2013. Damjana. Mlekuž.



DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Neformalna ekonomija. September, 2013. Damjana Mlekuž Mentor:. izr.. prof.. dr.. Bojan. Dobovšek.



KAZALO 1. UVOD ................................................................................... 7. 1.1. Izhodišče diplomskega dela .......................................................... 7. 1.2. Namen in cilji diplomskega dela .................................................... 9. 1.3. Hipoteze diplomskega dela ......................................................... 10. 1.4. Metode diplomskega dela ........................................................... 10. 1.5. Struktura diplomskega dela ......................................................... 10. 2. OPREDELITEV NEFORMALNE EKONOMIJE ................................................ 11. 2.1. Delo na črno ........................................................................... 14. 2.2. Neformalno zaposlovanje ........................................................... 14. 2.3. Vzroki za obstoj neformalne ekonomije .......................................... 15. 2.4. Pojav neformalne ekonomije in njena problematika v RS ...................... 17. 2.5. Primeri politike držav EU do neformalne ekonomije ............................ 20. 3. RAZISKOVALNI DEL .................................................................... 22. 3.1. Analiza pridobljenih podatkov znotraj posameznih skupin ..................... 24. 3.1.1. Hišne pomočnice ................................................................ 24. 3.1.2. Vrtnarji ........................................................................... 25. 3.1.3. Varuške ........................................................................... 27. 3.2. 4 4.1. Analiza pridobljenih podatkov med posameznimi skupinami ................. 28. SKLEP ................................................................................ 30 Odgovori na hipoteze ................................................................ 31. 5. VIRI IN LITERATURA ................................................................... 33. 6. PRILOGE .............................................................................. 35. 3.

KAZALO SLIK Slika 1: Worldwide informal economies ....................................................... 9. KAZALO TABEL Tabela 1: Primeri politike držav EU do sive ekonomije.................................... 21. 4.

POVZETEK Neformalna ekonomija je pojav, ki se pojavlja po celem svetu in je tesno povezan s pojmi, kot sta delo na črno in davčna utaja. Za pojav neformalne ekonomije se pri nas najpogosteje uporablja izraz siva ekonomija. V diplomskem delu vam bom predstavila, kako se v Sloveniji srečujemo z neformalno ekonomijo in kakšne oblike tega pojava poznamo pri nas. Na splošno lahko neformalno ekonomijo opredelimo kot željo po neplačevanju davkov in prispevkov. Vedeti pa moramo, da je tesno povezana s pojmom dela na črno. Pri tem je treba razlikovati, da o neformalni ekonomiji govorimo takrat, ko gre za pravno neformalno ekonomijo, delo na črno pa predstavlja prikrito in nezakonito neformalno gospodarsko dejavnost. Torej, neformalna ekonomija je prisotna predvsem v gospodarstvu in prinese tako negativne kot tudi pozitivne posledice. V času gospodarske krize neformalna ekonomija raste, kar pomeni, da povečuje gospodarsko krizo tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu. Večini ljudi predstavlja le vir preživetja in ne bogastva. Ljudje se za takšno obliko dela odločijo predvsem zaradi slabih delovnih razmer, ki so v naši državi trenutno prisotne. Neformalno zaposlovanje prinaša številne negativne posledice. Delavci, ki opravljajo takšno delo, nimajo socialne varnosti, plačanega dopusta, bolniške ali prostih dni. Takšne oblike dela najdemo predvsem v kmetijstvu, gostinstvu, trgovini, gradbeništvu in drugih podobnih dejavnostih. Pri tem gre za relativno nizke plače, z neplačano hrano in neplačanim prevozom. Delodajalcem pa neformalno zaposlovanje nudi možnost izogniti se plačilu davkov in prispevkov. Pojav neformalne ekonomije je zato prisoten in bo prisoten tudi še v prihodnosti. V kolikšni meri pa je mogoče takšen pojav nadzirati in regulirati, morajo določiti in temu primerno ukrepati pristojne strokovne službe. Ključne besede: neformalna ekonomija, siva ekonomija, neformalno zaposlovanje, delo na črno, davčna utaja. 5.

SUMMARY - INFORMAL ECONOMY The informal economy is a phenomenon that occurs worldwide and is closely related to concepts such as undeclared work and tax evasion. In this thesis I will introduce you, how is Slovenia faced with the informal economy and which forms of informal economy do we know. In general, the informal economy can be defined as a desire to not pay taxes and contributions. It is crucial that the informal economy is closely linked to the concept as undeclared work. We must know that when we talk about informal economy is when it comes to the rule of the informal economy and when we talk about undeclared work we talk about covert and illegal informal economic activities. So the informal economy is mainly present in the economy and it brings both, negative and positive consequences. In times of economic crisis, informal economy is growing, which means that the informal economy is therefore growing economic crisis in Slovenia and elsewhere in the world. The informal economy for most people means the only source of income (livelihood) and not wealth. People are choosing this form of work because of the poor working conditions which is offering our country and this informal employment brings us many negative effects. Workers who carry out such work are without social security, paid leave, sick leave or holidays. Such forms of work are found mainly in agriculture, hospitality, retail, construction and other related activities. This is a relatively low salary, with unpaid outstanding food and transportation costs. Employers use the informal employment as it offers the opportunity to avoid paying taxes and contributions. The emergence of the informal economy is so present and will also be present in the future. To what extent is such a phenomenon can be controlled and regulated, identify and take corrective action competent professional service.. Key words: informal economy, informal employment, undeclared work, tax evasion. 6.

1 Uvod 1.1. Izhodišče diplomskega dela. Neformalna ekonomija je obsežen pojav, ki ga najdemo v vseh državah po vsem svetu. Vzroki za njen nastanek so povsem različni. Različni gospodarski in politični sistemi oblikujejo neformalno ekonomijo zelo široko in raznovrstno. Vsak od nas se je že verjetno srečal s pojmi, kot so siva, črna, podzemna, prikrita ekonomija, neformalni sektor, delo na črno, davčna utaja in podobno. Vsak od izrazov pa ima svoj pomen in svojo opredelitev. Gledano z moralnega vidika, pa neformalno ekonomijo lahko opredelimo kot pojav, ki vsebuje delovne pogoje in razmere, pri katerih je prisotno izkoriščanje na področju ekonomije preživetja. Zaradi odsotnosti javne intervencije gre dejansko za gospodarske dejavnosti, delovne pogoje in okoliščine, ki niso zabeležene kot nezakonite (Shapland in Ponsaers, 2009). Kadar govorimo o neformalni ekonomiji, dejansko govorimo o sivi ekonomiji. Sivo ekonomijo si najlažje predstavljamo kot željo po neplačevanju davkov oziroma prispevkov, nespoštovanja predpisov oziroma izkoriščanja sistema socialne pomoči. Da pa bi pojav sive ekonomije lažje razumeli, moramo poiskati vzroke za njen pojav ter kakšne posledice prinaša. Na splošno lahko opredelimo, da se neformalna ekonomija pojavlja v vseh gospodarstvih ter prinaša tako pozitivne kot seveda tudi negativne posledice. Sivo ekonomijo oblikujeta ponudba in povpraševanje, njihovo enačenje pa uravnava cena na trgu sive ekonomije. Res je sicer, da je »gospodarstvo« sive ekonomije tesno povezano z uradno ekonomijo, tako z vidika dela kot z vidika dohodka, vendar so tudi vsa majhna gospodarstva močno odprta zunanjim trgom. S tega vidika bi lahko rekli, da je siva ekonomija majhno, odprto in soodvisno gospodarstvo v uradnem gospodarstvu. Osredotočili se bomo predvsem na sivo ekonomijo, ki se nanaša na dejavnosti, ki so produktivne v ekonomskem smislu, prav tako so legalne, vendar so namenoma prikrite javnim oblastem zaradi različnih razlogov. Ti razlogi se kažejo predvsem v izogibanju plačila dohodka, dodane vrednosti oziroma davka, izogibanju plačila prispevkov za socialno varstvo, izogibanju izpolnjevanja določenih standardov (minimalne plače, standardi zdravja, varnosti pri. 7.

delu in podobno) in v izogibanju izpolnjevanja administrativnih postopkov (izpolnjevanje statističnih vprašalnikov in podobno) (Nastav, 2009a). Po drugih besedah siva ekonomija obstaja zgolj ter paralelno zaradi »formalne« ekonomije. Pa vendar vse države potrebujejo del sive ekonomije, saj naj bi ta določala in urejevala pogoje ob vstopu nove dejavnosti oz. podjetja na trg ter obstoj v smislu določila cen, ponudbe ipd. Formalna ter siva ekonomija tako soobstajata ter hranita druga drugo (Shapland, 2012). V Sloveniji sivo ekonomijo opredeljujemo z imeni, kot so delo na črno, paralelna, prikrita, neuradna, neformalna in podzemna ekonomija. Čeprav je področje sive ekonomije zelo razširjeno in raznovrstno, je njen cilj enak kot drugje po svetu, in sicer je ta cilj izogniti se plačilu davkov in prispevkov. Ta pojav ljudje velikokrat zamenjujejo s pojmom delo na črno. Siva ekonomija se sicer velikokrat pojavlja v tej obliki, vendar ne predstavlja samo dela in zaposlovanja na črno. Zato moramo vedeti, da neformalno ekonomijo sestavljajo različne oblike oz. skupine, pri katerih dobiček ni prijavljen državi in pri tem davek tudi ni plačan. Takšne skupine lahko vidimo v legalnih in nelegalnih dejavnostih, gospodarstvu in negospodarstvu. V Sloveniji se zavedamo pojava neformalne ekonomije, vendar bo treba uporabiti več aktivnosti pri zniževanju tega pojava. Glede na ostale evropske države znaša obseg sive ekonomije v Sloveniji 22,7 % BDP-ja, kar je dokaj visok odstotek (Dobovšek in Kuhar, 2009). Študije iz leta 2009, katere se osredotočajo na veličino oz. količino sive ekonomije, po Schneiderju kažejo, da v državah v razvoju siva ekonomija predstavlja od 20 do 70 % BDP-ja (Shapland in Ponsaers, 2009). Neformalna. ekonomija. torej. predstavlja. odnos. med. vlado. in. gospodarsko. dejavnostjo. Vlada je odgovorna za obdavčevanje in določanje mej med formalnimi in neformalnimi, zakonitimi in nezakonitimi predpisi (Dobovšek in Drobnak, 2012). Problem se kaže v tem, da je neformalna ekonomija vedno večji pojav, saj trenutna gospodarska kriza ljudem omogoča, da s pomočjo neformalne ekonomije zaslužijo več ali pa se s tem zgolj preživljajo. Vzroki za obstoj pojavov, kot je siva ekonomija, so si v državah Evropske unije zelo podobni. Med glavne vzroke obstoja in razvoja. 8.

