Na znanju utemeljena policijska dejavnost : diplomsko delo univerzitetnega študija

DIPLOMSKO DELO Na znanju utemeljena policijska dejavnost. Avgust, 2014. Nina Bečan.

DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Na znanju utemeljena policijska dejavnost. Avgust, 2014. Nina Bečan Mentor: izr. prof. dr. Branko Lobnikar Somentorica: doc. dr. Maja Modic.

Kazalo vsebine 1. UVOD ......................................................................................... 6 1.1. 2. NA ZNANJU UTEMELJENA POLICIJSKA DEJAVNOST ..................................... 8 2.1 2.2. 3. CILJI, HIPOTEZE IN METODOLOGIJA ........................................................ 7 ZNANJE V POLICIJSKI DEJAVNOSTI ........................................................ 10 VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE V POLICIJI .............................................. 12. SISTEM IZOBRAŽEVANJA SLOVENSKE POLICIJE ......................................... 14 3.1 POLICIJSKA AKADEMIJA ................................................................... 14 3.1.1 Šola za policiste ................................................................... 14 3.1.2 Višja policijska šola ............................................................... 15 3.2 CENTER ZA RAZISKOVANJE IN SOCIALNE VEŠČINE .......................................... 16 3.3 CENTER ZA IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE......................................... 16 3.3.1 Oddelek za šolanje službenih psov .............................................. 16 3.3.2 Oddelek vrhunskih športnikov ................................................... 16 3.3.3 Vadbeni center Gotenica ......................................................... 17 3.3.4 Sektor za varovanje in podporo ................................................. 17 3.3.5 Kriminalistični tečaj .............................................................. 17 3.3.6 Usposabljanje za vodje policijskih okolišev ................................... 17 3.4 MEDNARODNE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA .................................................... 17 3.4.1 Evropska policijska akademija ................................................... 17 3.4.2 Srednjeevropska policijska akademija ......................................... 18 3.5 IZOBRAZBA STROKOVNIH DELAVCEV V VIŠJEŠOLSKEM POLICIJSKEM PROGRAMU ............. 18 3.5.1 Inštruktorji ......................................................................... 19 3.5.2 Predavatelji ........................................................................ 19. 4. SLOVENSKA POLICIJA V 21. STOLETJU .................................................. 21 4.1 TEMELJNE USMERITVE SLOVENSKE POLICIJE ............................................... 21 4.2 AKTUALNA PROBLEMATIKA V SLOVENSKI POLICIJI.......................................... 23 4.2.1 Policijsko delo v skupnosti ....................................................... 23 4.2.2 Profesionalizem .................................................................... 24 4.2.3 Varovanje človekovih pravic in omejitve uporabe sile ....................... 26 4.2.4 Integriteta .......................................................................... 27 4.2.5 Policijska etika ..................................................................... 28. 5. POLICIJSKA DEJAVNOST IN IZOBRAŽEVANJE V TUJINI................................. 30 5.1 5.2 5.3 5.4 5.5. AVSTRIJA ................................................................................ 30 HRVAŠKA ................................................................................. 31 NEMČIJA ................................................................................. 32 ČEŠKA ................................................................................... 34 SLOVAŠKA ................................................................................ 35. 6. OSNOVNA MEDNARODNA PRIMERJAVA ................................................... 37. 7. RAZPRAVA IN ZAKLJUČEK ................................................................. 43. 8. UPORABLJENI VIRI ......................................................................... 47. 3.

Povzetek Diplomska naloga prikazuje pomen na znanju utemeljene policijske dejavnosti in s tem povezano izobraževanje v policiji. Poleg tega pa opredeljuje bistveno problematiko, s katero se sooča Slovenska policija in policije drugih držav, ki so omenjene v diplomskem delu. Uvodni del predstavlja na znanju utemeljeno policijsko dejavnost preko splošne opredelitve, znanja in vseživljenjskega izobraževanja v policiji. Temu sledi pregled sistema izobraževanja v Slovenski policiji, kjer je poudarek na predstavitvi in razumevanju procesa izobraževanja. Predstavljene so novitete, ki so se v zadnjem času uvedle v policijsko izobraževanje, samo izobraževanje policistov in zahtevani kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci, če želijo poučevati na višji šoli, ki deluje v sklopu policijske akademije. Nadaljnje je govora o delovanju slovenske policije v 21. stoletju, kjer so nanizane splošne usmeritve slovenske policije in razčlenitev problematik, s katerimi se policija ukvarja. Za boljši prikaz in razumevanje pa je v naslednjem delu predstavljena tudi policijska dejavnost in izobraževanje v Avstriji, Hrvaški, Nemčiji, Češki in Slovaški. Pozornost je namenjena predvsem splošni problematiki držav in pregledu procesa izobraževanja. Iz tega sledi tudi izpeljava osnovne mednarodne primerjave, kjer se primerjajo predvsem različni in podobni vidiki policijske dejavnosti ter sprememb, ki so zaznamovale ta proces. Ključne ugotovitve, ki jih je prineslo diplomsko delo so, da področje na znanju utemeljene policijske dejavnosti počasi postaja del policijskega vsakdana, vendar pa bo za popolno integracijo potrebno odpraviti marsikatere ovire. Pomemben dejavnik je tudi čas, saj je za vse velike spremembe potrebna določena časovna doba, da se pokažejo pravi rezultati. Slovenska policija, pa tudi druge policije, ki so omenjene v tem diplomskem delu napredujejo na svojem področju delovanja, vsaka pa se sooča z različno problematiko in dejavniki, ki nanjo vplivajo. Ključne besede: izobraževanje, na znanju utemeljena policijska dejavnost, znanje, delovanje policije, osnovna mednarodna primerjava. 4.