sive ekonomije štejemo predvsem visoko davčno breme, visoke administrativne ovire in socialno varnost (Nastav, 2009a). Nekaterim posameznikom omogoča le vir preživetja, kar pa je glede na trenutno gospodarsko stanje v Evropi nekaj povsem običajnega. Problematika neformalne ekonomije se kaže tako pri nas kot tudi drugje po svetu. Zato ima država bistveno odgovornost, da začne z uveljavljanjem ukrepov proti neformalni ekonomiji. Kdo je torej odgovoren za razvoj in obstoj takšnega pojava? Dokler vlada RS ne spremeni oz. uredi določenih zakonov, predvsem pa zakonov na področju dela ter zaposlovanja ljudi, neformalne ekonomije ne moremo izbrisati.. Slika 1: Worldwide informal economies (vir: Bhan, 2011). 1.2. Namen in cilji diplomskega dela. Namen diplomskega dela je predstaviti in opredeliti pojem neformalne ekonomije znotraj Slovenije. V diplomskem delu vam bom predstavila oblike oz. skupine neformalne ekonomije, s katerimi se srečujemo v Sloveniji. Na podlagi intervjuvanih skupin bom opravila manjšo raziskavo in njihovo primerjavo. Glavni namen diplomskega dela je predstaviti, primerjati in preučiti problematiko neformalne ekonomije v Sloveniji. S pomočjo intervjuvancev neformalne ekonomije vam bom predstavila, kako se Slovenija srečuje s problematiko neformalne ekonomije.. 9.

Cilj diplomskega dela je analizirati pridobljene podatke intervjuvancev neformalne ekonomije ter na podlagi ugotovitev predstaviti njihovo problematiko. Pri doseganju končnega cilja pa vam bom predstavila neformalno ekonomijo kot pojav in njene pojavne oblike pri nas.. 1.3. Hipoteze diplomskega dela. Hipoteza 1: Hišne pomočnice, varuške in vrtnarji imajo pri opravljanju neformalnega dela občutek izkoriščanja. Hipoteza 2: Neformalna ekonomija se v Sloveniji pojavlja kot vir preživetja. Hipoteza 3: Neformalno ekonomijo je mogoče nadzirati in regulirati.. 1.4. Metode diplomskega dela. Pri diplomskem delu bom na podlagi zastavljenih vprašanj, ki se uporabljajo pri podrobnih razgovorih, tako imenovanih IDI-jih, intervjuvala skupino neformalnih delavcev. Skupino intervjuvancev bodo sestavljali vrtnarji, hišne pomočnice ter varuške. Na podlagi intervjujev bom poskušala analizirati neformalno delo in neformalno zaposlovanje pri nas. Z metodo klasifikacije bom na podlagi spoznanj domače in tuje literature opredelila pojav neformalne ekonomije.. 1.5. Struktura diplomskega dela. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, ki skupaj predstavljata krajšo raziskavo o pojavu neformalne ekonomije v Sloveniji. Prvi del sestavlja uvod v neformalno ekonomijo, ki na podlagi različnih teorij opisuje obstoj neformalne ekonomije. Različno pojmovanje neformalne ekonomije in različni vzroki nastajanja takšnega pojava opisujejo neformalno ekonomijo kot pojav, ki je razširjen po vsem svetu. Struktura naloge je v prvem delu razdeljena na opredelitev pojava neformalne ekonomije, kjer različni avtorji opredeljujejo in opisujejo neformalno ekonomijo ter pojavu predpisujejo različne definicije in pojmovanja, kot so siva ekonomija, prikrita ekonomija, podzemna ekonomija itd. Opredeljevanje se nadaljuje z obrazložitvijo pojmov delo na črno in neformalno zaposlovanje, ki pa sta bistveno pomembni dejavnosti v povezovanju z neformalno ekonomijo. Proti koncu uvodnega dela pa je neformalna ekonomija predstavljena tudi na naših tleh ter po Evropi. Različni ukrepi. 10.

ter nadzori tujih evropskih držav pa opisujejo njihov boj proti neformalni ekonomiji. Pri tem smo navedli, v kolikšni meri Slovenija deluje na področju odpravljanja in nadziranja neformalne ekonomije. Bistvo diplomskega dela se navezuje na drugi, torej raziskovalni del, v katerem smo predstavili različne skupine delavcev neformalne ekonomije v Sloveniji. V uvodu raziskovalnega dela smo najprej predstavili probleme opravljanja raziskave ter s kakšno metodo pridobivanja podatkov smo analizo oblikovali. Ta del diplomskega dela sestavlja analizo pridobljenih podatkov naših intervjuvancev, ki opravljajo delo v neformalni ekonomiji. Analiza predstavlja tri skupine, vsaka skupina pa predstavlja tri intervjuvance. Pridobljene podatke naših intervjuvancev smo nato med seboj primerjali in jih analizirali v ugotovitvah našega raziskovalnega dela diplomskega dela. Konec diplomskega dela predstavlja sklep ter odgovore na zastavljene hipoteze.. 2 Opredelitev neformalne ekonomije Z neformalno ekonomijo se srečuje ves svet. S tem predstavlja globalni problem, ki vpliva na gospodarski red, družbeni red ter kazenskopravni sistem. Poteka vzporedno s tokom družbenega in gospodarskega življenja večine mest. Glede na to, da obstaja več različnih pogledov na neformalno ekonomijo, jim je skupno to, da neformalna ekonomija ne prispeva davčnih prihodkov nacionalnemu gospodarstvu oz. državi. Enotne definicije o neformalni ekonomiji ne poznamo, saj predstavlja več različnih pogledov. Neformalna ekonomija je tisto, kar ni obdavčeno in ni sprejeto kot del ustreznega dela in se ne šteje v statistiko zaposlovanja. Metaforično lahko rečemo, da je neformalna ekonomija divji zahod truda in dela (Shapland, 2012). Razlikovati moramo med formalno in neformalno ekonomijo. Formalna ekonomija predstavlja dejstvo, da delodajalec plačuje davke ter zdravstveno zavarovanje na zaposlenega, medtem ko neformalna ekonomija predstavlja dejstvo, da delodajalec ne plačuje davkov in zdravstvenega zavarovanja na zaposlenega. Ta opredelitev dostikrat opredeljuje neformalno ekonomijo kot delo na črno. Pri delu na črno moramo vedeti, da ne gre zgolj za prikrito neformalno gospodarsko dejavnost, temveč tudi za nezakonito dejavnost. O neformalni ekonomiji pa govorimo takrat, ko 11.

gre za pravno neformalno ekonomijo. Če torej povzamemo – govorimo o beli, pravni – formalni gospodarski dejavnosti, sivi – pravni neformalni gospodarski dejavnosti ter črni – nezakoniti neformalni gospodarski dejavnosti. Moramo pa tudi vedeti, da neformalna ekonomija ne more obstajati, če ne obstaja formalna ekonomija oz. formalno gospodarstvo. Vzroki za nastajanje tega pojava so povsem različni in se razlikujejo med državami. Najpogostejši vzrok za nastajanje neformalne ekonomije predstavlja visoko davčno breme v posameznih državah. Posledico tega vzroka predstavljata delo na črno ter neformalno zaposlovanje, ki premami legalne podjetnike. Problem se kaže v tem, da je večina ljudi, ki opravljajo tako delo, brezposelnih in revnih (Dobovšek in Drobnak, 2012). Za primer lahko vzamemo ulične prodajalce v Bogoti, voznike rikš v Hanoju in Kalkuti, pobiralce smeti v Kairu, izdelovalce oblek v Manili, Madeiri, Mexico Cityju in Torontu, kakor tudi popravljavce – serviserje električnih naprav in aparatov v Leedsu, Istanbulu in Kuala Lumpurju (Shapland in Ponsaers, 2009). Neformalna ekonomija obsega vse produktivne dejavnosti, katerih proizvod je sicer sam po sebi povsem legalen, je pa namenoma prikrit oblastem iz denarnih razlogov (neplačevanja. davkov,. izkoriščanja. sistema. socialne. varnosti,. nespoštovanja. predpisov, delovne zakonodaje in podobno). Lahko bi tudi rekli, da bi proizvod sive ekonomije bil legalen, če bi bil prijavljen. Dejansko gre v veliki meri za neprijavljeno delo in proizvodnjo oziroma delo in zaposlovanje na črno, hkrati pa so iz sive ekonomije izključeni nelegalni proizvodi oziroma proizvodnja (trgovanje z mamili, orožjem) ter lastna proizvodnja gospodinjstev. Na kratko in predvsem laično lahko uporabo izbora pojma »siva ekonomija« utemeljimo s povzemanjem, da siva ekonomija predstavlja področje nekje med belo in črno, torej takšno, ki ni ne vidno, prijavljeno (belo), ne nelegalno in prepovedano (črno), ampak je v osnovi legalna ekonomija, ki pa je vseeno deloma skrita (Nastav, 2009a). Schneider in Enste sta sivo ekonomijo označevala kot neformalno ekonomijo, to ekonomijo pa sta delila v štiri sektorje. Ti sektorji se delijo na gospodinjski sektor, neformalni sektor, nelegalni sektor ter kriminalni sektor. V gospodinjskem sektorju se ne trguje,zato je ceno blaga in storitev težko določiti. Ta sektor je težko merljiv, saj proizvaja blago in storitve znotraj sebe. S proizvodi in storitvami v neformalnem sektorju se trguje na trgu. Sem štejemo prodajanje na ulicah. V nelegalni sektor vključujemo davčne utaje, davčne goljufije ter izogibanje zakonskim predpisom.. 12.

Kriminalni sektor je sektor, pri katerem je proizvodnja in prodaja blaga zakonsko prepovedana. Sem štejemo aktivnosti, kot so kraja, proizvodnja in prodaja mamil, ponekod v državah tudi prostitucija (Schneider in Enst, 2000). Dobovšek in Kuhar pojem sive ekonomije opredeljujeta kot aktivnosti, pri katerih je glavni namen pridobivanje dohodkov na podlagi legalnih, ilegalnih in prepovedanih dejavnosti z neplačevanjem davčnih obveznosti kot tudi s kršitvami predpisov, zaradi česar pridobijo fizične kot pravne osebe tako določene prednosti na trgu kot tudi sredstva, ki so pridobljena nelegalno ali celo na nezakonit način (Dobovšek in Kuhar, 2009: 420). Sivo ekonomijo lahko razdelimo na sivo ekonomijo, ki se izvaja znotraj uradno registrirane dejavnosti in na sivo ekonomijo izven uradno registrirane dejavnosti. Vsekakor pa jo neposredno povezujemo z davki oz. izpadom dohodkov države ter na drugi strani z bogatitvijo določenih posameznikov (Petkovič, 2011). Neformalno ekonomijo si lahko predstavljamo kot davčno izmikanje. Gre predvsem za nezakonit davčni umik ali davčno zatajitev. Davčna zatajitev nastopa bodisi v obliki davčne utaje bodisi v obliki davčnega tihotapstva. Oba primera sta protipravna in kazniva. Davčna utaja se pojavlja v različnih oblikah, kot so npr. lažne davčne napovedi, lažni dokumenti, lažno vodenje poslovnih knjig itd. Davčno izmikanje pa vendar ni vedno protipravno in kaznivo. O zakonitem davčnem izmiku govorimo takrat, ko se subjekt pri izognitvi plačila davka odreče nakupu določene dobrine ali določenega proizvodnega tvorca. Davčna utaja pa ni vedno, kot se predpostavlja, le posledica nizke davčne morale zavezancev oziroma pomanjkanja občutka za javni interes, temveč je lahko tudi objektivno pogojena v primeru nepravičnega davčnega sistema in z njim povezane sive ekonomije ter visoke obremenitve socialno šibkih slojev prebivalstva. Manj verjetna je pretirana obdavčitev bogatih posameznikov. K temu pojavu prispeva tudi nestrokovno ali celo korupcijsko delo davčne uprave. Ne nazadnje je obseg davčne utaje odvisen od splošne kulturne ravni prebivalstva, tradicije in številnih političnih dejavnikov (Žibert, 2006).. 13.

2.1 Delo na črno V Sloveniji se za tovrstno, neprijavljeno delo uporablja izraz delo na črno, katerega področje opredeljuje tudi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC). Delo na črno se pojmuje kot opravljanje dejavnosti, za katero pravna ali fizična oseba ni registrirana oziroma nima ustreznih dovoljenj. Dejansko je tovrstno delo zelo povezano s pojmom sive ekonomije. Razlika se kaže v tem, da nekdo, ki je formalno zaposlen v rednem delovnem času proizvode, katerih proizvod je prodan brez računa, kar pa pomeni, da sta proizvodnja in delo povsem legalna, sama prodaja proizvodov pa ne. Ta neprijavljen del imenujemo siva ekonomija. Del dela na črno štejemo, kadar se delo izvaja za proizvodnjo nelegalnih storitev. Siva ekonomija in delo na črno ne moreta biti sopomenki, saj siva ekonomija predstavlja širši pojem. Ker delo na črno in siva ekonomija pomenita neprijavljeno delo in je dejansko zelo težko postaviti mejo med njima, sta velikokrat mišljeni kot sopomenki (Nastav, 2009a). Problem se kaže torej v tem, da ljudje neformalno ekonomijo velikokrat zamenjujejo s pojmoma delo na črno ter zaposlovanje na črno. Vemo, da delo na črno vsebuje tiste dejavnosti, ki ne plačujejo davka davčnim organom ter ne plačujejo prispevkov za socialno varnost. Obsega vse tiste dejavnosti, ki ostanejo neprijavljene davčnim in drugim organom, ki skrbijo za socialno varnost, čeprav bi te dejavnosti morale biti prijavljene. Plačila se največkrat kažejo v obliki denarja, lahko pa se pojavijo tudi v drugačni obliki. Med take oblike lahko štejemo blago, vzajemne storitve in usluge. Razlogov za obstoj dela na črno je vedno več. Izogibanje obdavčevanju in plačevanju socialnih prispevkov je eden od temeljnih razlogov, ki delodajalcem omogoča povečanje svojih prihodkov ter zmanjševanje stroškov. Iskanje cenejše delovne sile je temelj razširjenosti dela na črno. Moramo pa vedeti, da ima vsaka država svoj davčni sistem in pravila, ki se lahko med seboj razlikujeta (Dobovšek in Drobnak, 2012).. 2.2. Neformalno zaposlovanje. Neformalno zaposlovanje opredeljujemo kot zaposlovanje brez ustrezne pogodbe o zaposlitvi in brez prijave na zavodu za zdravstveno zavarovanje in zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma kot zaposlovanje tujcev v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev (Nastav, 2009a). 14.

Zaposlovanje na črno ima torej številne negativne učinke. Na eni strani za delavce, ki so zaposleni na črno, saj ti niso vključeni v obvezna zdravstvena zavarovanja in imajo težave pri uveljavljanju pravic, ki sicer pripadajo zakonito zaposlenim delavcem, na drugi strani pa tudi v širšem družbenem kontekstu, saj delodajalci z neplačevanjem davkov in prispevkov ne prispevajo v državni proračun oz. v druge državne blagajne, kar posledično obremenjuje vse državljane (Kunšek, 2012). Neformalno zaposlovanje se pojavlja v mnogih državah predvsem pa v razvitih državah. Takšna oblika zaposlovanja se uporablja zlasti v lastne namene (npr. obiranje jagod, obiranje trt …). Delo je plačano, vendar ni zakonsko urejeno, kar pomeni, da ni zaščiteno z zakoni in predpisi. Govorimo torej o nezakonitem in neprijavljenem delu. Delavci, ki opravljajo takšno delo, nimajo socialne varnosti, plačanega dopusta, bolniške ali prostih dni. Neformalno zaposlovanje najdemo v kmetijstvu, gostinstvu, trgovini, gradbeništvu in drugih določenih podjetjih. Pri tem gre za relativno nizke plače, z neplačano hrano in neplačanim prevozom. Zaradi pomanjkanja dela na trgu, neformalni delavci takšne razmere tudi sprejmejo. Govorimo o dejanskem izkoriščanju delovne sile. Mednarodna organizacija dela opisuje. tri. kategorije. zaposlovanja. delavcev.. Prvo. kategorijo. predstavljajo. delodajalci, ki so večinoma lastniki gospodarskih podjetij ter upravljavci neformalnih podjetij. V drugo kategorijo spadajo samozaposleni delavci – to so samostojni delavci, voditelji gospodinjskih podjetij in neplačani družinski delavci. Zadnjo kategorijo pa predstavljajo delavci neformalnih podjetij, običajni delavci, ki nimajo stalnega delodajalca, delavci v gospodinjstvu, začasni delavci, neprijavljeni delavci in delavci z krajšim delovnim časom, katere pa imenujemo plačani delavci (Dobovšek in Drobnak, 2012).. 2.3. Vzroki za obstoj neformalne ekonomije. Zakaj se siva ekonomija pojavlja v gospodarstvih sveta, je zelo težko natančno odgovoriti. Razloge je iskati v tem, da je vsaka država in posledično tudi pojav sive ekonomije v njej, specifična, hkrati pa je siva ekonomija prikrita in zato tudi v celoti ne razkriva vzrokov za svoj razvoj. Ne glede na to, pa je mogoče določiti poglavitne skupine vzrokov, ki privedejo do pojava in razvoja sive ekonomije v svetu. Ti vzroki se kažejo predvsem zaradi tehnologije, stroškovne strukture, državne regulacije ter fleksibilnosti. Po Schneiderju in Enstenu pa se vzroki za pojav in razvoj sive. 15.

ekonomije kažejo v davkih, socialni varnosti, transfernih plačilih in regulaciji. Na koncu lahko povzamemo, da so vzroki za obstoj sive ekonomije po vsem svetu oz. v večini držav povsem enaki. Posamezniki se za delovanje v sivi ekonomiji odločijo torej predvsem zaradi visokega davčnega bremena, visokih administrativnih ovir ter želje po neupravičenem uveljavljanju socialne podpore. Siva ekonomija nam poleg negativnih prinaša tudi pozitivne posledice. Med negativne posledice lahko kot najpomembnejšo štejemo izgubo davčnih prihodkov države. Pozitivne posledice pa predstavljajo omogočanje zaposlitve, ki je posameznik v uradni ekonomiji ne najde, posledično posamezniku omogoči vir preživetja, posamezniki dobijo blago ali storitev hitreje, končni potrošniki lahko določen proizvod kupijo po najnižji ceni (brez davka). Zakaj pa sploh prihaja do pojava neformalne ekonomije? V večini držav so vzroki visoka davčna stopnja, nižji življenjski standard, inflacije ter upadanje davčne morale. Pri tem je bistvo vsega, da se ljudje hočejo izogniti davčnim obveznostim. Dohodek, ki ni prijavljen davčnim oblastem, imenujemo tudi neformalni dohodek (Nastav, 2009b). Dobovšek, Žibert in Pirnat opredeljujejo, da visok nivo neformalne ekonomije lahko posamezno državo pripelje do prilagoditve, saj je sodobna družba del ekonomske in politične globalizacije, ki jo podpira neformalna ekonomija in utaja davkov, zato neformalna ekonomija predstavlja resno grožnjo posamezniku in družbi (Drobnak, 2011). Delovanje pravne države je ogroženo takrat, ko organiziran gospodarski kriminal s svojo veliko finančno močjo prodre v strukturo države. Država je pri tem oškodovana na prihodkovni ali odhodkovni strani proračuna. Gospodarsko kriminaliteto največkrat označujemo s pojmom sivo polje kriminalitete, kar pomeni, da posledice kriminalnega dejanja največkrat niso direktno vidne in zaznavne. Govorimo torej o davčnih zatajitvah, korupciji, tihotapstvu in pranju denarja. Zaradi teh pojavov nikoli ne moremo vedeti, koliko gospodarske kriminalitete res obstaja. Vzroki za obstoj gospodarske kriminalitete so različni, največkrat pa predstavljajo pridobivanje novih oblik premoženja, ki pa je enako kot pri sivi ekonomiji. Gospodarski kriminal je ena izmed največjih nevarnosti, ki lahko ogrozi ekonomski, pravni in socialni razvoj države. Ker pa gospodarski kriminal predstavlja davčne zatajitve, lahko dejansko govorimo o sivi ekonomiji, o tisti, ki jo lahko zaznamo. Koliko pa je sive ekonomije, katere ne zaznamo, pa lahko zgolj ugibamo (Lambergar, 2009).. 16.