Summary – Knowledge-based policing This diploma thesis demonstrates importance of knowledge-based policing and education which is linked to that. In addition to that it defines essentialy issues of Slovenian police and other polices mentioned in this work. First part introduces knowledge-based policing through general definiton, knowledge and lifelong learning in police. This is followed by overiew of education system of Slovenian police where the attention is on presentation and comprehension of education process. There are presented novelties which have been currently initiated in police education, education of policemen itself and required criteria that must be fullfiled from the view of proffesional workers who are teaching in college represented in system of police academy. Furthermore, there is introduced the activity of slovene police in 21th century where are stated general directions of slovene police and analysis of issues the police is occupied. In the next part is introduced the police activity and education of polices in Austria, Croatia, Germany, Czech republic and Slovakia. Attention is linked towards general issues of countries and overview of eduaction process. Derivation, which is followed by that is general international comparison where are mostly compared diffrent and similar ascpects of police activity and changes that had impact on that process. Key findings which had been realised through diploma thesis are that sphere of knowledge-based policing is slowly becoming the part of police daily routine, however for complete integration will be needed elimination of many obstacles. Important factor is time, because for all great changes is needed certain amount of time to show the real results. Slovenian police and other polices mentioned in diploma thesis are advancing on their field of activity. Each and every one of them are confronting with diffrent issues and factors which are effecting them. Key words: education, knowledge-based policing, knowledge, police activity, general international comparison. 5.

1 Uvod Znanje postaja eno izmed temeljnih vrednot v družbi, saj le ta deluje na principu stalnih sprememb in razvoja, kar pa so pomembne okoliščine za večji segment znanja v družbi (Delors, 1996). Za pridobivanje znanja pa je potrebno izobraževanje in učenje skozi celotno življenje. Nenehno nadgrajevanje znanja posameznika ali organizacije je bistvenega pomena za boljšo odzivnost, prožnost in nadaljnji razvoj v smeri družbe (Dolinar, 2010). Slovenska policija se je po prehodu iz totalitarnega v demokratični sistem soočala s številnimi spremembami, ki so zaznamovale delo policije in jo usmerile k preoblikovanju svoje osnovne strukture. Pomembne so postale prvine, ki v prejšnjem sistemu niso imele veljave. Poudarjalo se je policijsko delo v skupnosti, usmerjenost v profesionalizem, pojavila pa sta se pojma varovanje človekovih pravic in omejitve uporabe sile (Meško, Lobnikar, Jere in Sotlar, 2013). Bistven del sprememb sta postala tudi policijska etika in integriteta (Slokan in Šumi, 2011). V teoriji je vse lepše zvenelo, kot pa v dejanski uporabi v praksi. Slovenska policija se še vedno sooča z praktičnim udejstvovanjem teh pojmov, vendar pa se bo s pravilnim pristopom k tej problematiki usmerila v bolj kvalitetno in učinkovito delovanje policije (Meško et al., 2013). S tega vidika je pomembna na znanju utemeljena dejavnost, ki spodbuja pridobivanje znanja, raziskovanje in s tem profesionalizacijo policije in usmerjenost policije kot profesije (Lobnikar, Sotlar in Meško, 2013). Z vidika policijskega dela je znanje pomembno tudi s strani višje stopnje profesionalizacije, ki je pomembna zaradi narave dela, saj je policijsko delo v večini interakcija z ljudmi. Poklici, ki zadevajo delo z ljudmi pa so še posebej zahtevni glede tega, saj se razmere venomer spreminjajo in so nepredvidljive. Bistvenega pomena je izobraževanje in nadgrajevanje znanja, ki bo policistom pomagalo pri boljši izvedbi njihovega dela (Kobolt in Žorga, 2013). Policija je pod nenehnim pritiskom s strani medijev in politike glede nejasnosti, ki zadevajo bolj učinkovito in profesionalno dela policistov (Meško in Sotlar, 2012). Pri tem pa se lahko znanje izkaže kot ena osnovnih prvin zagotovitve bolj kakovostnega opravljanja dela. Na znanju utemeljena policijska dejavnost je bistvena z vidika novosti v policijski dejavnosti in je pomembna usmeritev za nadaljnje delo policije. Preko naloge bomo poskušali ugotoviti v kakšni meri se je ta panoga razvila pri nas in kakšne so njene karakteristike. Opredelili bomo delovanje današnje policije in ugotavljali, če deluje tako, kot bi morala delovati policija v 21. stoletju. Naredili pa bomo tudi osnovno primerjavo med šestimi evropskimi državami glede na razvoj policijske dejavnosti.. 6.