2.4. Pojav neformalne ekonomije in njena problematika v RS. V Sloveniji sivo ekonomijo opredeljujemo kot neformalno ekonomijo. Kljub temu se v Sloveniji pojavlja več različnih izrazov sive ekonomije. Pogosto uporabljamo izraze, kot so delo na črno, siva ekonomija, prikrita ekonomija, neuradna ekonomija ter podzemna ekonomija. Pri opravljanju takih dejavnosti ljudje želijo obogateti, boljše živeti ali zgolj preživeti. Področje neformalne ekonomije je zelo široko in raznovrstno. V določenih državah je pojav sive ekonomije že povsem običajen način dela. V Rusiji se pojavlja že kot način preživetja. Visok odstotek sive ekonomije se namreč kaže v manj razvitih državah z nižjim življenjskim standardom (Dobovšek in Kuhar, 2009). V Sloveniji se s pojavom sive ekonomije srečujemo vsakodnevno. Področje odkrivanja, preprečevanja in sankcioniranja dela in zaposlovanja na črno v Sloveniji ureja Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Nadzor nad izvajanjem zaposlovanja na črno pa vodi inšpektorat Republike Slovenije za delo. Na podlagi različnih analiz obsega sive ekonomije v Sloveniji, se siva ekonomija pri nas giblje med 23 % in 28 % BDP, kar je glede na ostale evropske države dokaj visok odstotek. V Italiji znaša odstotek sive ekonomije 23,2 % BDP, v Belgiji 19 % BDP, na Danskem 16,7 % BDP, na Irskem 14,1 % BDP in v Avstriji samo 9 % BDP. Nizka stopnja sive ekonomije predstavlja 15 % BDP ali manj. Slovenija je na podlagi teh podatkov dokaj na vrhu Evropske unije. Razlike se kažejo predvsem zato, ker ostale evropske države delujejo manj na učinkovitem nadzoru in več na podlagi ukrepov, ki zmanjšujejo obseg sive ekonomije. Slovenija do sedaj ni sprejela nobenih pomembnih ukrepov za zmanjšanje sive ekonomije. Projekt »siva ekonomija 2009–2013« je projekt, ki daje poudarek sistematičnemu nadzoru sive ekonomije. K projektu je pristopila Davčna uprava Republike Slovenije, pri čemer je cilj projekta zavarovati javni interes s preprečevanjem dela in zaposlovanja na črno ter preprečevanje davčnih utaj in zniževanje davčnih osnov. S tem naj bi spodbudili davčne zavezance k uporabi instituta samoprijav, uporabi registracije in legalizacije opravljanja dejavnosti ter k dvigu davčne morale in ozaveščenosti. Glede na ugotovitve Evropske komisije Slovenija ni dosegla želenih učinkov, saj se siva ekonomija z leti ni zniževala, temveč le višala. V primerjavi z drugimi evropskimi državami smo uveljavljali zgolj nadzor, ne pa tudi ukrepov, ki prispevajo k zmanjševanju sive ekonomije. Za uspešen boj proti neformalni ekonomiji bi bilo treba sprejeti nov ZPDZC ter zagotoviti dejavno. 17.

sodelovanje vseh organov pri odkrivanju in preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (GZS, 2012). Siva ekonomija je namreč širši družbeni ekonomski problem, ki ustvarja neenakost med ljudmi, kar pa povečuje nezadovoljstvo in zmanjšuje zaupanje v pravo in pravno državo. Nelegalno pridobljeno premoženje in neobdavčeni dohodki vodijo v neenakost med ljudmi. Eden izmed načinov boja proti sivi ekonomiji in davčnim utajam pa je uvedba davčnih blagajn, ki pa vendar rešujejo le problem dokončnega evidentiranja gotovinskega prometa, za katerega je bil izdan račun. Kar pa predstavlja nevarnost, da bo pri določenih podjetjih to sprožilo obratno reakcijo in se računi ne bodo izdajali. Da pa sive ekonomije ni mogoče izničiti, se zaveda vsaka nacionalna ekonomija. Države z višjo davčno kulturo imajo seveda več uspeha. Cilj slovenske davčne uprave je seveda povečanje davčne kulture ter sprejemanje plačevanja davkov kot državljanske vrednote. S tem bi bili veliko bliže načelu enakosti davčnih zavezancev pri plačevanju davkov ter izognitvi nelojalne konkurence (Petkovič, 2011). Vlada Republike Slovenije se zaveda prisotnosti in problematike sive ekonomije, a vendar konkretnih usmeritev in usklajenega delovanja med državnimi organi ni oziroma je tega zelo malo. Trenutna gospodarska kriza pa lahko še poslabša stanje na področju sive ekonomije ter poveča nelegalno delo in zaposlovanje. Merjenje in spremljanje tega pojava je nujno potrebno za načrtovanje zmanjševanja obsega sive ekonomije v Sloveniji. Natančnih podatkov o merjenju obsega sive ekonomije trenutno nimamo, saj se s tem nihče ne ukvarja. Področje neformalne ekonomije je zelo široko in če hočemo obseg sive ekonomije znižati, moramo poleg nadzora in nižje davčne osnove uskladiti tudi delovanje vseh državnih organov in ekonomske politike. Za zmanjševanje obsega sive ekonomije poznamo tri ukrepe. Te ukrepe Kneževič deli na tri nivoje. Prvi nivo je dolgoročni nivo ukrepov, ki predstavlja boljši gospodarski razvoj države. Višji življenjski standard, manjši obseg sive ekonomije. Drugi nivo je srednjeročni nivo ukrepov, ki velja za obdobje od treh do petih let. V tem obdobju je treba spremeniti zakonodajo na različnih področjih, kjer je to potrebno. Tretji nivo pa je operativni nivo ukrepov, s katerimi se načrtujejo aktivnosti posameznih državnih organov. Ti organi morajo izvajati naloge in ukrepe iz njihovega delovnega področja. Veliko možnosti pri ugotavljanju sive ekonomije imata policija in kriminalistična policija. Policija se pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj vsakodnevno srečuje s pojavom sive ekonomije, zato. 18.

mora po navodilih zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno posredno tudi ukrepati. Kriminalistična policija pa se s sivo ekonomijo srečuje na področju preiskovanja gospodarske in organizirane kriminalitete. Oblike sive ekonomije se v Sloveniji najpogosteje kažejo v gradbeništvu, gostinstvu, trgovini, kmetijstvu, prevozništvu, avto šolah, glasbeni industriji in društvih. V državah Evropske unije pa siva ekonomija izstopa na področju gradbeništva, turizma in drugih storitev. Zaradi sistemskih vzrokov funkcioniranja države, preozkega razumevanja sive ekonomije, predvsem pa enačenja dela na črno s sivo ekonomijo, je stanje v Sloveniji tako, kot je (Dobovšek in Kuhar, 2009). »Za večjo učinkovitost pri zmanjševanju obsega sive ekonomije je v prvi fazi potreben interes države, da se sooči s tem problemom, nato pa usklajeno delovanje vseh državnih organov v obliki operativnih, srednjeročnih in dolgoročnih usmeritev pri zmanjševanju obsega sive ekonomije« (Dobovšek in Kuhar, 2009: 426). Obrtno podjetniška zbornica Slovenije predlaga dodatne rešitve pri zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Pri tem predlaga, da bi nadzorni organi imeli večja pooblastila ter višje kazni za fizične osebe. OZS meni, da bi se obseg sive ekonomije bistveno zmanjšal, tudi če bi zakonsko omejili gradnjo v lastni režiji pri izvajanju rednih vzdrževalnih del na individualnih stanovanjskih objektih občanov in društvenih objektih. V Zakonu o kmetijstvu bi bilo treba popolnoma na novo določiti tako obseg kakor tudi dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Pri njihovi določitvi jih je treba vezati izključno na primarno kmetijsko dejavnost, prav tako je treba časovno omejiti oziroma določiti časovne okvirje, ki smiselno odražajo aktualno kmetijsko pridelavo. Obseg sive ekonomije v Sloveniji je prevelik in predstavlja veliko nelojalno konkurenco legalnemu gospodarstvu, predvsem obrti in malim podjetjem. Prav na podlagi izkušenj v zadnjih 15 letih so v OZS vseskozi opozarjali, da je poleg specialnega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno treba ustrezno spremeniti tudi vrsto drugih zakonov, ki bi prav tako vplivali na zmanjšanje sive ekonomije, kar kažejo tudi primerjalni podatki nekaterih evropskih držav (Predlogi OZS za zmanjšanje sive ekonomije, 2012). Neformalna ekonomija predstavlja velik problem tudi v Evropski uniji, kjer države poskušajo ta sivi sektor spraviti v uradne in obdavčljive okvire, kar nekaterim tudi. 19.

uspeva. Slovenija pa je pri pojavu sive ekonomije doslej raje zamižala, kot da bi ukrepala. Po podatkih tujine je Slovenija uvrščena na evropski vrh obsega sive ekonomije, zaradi trenutne gospodarske krize, birokratskih ovir, visokih davkov in prispevkov pa je obseg neformalne ekonomije le še vedno večji (Bertoncelj Popit, 2011). Sivo ekonomijo je v Sloveniji mogoče zaznati predvsem v malih podjetjih, v katerih so zaposlene največ tri osebe. Glede na posamezne sektorje je neformalne ekonomije največ v gospodinjstvih in nefinančnih družbah. Zanimiva je ugotovitev, da je več kot 90 % sive ekonomije vključene v registrirane dejavnosti (Dernovšek, 2012). Po raziskavah, ki so bile opravljene s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije, naj bi obseg neformalne ekonomije znašal od 7,3 % do 11,8 % bruto domačega proizvoda, največ dela in zaposlovanja na črno pa naj bi bilo v gostinstvu, trgovini, kopenskemu prometu in gradbeništvu. Poleg tega tudi obstajajo še večje ocene o obsegu neformalnega trga pri nas (Žibert, 2006). Slovenija ne sme čakati na dan, ko bo prišlo do krutega izkoriščanja neformalne ekonomije, na katerega nismo strokovno pripravljeni. Lahko bi se zgledovala po belgijski vladi, ki je v zadnjih letih pokazala izjemen napredek na področju neformalne ekonomije in izkoriščanju delovne sile ter začela o tem razmišljati že zdaj (Dobovšek in Drobnak, 2012).. 2.5. Primeri politike držav EU do neformalne ekonomije. Evropska komisija je decembra lani predlagala uvedbo akcijskega načrta za preprečevanje davčnih utaj in izogibanja davkom. Načrt naj bi vseboval kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne ukrepe za rešitev problematike in izterjavo dolgovanega denarja. Tovrstnega izogibanja plačevanja davkov ali – drugače rečeno – agresivnega davčnega načrtovanja je čedalje več, zato akcijski načrt predlaga načine za odpravo pravnih formalnosti, ki to omogočajo. Evropska unija naj bi državam članicam predlagala, naj pripravijo črni seznam davčnih oaz, ki predstavljajo države, ki imajo ohlapno zakonodajo in so slepe za kriminalno poreklo denarja. Takšen denar nemoteno kroži po celem svetu. S skupnim pristopom bi torej najprej opredelili davčne oaze, nato pa sprejeli ustrezne ukrepe, kar pomeni, da bi davčnim. 20.