Pri tem se bomo zaradi boljše preglednosti in razumevanja omejili le na pet evropskih držav, s katerimi bomo primerjali Slovenijo.. 1.1 Cilji, hipoteze in metodologija Cilj diplomske naloge bo ugotoviti, ali je policija organizacija, ki temelji na znanju in ali policijska dejavnost izpolnjuje pričakovanja družbe. Namen te diplomske naloge pa izhaja iz boljšega razumevanja dela policije, saj bomo spoznali kako le ta deluje in kaj na njo vpliva. To bomo spoznali tudi preko osnovne mednarodne primerjave držav. Hipoteze, ki smo si jih zastavili so: H1: Policijsko delo je na znanju utemeljena dejavnost. H2: Policijska aktivnost v Sloveniji je dorasla zahtevam družbe. H3: Policijska dejavnost je v drugih državah napredovala bolj kot v Sloveniji. H4: Delo policista ni le poklic, ampak profesija. V diplomskem delu bomo uporabili sekundarne vire, katere bomo analizirali z metodo analize, metodo sinteze in primerjalno metodo. Potreben bo temeljit pregled dane literature in kvalitativno raziskovanje ter pregled danih raziskovalnih ugotovitev.. 7.

2 Na znanju utemeljena policijska dejavnost Globalizacija, vedno večji vpliv informacij in komunikacijskih tehnologij so glavni razlog za spremembe na področju policijskega dela. Družba se razvija hitreje kot kadarkoli prej, temu trendu pa mora slediti tudi policijsko delo, da bo ostalo v koraku z časom ter bo zmožno uspešno odgovoriti na problematiko današnje družbe. Tradicionalni modeli policijske dejavnosti niso več sposobni dohajati družbe in se spopadati z izzivi, ki jih je prinesla pozna moderna. Na znanju utemeljena policijska dejavnost je odgovor na tehnološke in socialne spremembe v družbi (Williamson, 2008). Področje policijske dejavnosti in dela je v zadnjih desetih letih doletelo kar nekaj sprememb. Ena izmed bolj pomembnih je bila množica konceptov, ki zajemajo bistvo informacije, kot je znanje, informacijska tehnologija, pomen, inteligenca in podatkovno rudarjenje. To je predrugačilo pogled na zaposlene v policiji, ki naj bi zaradi tega postali tako imenovani delavci znanja v tem smislu, da so zmožni uporabljati pridobljeno znanje, ki so ga pridobili z formalno izobrazbo. Prav tako pa bi morali imeti zmožnost ločevanja podatkov in izločanja bistvenih informacij, ki so potrebne za učinkovito delo. Vendar pa policijske organizacije po svetu doslej niso imele strogih kriterijev glede izobrazbene stopnje zaposlenih v policiji, danes pa se situacija spreminja. Malo manjši vpliv na spremembe policijske dejavnosti pa je imela tudi predstavitev ideje o tem, da policijsko delo zajema večji del udeležencev. To se najbolje pozna v praksi, ko govorimo o partnerstvu z privatnimi institucijami varovanja in o obveščevalno vodeni policijski dejavnosti (Brodeur in Dupont, 2008). Policijska dejavnost se v grobem deli na visoke in nizke oblike policijske aktivnosti. Visoka policijska aktivnost pomeni osredotočenost na vzdrževanje varnosti na državnem nivoju in zaznavanje kriminalitete preko obveščevalne dejavnosti na področju ekonomije in politike. Nizka policijska aktivnost pa bazira na vzdrževanju reda in generalnemu zatiranju kriminalitete. Obe obliki sta se razvili v času, ko je država monopolizirala nad legitimno uporabo sile v določenem teritoriju. Zaradi sprememb v svetu in razvoju policijske dejavnosti pa se je to spremenilo. Pojavile so se tudi druge oblike varnostne dejavnosti, ki so privatne narave. Privatne varnostne organizacije so se razvile zaradi vedno večjega pripisovanja pomena pojmu varnosti in vedno večjih groženj ter tveganja. Te organizacije imajo vero v to, da je mogoče takšne vrste tveganj obvladati. Razvile so drugačno obliko policijskega dela, ki je osredotočena na znanje in usmerjena na tveganje. Transformaciji policije je poleg tega botrovalo tudi veliko oblik vsiljivega policijskega delovanja povezanega z visoko 8.

obliko policijske dejavnosti na področjih nizkega policijskega delovanja. Znanje in obvladovanje tveganj z managementom tako postajata vitalni sestavini za uniformirano policijo, policijsko delo v skupnosti, obveščevalno dejavnost in preiskovalne metode. To aplicira tako na visoko obliko policijskega dela kot tudi na nizko obliko policijskega delovanja. Primarna vloga na znanju utemeljene dejavnosti je management tveganj. V zadnjih dvajsetih letih je tveganje postalo temelj kriminološkega teoretiziranja in prakse kriminalnega nadzora. Pristopi, ki temeljijo na tveganju so podkrepljeni z ogromno podatkovno bazo, ki zagotavlja bolj zanesljiva in učinkovita vodila k preventivi kriminalitete. Poleg tveganja pa je eden izmed pomembnejših pojmov, ki se tičejo na znanju utemeljene policijske dejavnosti tudi nadzor. Ta je pomemben z vidika nadzorovanja s pomočjo kamer in računalnikov. Primer za to je uporaba le teh za nadzor cestnega prometa, kjer se samodejno zabeležujejo registrske tablice in preverjajo povezavo z kriminalnimi aktivnostmi preko podatkovnih baz policije. Pomembna pojma, ki se pojavljata predvsem v zvezi z na znanju utemeljeno policijsko dejavnostjo pa sta še informacijsko in komunikacijsko omrežje. Tehnološki napredek je omogočil različne oblike hitrejšega komuniciranja in večjih razsežnosti obdelave podatkov. Obe omrežji sta namenjeni mreženju, zbiranju podatkov in prenosu informacij (Williamson, 2008). Velika Britanija in Združene države Amerike sta prvi izmed držav, ki sta začeli širiti zamisel o na znanju utemeljeni policijski dejavnosti in znanosti o policijski dejavnosti, temu vzgibu pa so sledile še države Vzhodne in Srednje Evrope. Policijska dejavnost se vedno bolj usmerja v na znanju temelječo dejavnost, indikator za to pa je akademizacija policijske dejavnosti. Ta se kaže skozi večjo uporabo raziskovalnega dela in krepitvijo izobrazbenih standardov. Namen akademizacije je razvoj večje profesionalnosti v policijski dejavnosti, ki mora temeljiti na znanju in kot pomembne profesije, ki se lahko kosa s primerljivimi profesijami, kot na primer zdravstvo, izobraževanje, socialno delo itn. (Lobnikar et al., 2013). Skozi profesionalizacijo bo policija postala profesija. Profesija je samoregulativna skupina, ki ima svoj koncept znanja in znano vlogo v družbi. Vodena je s strani etičnega kodeksa, ki je temelj njenega delovanja. Posameznik mora za delovanje v taki poklicni skupini imeti ustrezno predpisano izobrazbo. Delovanje profesije prav tako odlikujejo pojmi kot so avtonomija, disciplina, sistem nagrad, intelektualna aktivnost, praktični namen, znanje in veščine in samoorganiziranost (Green in Gates, 2014).. 9.