utajevalcem preprečili izkoriščanje razlik med davčnimi sistemi držav članic. Evropska unija naj bi izvajanje teh priporočil spremljala in nadzirala. Države, ki bodo imele težave pri uveljavljanju teh priporočil, bo Evropska komisija tudi opozarjala. Akcijski načrt naj bi morala potrditi oz. odobriti še Evropski parlament in Svet finančnih ministrov Evropske unije. Če se bo davčne problematike vsaka država lotila sama, obstaja nevarnost, da bodo podjetja preprosto odšla drugam. Vrzeli je treba odpraviti s skupno strategijo na ravni EU in tako preprečiti, da bi države članice, ki želijo te probleme odpraviti, izgubile denar (EU ostro proti davčnim utajam, 2012). Ob koncu julija 2012 je začel veljati Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki slovenski pravni red prilagaja evropski zakonodaji. Zakon prinaša nekaj natančnejših opredelitev zaposlovanja na črno, kamor se po novem šteje tudi nezakonita zaposlitev državljana tretje države, določene naj bi bile tudi višje globe za zakonske kršitve, še vedno pa je nadzor nad delom na črno ena od temeljnih prioritet inšpektorata za delo. Temeljni namen zakonskih sprememb naj bi namreč bil omejevanje pojava sive ekonomije ter dolgoročno izboljšanje položaja delavcev v Republiki Sloveniji (Kunšek, 2012). Tabela 1: Primeri politike držav EU do sive ekonomije (vir: GZS, 2012) DRŽAVA. BDP. NADZOR.  ITALIJA. 23,2 %.   . ODPRAVLJANJE VZROKOV. povečan nadzor davčnih organov povečane sankcije ustanovitev posebnih teles povečan nadzor davčnih organov in organov na trgu dela. BELGIJA. 19 %. DANSKA. 16,7 %. . povečan davčni nadzor. 14,1 %.   . povečan davčni nadzor povečane sankcije poostreno iskanje kršiteljev javna objava kršiteljev. . spodbujanje podjetništva k odpravljanju vzrokov. . vpeljani posebni ukrepi za spremembo prikritega dela v legalno delo zmanjšanje administrativnih ovir za začasno delo.  . IRSKA.   AVSTRIJA. 9%. . povečan nadzor na trgu dela vzpostavitev posebne skupine za nadzor dela nelegalnih priseljencev. 21.       . nižje davčno breme za samozaposlene odprava administrativnih ovir znižanje dohodnine znižanje prispevkov za socialno varnost za dol. kategorije zaposlenih odprava administrativnih ovir poenostavitev administrativnih postopkov fleksibilnost trga dela davčne reforme.

Tabela prikazuje, na kakšen način se proti sivi ekonomiji bojujejo druge evropske države. Tisto, kar je bistveno pomembno pri odpravljanju vzrokov sive ekonomije, je to, da druge evropske države v primerjavi z Slovenijo dajejo veliko več pomena pri odpravljanju vzrokov sive ekonomije kot pa pri samemu nadzoru pojava sive ekonomije. Seveda ima nadzor nad tem pojavom velik pomen, vendar sem mnenja, da je treba uvajati določene ukrepe, ki bi sivo ekonomijo zmanjšali. Ukrepi, kot so nižje davčno breme za samozaposlene, znižanje prispevkov za socialno varnost za določene kategorije zaposlenih, odpravljanje administrativnih ovir in fleksibilnost trga dela, so eni izmed bistvenih ukrepov, ki jih druge evropske države tudi uveljavljajo in so bistveno bolj učinkovite v boju proti sivi ekonomiji kot pa pri nas. Menim, da bi Slovenija morala začeti uveljavljati tudi takšne ukrepe, kot jih uveljavljajo druge evropske države. Neformalni ekonomiji avtorji predpisujejo različne definicije, vendar končni pomen obstoju neformalne ekonomije predpisujejo enako. Na koncu lahko povzamemo, da neformalno ekonomijo v državi razumemo kot nekaj, kar je zunaj formalnega gospodarstva in je tisto, kar ni priznano v obdavčevanju in ni sprejeto kot del ustreznega dela oz. ni sprejeto v statistiko zaposlovanja. V Sloveniji se moramo res vprašati, kako lahko izvajamo prioritete pobiranja davkov na učinkovit način, če v državi nimamo zadostno število kadrov, ki bi to urejali in nadzirali. S tem vprašanjem se mora ukvarjati zlasti država oz. kadrovska podhranjenost Davčnega urada Republike Slovenije. Predvsem pa moramo vedeti, da sta siva ekonomija in delo na črno že močno zakoreninjena pojava in ju je težko nadzirati in regulirati. Vsi ljudje bi se morali zamisliti, komu plačujemo in na kakšen način, s tem pa bi v državi dosegli več reda. Če bomo zakone spoštovali ter jemali resno in zakon ne bo predstavljal le mrtve črke na papirju, lahko naše ravnanje bistveno omeji pojav neformalne ekonomije.. 3. Raziskovalni del. Raziskovalni del diplomskega dela je namenjen analizi treh skupin, ki predstavljajo delo neformalnih delavcev. Za namen preverjanja postavljenih hipotez smo za metodo zbiranja podatkov uporabili standardizirani intervju. To je vrsta pogovora, ki se izvaja v neposredni interakciji med raziskovalcem, ki vnaprej pripravljena in zapisana vprašanja zastavlja vsem intervjuvancem na enak način in njihove odgovore na enak način tudi beleži. Vsi intervjuvanci torej odgovarjajo na enaka vprašanja, saj za vse intervjuvance veljajo enaka navodila v zvezi s vprašanji in odgovarjanjem nanje kot tudi postopek beleženja odgovorov. Ključni prednosti standardiziranega. 22.

intervjuja sta doslednost pri postavljanju in dokumentiranju vprašanj ter zmanjšan vpliv raziskovalca, kar naj bi večalo objektivnost in zanesljivost izvedene raziskave (Lamut in Macur, 2012). Intervju smo opravili s podrobnimi razgovori, ki se imenujejo IDI-ji. Sogovorniki v opravljenih intervjujih so bili osebe, vpletene v neformalno ekonomijo torej neformalni delavci. To delo ni priznano, urejeno ali zaščiteno z zakoni in predpisi. Ti delavci nimajo socialne varnosti, plačanega dopusta, prostih dni ali pogajalske moči v odnosu do svojih delodajalcev. Vprašanja, ki so sestavljala intervju, so bila odprtega tipa, pripravljena vnaprej in razdeljena na pet delov. Razgovori so potekali po predlaganem času približno nekje med 30 in 45 minut. Prvi in drugi del vprašalnika je predstavljal za sogovornika neobčutljiva vprašanja, v tretjem in četrtem delu pa smo poskušali preiti na bolj občutljiva vprašanja, ki so predstavljala njihovo osebno izkušnjo z neformalno ekonomijo. V zadnjem, torej petem delu vprašalnika pa smo sogovornikom dali možnost podajanja nasvetov in ukrepov, ki bi omogočili zmanjšanje. pojava. neformalne. ekonomije.. Vzorec. raziskave. predstavlja. 9. intervjujev, razdeljenih v 3 skupine neformalnega dela. Razgovori so bili opravljeni v mesecu februarju in marcu 2013. Oblike neformalnega dela so predstavljale hišne pomočnice, varuške ter vrtnarji. Starostna meja intervjuvancev se je gibala med 27 in 60 let. Večina sogovornikov je po izobrazbi predstavljala srednjo poklicno stopnjo izobraženosti. Poleg naštetih demografskih podatkov so bili vsi sogovorniki iz osrednje slovenske regije. Vsi intervjuvanci so predstavljali osebno izpostavljenost neformalnemu delu. Pri metodi zbiranja podatkov smo naleteli tudi na določene težave, ki so se največkrat pojavile pri starejših in neizobraženih osebah. Problem je nastajal pri določenih strokovnih izrazih in besedah, ki jih določene osebe niso prepoznale in niso razumele. Nekatera vprašanja so bila za njih pretežka in nerazumljiva. Ugotovili smo tudi, da osebe same od sebe ne povedo veliko in ne govorijo spontano. Pri pridobivanju podatkov smo morali intervjuvancem nuditi različne kontrolne točke, ki pa so omogočile, da so kasneje veliko lažje odgovorili na zastavljeno vprašanje.. 23.