2.1 Znanje v policijski dejavnosti Znanje ima v policijski dejavnosti vedno večjo vlogo, saj je znanje ključnega pomena za védenje o tem, zakaj se problemi porajajo ter za uspešno rešitev teh problemov. Vendar pa se v tej panogi velikokrat uporablja ukrepanje brez prave podlage namesto znanja, posledica tega pa so hitri in nepremišljeni ukrepi, ki pa niso vedno dovolj učinkoviti, kakor bi želeli, da bi bili. Celo obratno, lahko poslabšajo situacijo. Podlaga za ukrepanje bi morale biti dokazane raziskave in znanje (Meško in Sotlar, 2012). Koncept znanja, ki je povezan s policijskim delovanjem lahko razdelimo na t.i. staro in novo znanje. Staro znanje deluje na principu informacij, ki so pridobljene na tradicionalni način v okviru prava, ukvarja pa se z aktivnostmi kriminalnih razsežnosti. Nova oblika znanja pa se navezuje na digitalizacijo, večje razumevanje kriminalitete in policijske učinkovitosti pri zmanjševanju le tega ter nove dobe odgovornosti. Te vrste znanje predstavlja večji poudarek na obveščanju in spodbuja pristope, kot na primer kriminološko kartiranje, demografsko analizo ter strateško obveščanje (Ratcliffe, 2008). Kriminaliteta je splošno znan problem, za katerega niso predvidene nadaljnje potrebe po razvoju in raziskavah, prav tako pa je zadeva finančno omejena. Glede tega bi bile potrebne spremembe, saj ne moremo venomer zdraviti le simptome posledic, ko pa pravi problem tiči v vzroku. Ko bomo ugotovili vzrok in se nanj odzvali s primernim ukrepanjem, si lahko obetamo spremembe na boljše. Včasih se dogaja, da je v različnih okoljih enak problem – posledica, ki ima različen vzrok ali obratno. Pri nas smo preveč osredotočeni na posledice, kar ima za rezultat minimalistično zniževanje ravni kriminalitete. Namesto tega bi bilo bistveno poiskati vzroke o tem zakaj ljudje delajo kazniva dejanja in poizvedeti o tem, kaj v določenem okolju povzroči spremembo v stopnji kriminalitete. Finančna sredstva bi morala biti namenjena raziskovalnim programom, ki se ukvarjajo s proučevanjem vzrokov kriminalitete. Ko bi ugotovili, kaj povzroča določeno težavo, pa bi bilo potrebno usmeriti finančna sredstva na področje razvijanja učinkovitih in uspešnih metod za prevencijo kriminala tja kjer so možni pozitivni učinki. Prevencija kriminala bo kazala dobre rezultate le v primeru, če bomo med seboj povezovali znanje o učinkovitosti določenih ukrepov in znanjem o vzrokih kriminala. To bomo našli v tako imenovani bazi znanja, ki združuje znanje o vzrokih kriminalitete, vendar pa jo bo potrebno najprej nadgraditi saj je nepopolna in podkrepljena s šibkimi dokazi, ki pogosto nimajo želenih učinkov. Odločevalci in strokovnjaki jo pogosto zapostavljajo, 10.

zanašajo pa se na bazo dobrih praks prevencije kriminalitete, ki pa je precenjena, saj je nepopolna in ni dovolj izčrpna. Morala bi postati bolj jasno opredeljena in usmerjena ter temeljiti na dejanskem znanju. V prihodnosti bo potrebno zanašanje bolj na bazo znanja, ki pa jo bo treba izpopolniti v namen večje možnosti, da bomo uporabili ustrezne ukrepe za soočanje z določenim problemom in odpravo vzroka (Meško in Sotlar, 2012). Izziv je tako v sestavi skupne baze znanja, ki bo vodila v premišljene in dolgoročno vidne ukrepe. Strokovnjaki, ki sestavljajo strategije in načrte nimajo zadostnega znanja o vzrokih in učinkovitih ukrepih za redukcijo kriminala, kar vodi v uporabo reaktivnih pristopov, kjer se velikokrat zgodi, da je ukrepanje bolj pomembno od same vsebine ukrepanja, temu pa sledijo primerni izidi. Sistem je naravnan tako, da take zadeve spodbuja, saj se izvaja pritisk s strani medijev in interesnih skupin, financiranje je omejeno; pa tudi druge institucije, ki so vključene v ta proces pogosto otežujejo delo. Potrebna bi bila spodbuda razvijanja dolgoročnih strategij in natančnih akcijskih načrtov, katerih posledica so trajne spremembe v instituciji, njenem delovanju in ukrepanju. Vendar pa le ti zahtevajo čas, znanje in denar (Meško in Sotlar, 2012). Meško in Sotlar (2012) sta v svojem članku predlagala nekaj ukrepov, ki bi v Sloveniji pripomogli k boljšemu delovanju policije in pripisu večjega pomena znanju. Potrebno bi bilo vzpostaviti center odličnosti oziroma nacionalni forum, katerega naloga bi bila, da sestavlja in dopolnjuje bazo znanja. Tako bi lahko lokalnim partnerstvom pomagali pri njegovih nalogah, taka baza pa bi bila tudi osnova za bodoče akcijske načrte in usmeritve policije. Sprememba bi se morala zgoditi tudi na področju sodelovanja z lokalnimi prebivalci v tem smislu, da bi policija na podlagi njihovega znanja identificirala obstoječe probleme. Glede lokalnih sosvetov, ki obstajajo v Sloveniji in so v povezavi s policijo namenjena prevenciji kriminala, bi bilo smiselno ponovno definirati njihovo vlogo. Potrebno pa bi jih bilo tudi primerno izobraziti in usposobiti in jim zagotoviti podporo strokovnjakov. Pristop policijskih sil je usmerjen v probleme, kar bi morali zamenjati z vzročno usmerjenim pristopom ter nadomestiti represivno dejavnost s zagotavljanjem višje kakovosti življenja. Pomembno bi bilo tudi spremeniti strategijo, ki bi po novem morala biti usmerjena na najbolj vplivne dejavnike tveganja – vzroke (Meško in Sotlar, 2012).. 11.