3.1. Analiza pridobljenih podatkov znotraj posameznih skupin. 3.1.1 Hišne pomočnice Po pridobljenih podatkih smo ugotovili, da je delo hišnih pomočnic v Sloveniji dokaj pogosta oblika neformalne ekonomije. V prvem delu vprašalnika smo poskušali pridobiti njihovo mnenje o splošnih stališčih glede ekonomskih razmer v Sloveniji in drugod po svetu. Ugotovili smo, da so bili odgovori na zastavljena vprašanja vseh treh intervjuvank dokaj podobni. Ekonomske razmere v Sloveniji opisujejo kot slabe in so v primerjavi z določenimi državami po Evropi slabše, v primerjavi z nekaterimi državami pa tudi boljše. Menijo, da je trenutna gospodarska kriza prisotna povsod po svetu. Delo v politiki opisujejo kot dejavnost, v kateri je najlažje opravljati delo, glede na situacijo pri nas v Sloveniji. Gospodarstveniki opravljajo najtežje delo, javna uprava pa naj bi po njihovem mnenju najbolj spoštovala zakonska pravila in plačevala davke, ker so delovna mesta še prisotna in do sedaj ni bilo velikega števila odpuščanj. Pogoje dela v Sloveniji opredeljujejo različno tako dobre in slabe kot tudi veliko težje kot v času pred osamosvojitvijo. Odvisno je od vsakega posameznega dela. Večina ljudi dobi dobro delo preko vez in poznanstev, seveda ima včasih svojo prednost tudi izobrazba. Delovne izkušnje, izobrazba, veze in poznanstva so po mnenju intervjuvank uporabljene pri vseh vrstah dela in so odvisne od vsakega posameznega dela zase. Ta skupina intervjuvancev meni, da je neformalno delo v Sloveniji prisotno in je najpogosteje prisotno v gostinstvu in hišnih delih, kot so likanje, pospravljanje, čiščenje itd. Prednost takšnega dela je hitro plačilo, kar omogoča hiter zaslužek, vendar pri tem ni odmorov in ni povrnjenih potnih stroškov. Zaradi dodatnega zaslužka je pojav neformalne ekonomije danes bolj prisoten kot v času pred osamosvojitvijo. Plačilu davkov se skušajo izogniti vsi gospodarstveniki, saj so stroški in prispevki za delavce visoki, kar pa je po mnenju intervjuvank bilo prisotno že tudi v preteklosti. Da neformalna ekonomija povečuje krizo v gospodarstvu, je bilo eno od težjih vprašanj, na katerega intervjuvanke niso znale odgovoriti. V zadnjem delu vprašalnika pa smo se poskušali dotakniti njihove osebne izkušnje z neformalno ekonomijo. Pri tem smo ugotovili, da so si delo kot hišne pomočnice prek vez in poznanstev poiskale same. O pogojih dela so se z delodajalcem dogovorile pred pričetkom dela. Delodajalec je tisti, ki določa pogoje in od njih pričakuje vestno delo. 24.

in izkušnje in pri tem ne zahteva nobenega dodatnega preizkusa usposobljenosti. Intervjuvanke v zameno za dobro delo pričakujejo tudi dobro in hitro plačilo. Če se za delo dogovorijo prek vez in poznanstev, je veliko lažje določati pogoje dela, kot pa v primeru, če se za delo dogovorijo z ljudmi, ki jih ne poznajo. Do sedaj s tem niso imele težav, ker so jih ljudje poznali. Ena izmed intervjuvank meni, da pri takšnem delu ni bistvene razlike, ali osebo poznajo ali ne, saj ne gre za kakšno strokovno delo. Ko se dogovarjajo za takšno delo, mislijo le na dodaten zaslužek oz. na zaslužek, da preživijo. Pri opravljanju takšnega dela do odmora in potnih stroškov niso upravičene. Čas za malico je odvisen od določitve delodajalca. Uslugo nudijo drug drugemu. Delodajalec potrebuje pomoč, one dodatni zaslužek. Občutek izkoriščanja ni prisoten, včasih le občutek manjvrednosti. Opravijo dela, ki so jim vnaprej naročena in ta dela tudi izpolnijo. Plačilo dobijo v obliki denarja, največkrat takoj po opravljenem delu in so s plačilom tudi zadovoljne. Včasih dobijo tudi kakšno napitnino. Pri delu je poskrbljeno za varnost kot tudi za minimalne zdravstvene standarde. Takšno delo ima prednosti, saj jim omogoča hiter zaslužek, vendar le zaslužek, ne obogatitve. V primerjavi z rednim delom pa je slabše, saj ni dopusta in ni določenih pravic, ki jih omogoča redna zaposlitev. Delo opravljajo zaradi dodatnega zaslužka, zato jim to ne predstavlja problem, če se takšno delo odkrije. V primeru težav ne vedo, kam bi se obrnile, saj delo opravljajo le kot dopolnitev k rednemu delu. Proti koncu vprašalnika pa smo poskušali ugotoviti, kakšni koraki bi bili potrebni za nadzor neformalne ekonomije v Sloveniji. Pri tem so nam odgovori intervjuvank dali različne usmeritve. Neformalno ekonomijo je mogoče nadzirati in prav tako tudi regulirati. Mnenja pa so seveda tudi različna, ki nasprotujejo tej trditvi. Bistvene usmeritve intervjuvank znotraj te skupine so temeljile na pridobivanju novih delovnih mest,vzpostavljanju reda znotraj države, spoštovanju do ljudi nižjega standarda in okrepitvi gospodarstva. Situacijo naj rešujejo izobraženi in usposobljeni ljudje za to področje, brez prisotnosti korupcije. Po mnenju vseh intervjuvank pa mora pri spremembah prvi korak urediti vlada.. 3.1.2 Vrtnarji Po pregledu pridobljenih podatkov druge skupine, ki opravljajo delo v neformalni ekonomiji kot vrtnarji, smo ugotovili nekaj podobnosti in pa tudi različnosti v. 25.

primerjavi s skupino hišnih pomočnic. V prvem delu vprašanj, ki so se nanašala na stanje ekonomskih razmer pri nas in po svetu, so intervjuvanci podali enako mnenje, da je gospodarska situacija v Sloveniji in tudi drugod po svetu slaba. Trenutno je po njihovem mnenju najbolje opravljati delo v javni upravi, najtežje pa v gospodarstvu. Največji nadzor imajo verjetno nad javno upravo, zato naj bi po njihovem mnenju ta sektor najbolj spoštoval in upošteval zakonska pravila. V primerjavi z drugimi državami po Evropi so mnenja, da so pogoji pri nas slabši. Včasih, torej v času pred osamosvojitvijo, je bilo dela več in si lažje našel delo, danes pa temu ni tako. Tudi ta skupina intervjuvancev je ocenila, da dobro delo največkrat dobiš prek vez in poznanstev. Takšna oblika pridobivanja dela je za njih značilna v politiki. Izobrazba in delovne izkušnje so po njihovem mnenju prisotne v javni upravi. Danes veliko ljudi poleg svojega rednega dela opravlja tudi druga različna dela. Takšna dela so največkrat vidna v gostinstvu, hišnih delih in gradbeništvu, ki pa omogočajo hiter in dodaten zaslužek. Kot prednost takšnega dela so podali tudi, da takšno delo delodajalcem omogoča nižje stroške, ni povrnjenih potnih stroškov in ni malice. Po mnenju intervjuvancev posledično lahko pripelje do večjega izkoriščanja. Takšna oblika dela se je verjetno pojavljala tudi včasih, vendar je danes vse bolj pogosta in predstavlja večjo konkurenco redni zaposlitvi. Večina intervjuvancev si je takšno delo poiskala sama. O pogoji dela se intervjuvanci dogovarjajo različno. Največkrat postavijo pogoje delodajalci, vendar se o tem na koncu dogovorijo skupaj. Delodajalci pričakujejo, da bo delo dobro opravljeno, intervjuvanci pa dobro in redno plačilo. Nekateri delodajalci zahtevajo tudi preizkus, na podlagi katerega se odločijo, ali ti bodo delo tudi ponudili. Veze in poznanstva so pri takšnem delu včasih zelo pomembna, so povedali intervjuvanci te skupine. Uslugo delajo drug drugemu. Glede plačila se dogovorijo pred začetkom dela, samo plačilo pa dobijo po končanem delu, včasih tudi z zamudo. Eden od intervjuvancev ima včasih občutek izkoriščanja, saj mora opravljati različna dodatna dela, ki pa so zelo težka in naporna. Na koncu pa je plačilo vedno enako. Napitnine in nagrade so zelo redke. Za varnost pri delu je poskrbljeno, za minimalne zdravstvene standarde pa velikokrat ne. Takšno delo je v primerjavi z rednim delom po mnenju vseh intervjuvancev te skupine veliko slabše, saj ne morejo koristiti nobenih pravic delovnega razmerja. Največkrat jih bremeni, kakšne sankcije lahko nastanejo, če se takšno delo odkrije. Da bi se stanje v Sloveniji izboljšalo, bi morali zagotoviti več delovnih mest, boljše delovne pogoje in plače. Politična in. 26.

gospodarska volja morata vzpostaviti celotni gospodarski sistem. Po mnenju vseh intervjuvancev je vlada edini odgovorni subjekt za izboljšanje stanja v Sloveniji.. 3.1.3 Varuške Zadnjo skupino intervjuvancev so predstavljale varuške mlajšega starostnega obdobja. Po pregledu pridobljenih podatkov smo ugotovili, da navajajo enako kot prejšnji dve skupini in sicer, da gospodarska situacija v Sloveniji še zdaleč ni dobra. Vsa vodilna podjetja so klonila pod težo dolgov in korupcije s strani države in politike. Novim podjetjem in gospodarstvenikom je zelo težko uspeti, težko je biti konkurenčen. Kljub temu, da je Slovenija majhna in mlada država, je naša zadolženost v primerjavi z drugimi evropskimi državam še vedno velika. Gospodarstvo prinaša denar, zato je potrebno, da naši politiki poskrbijo za zagon gospodarstva. Plačilna disciplina je po mnenju naših intervjuvank tisto, kar Slovenija mora spremeniti. Kar se tiče delovnih pogojev, so intervjuvanke navedle, da so pogoji dela zelo izkoriščevalski, saj večina delodajalcev ne plačuje svoji delavcev in pri tem niso prav nič kaznovani. Ljudje se bojijo za svoje službe in so največkrat tiho. Pri tem so navedle, da je žalostno, da ljudje z minimalno plačo ne morejo preživeti in menijo, da so pogoji dela v primerjavi z ostalimi evropskimi državami veliko slabši. Velik pomen pri pridobivanju redne zaposlitve ima namreč izobrazba in delovne izkušnje. Veze in poznanstva pa so le prednost pri izbiri kandidatov. Izobrazba je najbolj pomembna v javnem sektorju, saj se morajo držati zakonov. V privatnih podjetjih pa so bolj fleksibilni glede izobrazbe in tudi veze se da bolje izkoristiti. Neformalno delo obstaja že od nekdaj in je danes marsikomu potrebno za preživetje. Takšna dela najdemo tudi v gospodinjstvu, obrtniških delih, ustvarjalnih umetniških delih …. Prednosti takšnega dela so intervjuvanke navedle enako kot intervjuvanci prejšnjih dveh skupin. Ali je bilo takšno delo dovolj pogosto tudi v času pred osamosvojitvijo, pa težko komentirajo, saj so bile v tistem času precej mlajše. Njihovo delo se je pojavilo predvsem zato, ker v vrtcih ni dovolj prostora, starši pa svojim otrokom morajo zagotoviti neko varstvo. Intervjuvanke so podale mnenje, da je država v bistvu poskrbela za priložnost neformalnega dela. Delo so si priskrbele prek vez in poznanstev. O pogojih dela se dogovorijo pred pričetkom dela. Do potnih stroškov in malice niso upravičene. Občutka izkoriščanja sicer nimajo, vendar se zavedajo, da delajo uslugo delodajalcem, saj jih le-ti nujno potrebujejo. Za plačilo se dogovorijo vnaprej in so z denarjem plačane po urni postavki. Izpolnjujejo vsa. 27.