2.2 Vseživljenjsko izobraževanje v policiji Vseživljenjsko učenje bo postalo nuja z vidika družbe enaindvajsetega stoletja, saj je odgovor na izzive sodobne družbe, ko je vodilo družbe nenehen razvoj in konstantni notranji in zunanji vplivi, kjer so edina stalnica spremembe. Zaradi teh sprememb je nujno vseživljenjsko posodabljanje znanja, saj posameznik in organizacija drugače ne bosta sposobna delovati v koraku z časom in se soočati z novimi izzivi (Delors, 1996). Izobraževanje bi moralo biti v osnovi tesno prepleteno z delom, ki ga opravljamo in se z njim dopolnjevati tako, da bi se s tem lahko razvila drugačna nagnjenja in sposobnosti, ki bi nam koristila pri bolj kvalitetnem in efektivnem opravljanju dela. Za dobro delovanje posameznika v današnji družbi je pomembno njegovo razumevanje zapletenih svetovnih pojavov, ki jih bo sposoben razumeti na podlagi pridobljenega znanja, nato se bo moral naučiti povezovati dejstva ter razviti sposobnost kritične presoje informacij. S tem bo imel več možnosti za razvoj tako osebnih kot poklicnih kompetenc (Delors, 1996). Razvoj profesionalnosti v poklicu poteka skozi celotno poklicno pot, zahteva pa prilagodljiv in prožen pristop. Prav tako mora imeti posameznik možnost, da vlaga svoj trud v učenje in razvoj, saj bo s svojim prispevanjem k progresiji napredoval v večjem obsegu in hitreje. Bistvena je tudi povratna informacija opravljenem delu s strani nadrejenih, kar bo pripomoglo k boljšemu vzdušju, nadaljnji motivaciji in prizadevanju za izboljšanje ter nadgrajevanje v poklicu. Poklici, ki vključujejo delo z ljudmi, kamor spada tudi policijsko delo, so še posebej zahtevni s strani profesionalizacije, saj si posameznik ne more pridobiti končne poklicne kompetence, ker se poklicne zahteve nepretrgoma spreminjajo. Pri takem delu je obvezno izpopolnjevanje in nadgrajevanje obstoječega znanja in posledično s tem razvoj kompetenc, ki nam bodo pomagale pri bolj kakovostnem opravljanju našega dela (Kobolt in Žorga, 2013). V okviru temeljnih usmeritev Ministrstva za notranje zadeve za izdelavo načrta razvoja in dela policije v letih od 2013 do 2017, je med drugim omenjena tudi sprememba izobraževalnega sistema policije. Poudarek je na uvedbi višjega strokovnega izobraževanja namesto osnovnega izobraževanja za pridobitev poklica policista, ureditev raziskovalne dejavnosti v policiji in omogočanje organiziranega učenja za razvoj in pridobitev sposobnosti, ki jih mora imeti policist pri svojem delu v okviru vseživljenjskega izobraževanja. Namen tega med drugim je tudi, da se bo povečalo število policistov, ki se bodo učili z učenjem na daljavo, samostojnim učenjem ali e-učenjem ter da se bo povečalo število policistov, ki bodo pri svojem 12.

delu lahko uporabljali dodatno razvite sposobnosti (Ministrstvo za notranje zadeve, 2013). Na znanju utemeljena policijska dejavnost se bo lahko uspešno razvijala le s pomočjo določenih sprememb, ki so bile poudarjene že v zgornjem besedilu. Da bomo lažje razumeli delovanje naše policije in doumeli bistven poudarek, ki ga daje na znanju utemeljena policijska dejavnost izobrazbi bo v naslednjem poglavju predstavljeno izobraževanje Slovenske policije. Izobraževanje je temelj vseh sprememb, saj je za uvajanje koncepta na znanju utemeljene policijske dejavnosti in s tem razvoja policije kot profesije potrebna velika mera znanja in razumevanja le tega, to pa je lahko pridobljeno le z vidika izobraževanja in nadgrajevanja obstoječega znanja.. 13.

3 Sistem izobraževanja Slovenske policije 3.1 Policijska akademija Policijska akademija je v splošnem odgovorna za razvoj in izobraževanje policistov, za kar skrbi z opravljanjem programov izobraževanja v okviru višje policijske šole, usposabljanjem. in. izpopolnjevanjem,. izvajanjem. raziskovalnih. dejavnosti,. razvijanjem dejavnosti izobraževanja in ima založniško ter knjižniško funkcijo ( Kolenc, 2002). V prihodnosti naj bi policijska akademija v sodelovanju z drugimi univerzami razvila izobraževalne programe, ki bodo nudili izobrazbo za višje pozicije v policijski dejavnosti (Meško et al., 2013). Skladno z uvedbo novih dveh zakonov, ki opredeljujeta policijsko delovanje so se oblikovale tudi nove smernice, katerim sledi policijska akademija za dosego ciljev. To so sistemska ureditev izobraževanja, usposabljanja, izpopolnjevanja, socialnih veščin, raziskovalnih dejavnosti in muzejske dejavnosti; vzpostavitev kakovostnega policijskega usposabljanja in izobraževanja, katerega rezultat bo strokovnost kadra; zagotavljanje razvoja in kakovosti na področju usposabljanja in izpopolnjevanja skladno z aktualnimi potrebami policije; nadgrajevanje znanja na področju vsebin povezanih. z. delovnimi. procesi;. mednarodna. primerljivost. in. mednarodno. vključevanje v programe in izmenjave; razvoj raziskovalnega dela na policijsko pomembnih področjih in zagotavljanje operativnim enotam policije kakovostne podpore (Žibret, 2014). V naslednjih poglavjih in podpoglavjih bo predstavljeno delovanje oddelkov policijske akademije.. 3.1.1 Šola za policiste V okviru Policijske Akademije je delovala šola za policiste, ki pa danes ni več aktualna. Leta 1967 je prvič začel delovati njen triletni srednješolski program za pridobitev poklica policist. Od leta 1974 pa je postala enakovredna vsem srednješolskim strokovnim programom, ko je začela izvajati štiriletni srednješolski strokovni program (Kolenc, 2002). Po letu 2002 je izobraževanje za poklic policista trajalo osemnajst mesecev, nanj pa so se lahko vpisali kandidati z predhodno srednješolsko izobrazbo (Policija, 2014a). Od leta 2011, ko je minister za notranje zadeve odredil, da takšno izobraževanje ni več zadostno ter da bodo morali policisti od sedaj naprej imeti višješolsko izobrazbo, pa je bil ta program ukinjen (Zupan, 2014).. 14.

3.1.2 Višja policijska šola Delovanje višje policijske šole sega v leto 1973, ko je znotraj Višje upravne šole delovala kot samostojni oddelek za notranje zadeve (Kolenc, 2002). Leta 1981 je bila ustanovljena Višja šola za notranje zadeve. V letu 1996 se je preimenovala v Visoko policijsko-varnostno šolo, ki je obsegala triletni študij. Kasneje se je iz te šole oblikovala Fakulteta za varnostno-policijske vede, ki je predhodnica današnje Fakultete za varnostne vede (Fakulteta za varnostne vede, 2014). V letu 2000 je bilo zaradi potreb policije po svojem izobraževalnem programu, ki bo potekal pod njihovim nadzorom ustanovljena Višja policijska šola, ki je spadala pod Policijsko Akademijo (Kolenc, 2002). Od leta 2012 dalje pa je v veljavi nov program, kjer je združen učni načrt bivšega osemnajst mesečnega programa in prejšnje višje policijske šole (Meško et al., 2013). Na višjo policijsko šolo se lahko vpišejo kandidati, ki imajo predhodno opravljeno splošno ali strokovno maturo, prav tako pa morajo imeti za seboj najmanj 4 leta dela v policiji in sklenjeno delovno razmerje s to institucijo, opravljen izpit za izvajanje policijskih pooblastil ali končan predhodni program za pridobitev strokovne izobrazbe Policist, morajo biti brez zdravstvenih zadržkov pri opravljanju določenih praktičnih predmetov, predstojnik mora o njih izdati pozitivno mnenje, glede praktičnega izobraževanja pa morajo imeti sklenjeno pogodbo o šolanju z delodajalcem. Šolanje obsega dvoletno izobraževanje v katerem kandidati pridobijo generične in poklicnospecifične kompetence iz predmetov, ki se jih učijo (Policija, 2014f). Prvi letnik obsega znanje iz predmetov kot so javna uprava, upravni postopek, poslovno komuniciranje, strokovna terminologija v tujem jeziku, kazensko procesno in materialno pravo, praktično izobraževanje izvajanja policijskih pooblastil, policijska pooblastila,. praktično. izobraževanje. iz. sporazumevanja,. prekrškovno. pravo,. praktično izobraževanje glede analitike in upravljanja, praktični postopek in samoobramba, osnove managementa in informatika v policiji. V drugem letniku pa kandidati pridobivajo znanje s področij kriminalistike, poklicne etike, vodenja in odločanja, mejne problematike in tujcev, operativnih nalog policije, oborožitve s streljanjem, praktično izobraževanje v posebnih policijskih znanjih, psihofizični pripravi in samoobrambi ter varnosti cestnega prometa. Na voljo pa so jim tudi naslednji izbirni predmeti, ki obsegajo praktični in teoretični del: Kriminalistika 1, mejna problematika s tujci, splošne naloge policije in preprečevanje in preiskovanje prometne delinkvence. Na koncu drugega letnika morajo opraviti še diplomo. Po končanem šolanju na dvoletni Višji policijski šoli so kandidati pridobili poklic policijski inšpektor in naziv višji policist (Policija, 2014f). 15.