naročena dela, o katerih se dogovorijo pred pričetkom dela. Plačilo prejmejo enkrat mesečno. Napitnin in nagrad ni, vendar je plačilo zadovoljivo. Intervjuvanke so navedle, da je za varnost in minimalne zdravstvene standarde poskrbljeno, zato se tudi ne bojijo, da bi se takšno delo odkrilo. Takšno delo ima nekaj svojih prednosti, vendar je v primerjavi z rednim delovnim razmerjem slabše, ker ni socialno zdravstvenih prispevkov. Do zdaj intervjuvanke niso imele nobenih posebnih težav, zato ne vedo, kam in na koga bi se obrnile, če bi jim delo povzročilo kakršnekoli težave. Intervjuvanke so na koncu navedle, da se neformalno delo ne da regulirati in nadzirati. Glede na situacijo v državi je to popolnoma nesmiselno, saj ljudje delajo za denar in ne za državo. Menijo, da bi bilo treba urediti nova delovna mesta, več rednih zaposlitev, več možnosti in izbire. Vlada in gospodarska zbornica morata ukrepati, saj pri tem lahko naredita največ.. 3.2. Analiza. pridobljenih. podatkov. med. posameznimi. skupinami Z metodo pridobivanja podatkov smo ugotovili, da so si odgovori vseh skupin med seboj dokaj podobni. V uvodu intervjuja so intervjuvanci vseh skupin podali zelo podobna mnenja glede ekonomskih razmer pri nas in drugje po svetu. Skupno lahko povzamemo, da je gospodarska situacija pri nas trenutno zelo slaba. Večina intervjuvancev meni, da je opravljati delo trenutno najbolje v politiki in najtežje v gospodarstvu. Javna uprava naj bi po njihovem mnenju najbolj spoštovala zakonska pravila, saj je najbolj nadzorovana in delovna mesta še obstajajo. Splošna stališča glede delovnih razmer so intervjuvanci v drugem delu opisali zelo različno. Od slabših delovnih pogojev do boljših delovnih pogojev v primerjavi z Evropsko unijo. Navedli so, da so delovni pogoji lahko zelo izkoriščevalski, saj veliko podjetij ne plačuje delavcev in zato niso kaznovani, ljudje pa se bojijo za svoje službe in so največkrat tiho. Po mnenju intervjuvancev so delovni pogoji precej slabši kot v času pred osamosvojitvijo, na kar kaže trenutna brezposelnost. Pri pridobitvi zaposlitve je zelo pomembna izobrazba, predvsem v javnih sektorjih. Delovne izkušnje in uporaba vez so prisotne bolj v privatnih podjetjih. Nasploh pa intervjuvanci trdijo, da je uporaba vez in poznanstev prisotna v vseh dejavnostih zaposlovanja. V Sloveniji veliko ljudi poleg svojega rednega dela opravlja tudi druga 28.

različna dela, saj jim danes po mnenju intervjuvancev ta dodatni zaslužek omogoča lažje preživetje. V tretjem delu smo poskušali pridobiti mnenja intervjuvancev glede pojava neformalne ekonomije pri nas. V veliki večini so nam intervjuvanci povedali, da se neformalna ekonomija pri nas pojavlja predvsem v gostinstvu, gospodinjstvu in gradbeništvu. Kot prednosti neformalnega dela so našteli lažja pridobitev dela, cenejše storitve za delodajalca in hiter zaslužek. Pri tem pa so navedli seveda tudi številne neugodnosti, ki jih prinaša takšno delo. Pri takšnem delu ni povrnjenih potnih stroškov, malice, ni odmorov, je slabše, ker niso upravičeni do socialno zdravstvenih. prispevkov.. Takšno. delo. se. je. pojavljajo. tudi. v času. pred. osamosvojitvijo, vendar ne v tolikšni meri kot danes, ugotavljajo udeleženci intervjuja. Vsi ljudje se poskušajo izogniti plačilu davkov in iščejo luknje v zakonu. Posledično vse to vodi in povečuje gospodarsko krizo v Sloveniji. Po njihovem mnenju je država sama poskrbela za priložnost neformalnega dela, zato včasih izkoristiš nastalo situacijo in pri tem dobiš novo priložnost za zaslužek. Osebna. izpostavljenost. neformalnemu. delu. je. po. pridobljenih. podatkih. intervjuvancev prinesla dokaj podobne odgovore. Vsi intervjuvanci so si delo poiskali sami, večina prek vez in poznanstev. O pogojih dela se večinoma dogovorijo skupaj z delodajalcem, največkrat pred pričetkom dela. Celoten postopek poteka prek ustnega dogovora, preizkus usposobljenosti ni potreben. Večina intervjuvancev ni upravičena do potnih stroškov in malice. Odmor lahko različno koristijo (nekateri več, nekateri manj). Občutek izkoriščanja ni prisoten, občutek dajanja usluge drug drugemu pa je prisoten tako pri delavcu kot pri delodajalcu. Delodajalci od njih pričakujejo vestno in dobro opravljeno delo, intervjuvanci pa v zameno pričakujejo dobro in redno plačilo. O plačilu se dogovorijo pred pričetkom dela, vendar ga prejemajo različno. Plačilo prejmejo enkrat mesečno, takoj po opravljenem delu, nekateri tudi z zamudo. Izplačilo je vedno v obliki denarja. Glede na trenutno situacijo so s plačilom zadovoljni. Večina intervjuvancev opravi dela, katera so jim naročena, nekateri opravljajo tudi še dodatna dela. Pri tem včasih prejmejo tudi napitnine in nagrade. Večina intervjuvancev meni, da je pri delu poskrbljeno tako za minimalne zdravstvene standarde kot tudi za varnost. Če bi se takšno delo odkrilo, jim trenutno skrb predstavlja le, kakšne sankcije oz. kazni bi utrpeli. Takšno delo jim predstavlja določene prednosti, vendar je v. 29.

primerjavi z rednim delovnim razmerjem veliko slabše. Niso upravičeni do socialno zdravstvenih prispevkov in ne morejo koristiti določb, ki jih ureja zakon o delovnih razmerjih. Neformalno delo jim omogoča samo dodaten zaslužek, da lahko preživijo. Do sedaj jim neformalno delo ni predstavljalo nobenih težav, zato ne vedo, na koga ali kaj bi se obrnili, če bi potrebovali pomoč. V zadnjem delu intervjuja smo poskušali izvedeti, kakšne ukrepe bi morali uvesti, da takšno delo ne bi bilo več tako pogosto. Intervjuvanci so navedli zelo podobna mnenja, saj vsi vedo, da stanje gospodarstva v Sloveniji ne cveti. Da bi se stanje izboljšalo, bi v Sloveniji morali omogočiti nova delovna mesta, omogočiti redne zaposlitve mladim in v določenih sektorjih zvišati plače. Udeleženci intervjuja navajajo, da politična volja sicer obstaja, vendar niso pa prepričani, da je gospodarska volja dovolj močna. Prvi korak mora uvesti slovenska vlada in dati poudarek gospodarskemu zagonu.. 4 Sklep Po končnih rezultatih naše analize lahko sklepamo, da je neformalna ekonomija v sodobnem demokratičnem času pogostejša kot v času pred osamosvojitvijo. Razlogi, ki neformalno ekonomijo povečujejo, so največkrat davčna preobremenjenost, strogi predpisi in zakoni, administrativne ovire, nezadovoljstvo ljudi nad državo in njenim delovanjem ter potreba po dodatnem zaslužku. Po ugotovitvah lahko sklepamo, da je v Sloveniji neformalna ekonomija prisotna na področjih gospodinjstva, gradbeništva, gostinstva in varstva otrok. S svojo podobo udeležencem prinaša številne pozitivne in negativne posledice. Delodajalcem omogoča izogniti se plačilu davkov in prispevkov, delavcem dodatni denarni zaslužek, ki pa je brez zakonske zaščite. Ugotovili smo, da je večina udeležencev neformalne ekonomije, torej večina delavcev neformalne ekonomije, srednje ali manjše stopnje izobraženosti, kar pomeni, da za opravljanje dela v neformalni ekonomiji ni potrebna neka določena stopnja izobraženosti. Trenutna brezposelnost, ki obstaja v državi, jim omogoča, da preprosto izkoristijo nastalo situacijo in opravljajo dela na področju neformalne ekonomije. Zaposlovanje v neformalni ekonomiji jim ne predstavlja nobenih težav, uslugo nudijo drug drugemu. Takšno delo jim omogoča dodatni denarni zaslužek, nekaterim le vir preživetja in ne bogastva.. 30.

Pogoji dela so pri opravljanju takšnega dela različni in se med seboj razlikujejo glede na samo področje dela neformalne ekonomije. Gospodarska kriza v Sloveniji povečuje obseg pojava neformalne ekonomije. Nezadovoljstvo nad državo in njenim delovanjem omogoča udeležencem neformalne ekonomije njeno udeležbo in uporabo. Po pridobljenih podatkih intervjuvancev smo ugotovili, da se neformalna ekonomija pri nas uporablja zgolj kot vir preživetja, saj je brezposelnost vedno večja, davčna obremenitev pa še vedno ostaja enaka. Država bi morala spremeniti zakonodajo in ne zgolj na področju zakona o delu in preprečevanju dela na črno. Morali bi povečati inšpekcijski nadzor, usmerjen v nelegalno ekonomijo. Država bi morala trošarine nižati in ne višati, saj s tem vplivajo na obseg udeležbe in uporabo neformalne ekonomije. Večje kot je število udeležencev neformalne ekonomije, večja je finančna stiska. Najnovejši podatki Gospodarske zbornice Slovenije kažejo, da je obseg sive ekonomije vedno večji. Ocene se gibljejo različno, in sicer med 15 % in 35 % zdajšnjega BDP. Po mojem mnenju je v Sloveniji, na sploh v času gospodarske krize, utajevanje davkov postalo ''slovenski nacionalni šport''. Da bi obseg neformalne ekonomije v Sloveniji zmanjšali, bi morali omogočiti nova delovna mesta in s tem tudi nova redna delovna razmerja, ki pa bi mladim in drugim trenutnim brezposelnim osebam omogočila redni delovni in mesečni prihodek. V okviru gospodarske recesije moramo zagotoviti čim več prostorov, v katerih bi formalne gospodarske aktivnosti postale razpoložljive za nove udeležence.. 4.1 Odgovori na hipoteze Hipoteza 1: Hišne pomočnice, varuške in vrtnarji imajo pri opravljanju neformalnega dela občutek izkoriščanja. Občutek izkoriščanja pri opravljanju neformalnega dela ni vedno prisoten in je odvisen predvsem od delodajalca, ki jim ponudi delo, ter od vrste dela, katerega delodajalec ponuja. Redko se zgodi, da mora določena oseba poleg del, ki so ji naročena pred pričetkom dela, opravljati tudi druga dodatna dela. O pogojih dela se vedno dogovorijo pred pričetkom dela in pri tem imajo občutek, da drug drugemu nudijo uslugo. Torej, delodajalci potrebujejo njihovo pomoč, prav tako kot delavci potrebujejo njihovo. Vestno in dobro opravljeno delo jim omogoča dobro in redno plačilo, zato lahko povzamemo, da so tako delavci kot tudi delodajalci dejansko zadovoljni z neformalnim delom. S takšnim načinom delovanja pa moramo vedeti, da. 31.

davčne utaje pri tem ogrožajo javne finančne vire in slabijo konkurenčnost podjetij, ki poslujejo v skladu s predpisi. Vse to krči dotok denarja v državno blagajno in s tem povečuje gospodarsko krizo. Navedeno hipotezo lahko zavržemo. Hipoteza 2: Neformalna ekonomija se v Sloveniji pojavlja kot vir preživetja. Delavci neformalne ekonomije s pomočjo neformalnega dela lažje preživijo. Delo jim omogoča dodatni zaslužek. Za takšno delo se odločijo predvsem zaradi trenutnega stanja brezposelnosti v Sloveniji. Takšno delo si v primerjavi z iskanjem rednega delovnega razmerja v današnjih časih veliko lažje najdejo. Neformalno delo prinaša tako pozitivne kot seveda tudi negativne posledice. Za takšno delo se največkrat odločijo, ker nad iskanjem redne zaposlitve preprosto tudi obupajo. Neformalno delo jim omogoča, da lažje preživijo, nekaterim pa predstavlja tudi edini vir prihodka. V primerjavi z rednim delovnim razmerjem pa je takšno delo seveda slabše. Ne morejo koristiti socialno zdravstvenih prispevkov in ne morejo uveljavljati določb, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih. Preprosto lahko rečemo, da gre za izkoriščanje priložnosti dodatnega zaslužka, za katerega je država poskrbela sama. Navedeno hipotezo lahko tudi potrdimo. Hipoteza 3: Neformalno ekonomijo je mogoče nadzirati in regulirati. Zaradi njene nevidnosti, prikritosti in neobstoja podatkov je obseg neformalne ekonomije skoraj nemogoče izmeriti. Neformalno ekonomijo lahko ocenimo, in sicer v deležu BDP. Po mojem mnenju je neformalno ekonomijo zelo težko nadzirati in regulirati. Na obseg sive ekonomije vplivajo številni dejavniki, kot so višina davčne obremenitve, administrativne ovire, kakovosti in cene javnih storitev ter stopnja zaupanja davčnih zavezancev v državo. Da bi neformalno ekonomijo lahko nadzirali in regulirali, bi Slovenija najprej morala uvesti določene ukrepe. Najprej je treba urediti zakonodajo in to ne zgolj na področju Zakona o delu in preprečevanju dela na črno, temveč tudi na področju drugih zakonov. Treba bi bilo zvišati kazni za utajevalce in okrepiti inšpekcijski nadzor. Vsekakor nadzor in regulacija sive ekonomije ni preprost, ponuja pa lahko ogromne prihranke državi. Navedeno hipotezo ne moremo potrditi.. 32.

5 Viri in literatura Bertoncelj Popit, V. (23. 2. 2011). Kakšen je resnični obseg sive ekonomije v Sloveniji. Delo.si. Pridobljeno na http://www.delo.si/clanek/141430 Bhan, N. (6. 9. 2011). Worldwide informal economies. Niti.wordpress.com. Pridobljeno na http://nitib.wordpress.com/2011/09/06/worldwide-informaleconomies-infographic/ Dernovšek, I. (23. 10. 2012). Siva ekonomija presega 4 milijarde evrov na leto. Dnevnik.si.. Pridobljeno. na. http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju. /1042513644 Dobovšek, B. (2009). Transnacionalna kriminaliteta. V B. Dobovšek in B. Kuhar (ur.), Transnacionalna kriminaliteta in siva ekonomija (str. 416–432). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Dobovšek, B. in Drobnak, L. (2012). Trgovina z ljudmi in neformalna ekonomija – analiza belgijskih izkušenj. Varstvoslovje, 14(3), 277–290. Drobnak, L. (2011). Trgovina z ljudmi in neformalna ekonomija (Magistrsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. EU ostro proti davčnim utajam. (11. 12. 2012). ec.europa.eu. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/news/economy/121211_sl.htm GZS.. (3.. 5.. 2012).. Delo. na. črno-siva. ekonomija.. Pridobljeno. na. http://vmg.gzs.si/slo/teme_vrha/delo_na_crno_siva_ekonomija Kunšek, M. (6. 9. 2012). Zaposlovanje delavcev iz tretjih držav. Podjetnik.si. Pridobljeno. na. http://www.podjetnik.si/default.asp?KatID=127&ClanekID=6453 Lamberger, I. (2009). Problematika odkrivanja gospodarske kriminalitete v Republiki Sloveniji. Varstvoslovje, 11(3), 423–437. Lamut, U. in Macur, M. (2012). Metodologija družboslovnega raziskovanja. Ljubljana: Vega. Nastav, B. (2009a). Prikrita proizvodnja: siva ekonomija v Sloveniji. Koper: Fakulteta za management. Nastav, B. (2009b). Siva ekonomija v Sloveniji: merjenje, vzroki in posledice (Doktorska disertacija). Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Petkovič, D. (9. 1. 2011). Siva ekonomija in davčne blagajne. IPR. Pridobljeno na http://www.ipr.vsr.si/clanki.php?id=6. 33.

Ponsares, P. (2012). Tegendraadse criminologie. V J. Shapland (ur.), The paradores of the informal economy (str. 425–436). Antwerpen-Apeldoorn: MakluUitgevers. Predlogi OZS za zmanjšanje sive ekonomije. (13. 12. 2012). Delo.si. Pridobljeno na http://www.delo.si/gospodarstvo/finance/predlogi-ozs-za-zmanjsanje-siveekonomije.html Schneider, F. in Enste, H. D. (2000). Shadow Economies: Size, Causes, and Consequences. Journal of Economic Literature, 38, 77–114. Shapland, J. in Ponsaers, P. (2009). The informal economy and connections with organised crime: The impact of national social and economic policies. V J. Shapland in P. Ponsaers (ur.), Potential effects of national policies of the informal economy (str. 1–21). The Hague: BJu Legal Publishers. Žibert, F. (2006). Tax policy and tax avoidance. Varstvoslovje, 8(3-4), 274–282.. 34.

6 Priloge (vprašalnik) Neformalna Ekonomija: Z navodili za izvajalce podrobnih razgovorov Ta izvleček predstavlja predlagana vprašanja, ki naj bi se uporabila pri “Podrobnih razgovorih” (IDI-jih). Določa cilje vsakega dela raziskave ter seznam vprašanj, ki so razdeljena na glavna vprašanja in dodatna vprašanja. Glavna vprašanja so v poudarjenem in večjem tisku, vrstica, v kateri so napisana, je manj umaknjena navznoter. Prosimo, da postavite glavna vprašanja, v poudarjenem tisku, vsem odgovarjajočim. Hkrati pa poskusite zagotoviti, da so vse teme, ki jih pokrivajo dodatna vprašanja, obdelane spontano, ali pa, če je treba, tako, da izrecno postavite pomožna vprašanja – uporabite jih kot kontrolni list. Vprašanja za IDI-je s predstavniki v neformalni ekonomiji, so razdeljena na pet delov: 1. Uvod: splošna stališča glede ekonomskih razmer v svetu in državi (5 minut); 2. Splošna stališča glede delovnih razmer (10 minut); 3. Splošna stališča glede neformalne ekonomije (15 minut); 4. Osebna izpostavljenost in izkušnje z neformalno ekonomijo (35 minut); 5. Neformalna ekonomija: Kaj je treba ukreniti? (5 minut). IDI-ji naj bi se začeli z lahkimi in “neogrožujočimi”, “neobčutljivimi” vprašanji (dela 1–2), potem pa naj bi se postopno prešlo na bolj občutljivo temo osebnih izkušenj intervjuvanca (dela 3–4). V delih 3–4 nikakor ne želimo spraviti ljudi v zadrego s tem, da bi jih spraševali po natančnih podrobnostih njihovih izkušenj z neformalno ekonomijo, vendar pa upamo, da bodo pripravljeni povedati vsaj nekaj o tem, kot tudi o njihovih splošnih pogledih in izkušnjah. 5. del raziskave bi ljudem moral omogočiti, da zaključijo na sproščen način ter prav tako podajo dragocene nasvete o mogočih reformah. Predlagan čas, potreben za IDI-je, znaša skupno 60 minut. Seveda je mogoče, da bo intervju trajal več ali manj časa. Vendar pa prosimo, da se poskusite držati relativnega časa za različne dele. PREDPRIPRAVA: Neformalno zaposlovanje se šteje kot nezakonito, neprijavljeno delo in je razširjeno v razvitih državah, v tranzitnih je situacija zaradi zgodovinskega razvoja 35.