3.2 Center za raziskovanje in socialne veščine Z letom 2014 se je organizacija Policijske akademije spremenila in kot novost umestila v svoj spekter delovanja center za raziskovanje in socialne veščine. Socialne veščine se nanašajo na področja, kot so etika in integriteta, psihološka pomoč policistom, policijsko delo v večetničnem okolju, rešitve za konflikte in enakost med spoloma. Z vsem tem se zdaj ukvarja ta center in tako nudi boljšo podporo policijski aktivnosti (Žibret, 2014).. 3.3 Center za izpopolnjevanje in usposabljanje Kakovostno specialistično usposabljanje za določena delovna mesta in usposabljanje na delovnem mestu sta prednostni nalogi centra. Skrbi za koordinacijo in organizacijo dejavnosti, uvaja novitete v programe usposabljanja, vsako leto pa izda katalog usposabljanj. Usposabljanja potekajo na področjih preventivne policijske dejavnosti, pripravah na izpite, mejnih zadevah in tujcih, prometne varnosti, zatiranja kriminala, izvedbe formalnih in neformalnih zadev glede izpitov za policijska pooblastila, komunikacij in socialnih veščin pri delu ter posebnih in splošnih policijskih nalog. Znotraj centra delujejo spodaj navedeni trije oddelki (Kolenc, 2002).. 3.3.1 Oddelek za šolanje službenih psov Policist, ki želi postati vodnik službenega psa, mora imeti za seboj najmanj tri leta delovnih izkušenj na terenu, za vključitev v tečaj mora pridobiti soglasje matične enote in imeti veselje do takšnega dela. Najprej sledi praktični preizkus, ki traja tri dni in zdravniški pregled, ki sledi po uspešno opravljenem preizkusu. Osnovni tečaj obsega dvajset tednov in je izveden letno za nekaj novih psov in njihovih vodnikov. Po usposabljanju so razporejeni po enotah, kjer mesečno vsaj osem ur vzdržujejo delovne sposobnosti, najmanj enkrat mesečno se udeležijo enodnevne vaje, po potrebi pa so tudi del dopolnilih usposabljanj. Šolanje psov je možno za splošno uporabo, kamor spada razno varovanje in vzdrževanje javnega redu in miru ter za specialistično uporabo, pri kateri se psi šolajo za odkrivanje eksplozivnih teles in prepovedanih drog (Policija, 2014c).. 3.3.2 Oddelek vrhunskih športnikov Policija zaposluje tudi nekatere vrhunske športnike, ki s svojim delovanjem promovirajo policijo in skrbijo za interno športno kulturo. Oddelek je poleg tega aktiven tudi pri sodelovanjih na tujih s športom povezanih policijskih prvenstvih in organizacijo domačih športnih policijskih prvenstev (Policija, 2014b).. 16.

3.3.3 Vadbeni center Gotenica Gotenica je osrednji vadbeni prostor policije, kjer se med drugim izvajajo usposabljanja za vodnike službenih psov, urijo se kriminalisti, prometni policisti in pripadniki specialnih enot ter posebnih policijskih enot, potekajo pa tudi vaje v streljanju (Kolenc, 2002).. 3.3.4 Sektor za varovanje in podporo Skrb za učinkovito in usklajeno delo akademije je pod nadzorom sektorja za varovanje in podporo, ki je pomemben del izobraževalnega sistema (Kolenc, 2002).. 3.3.5 Kriminalistični tečaj Potrebe po izvajanju in vsebine kriminalističnega tečaja so odraz dotične situacije, ko se ta tečaj odvija. Izobraževanje kriminalistov nadzorujeta policijska akademija in uprava kriminalistične policije. Kriminalistično usposabljanje traja šestnajst tednov, deli pa se na teoretični in praktični del. Teorija obsega 380 ur iz kazenskega procesnega. in. materialnega. prava,. kriminalistike,. forenzičnih. preiskav. in. kriminalistično-tehničnih ogledih opravil, preiskovalne psihologije, kriminologije, gospodarske in organizirane kriminalitete, sodne medicine, človekovih pravic in policijskih pooblastil, kriminalistično-obveščevalne dejavnosti in kriminalistične informatike in samoobrambe s praktičnim postopkom ter ravnanje z orožjem. Po teoretičnem usposabljanju sledi dvanajst dnevni praktični del v Gotenici, kjer se bodoči kriminalisti soočijo z uporabo kriminalističnih znanj v praksi (Policija, 2014g).. 3.3.6 Usposabljanje za vodje policijskih okolišev Kandidati se na usposabljanju srečajo z raznovrstnimi oblikami preventivnega dela, ki ga opravlja policija; seznanijo se z oblikami sodelovanja s skupnostjo in se usposobijo za preventivno delovanje in preprečevanje kriminalitete v skupnosti ter delom z žrtvami, otroci in mladoletnimi osebami (Kolenc, 2002).. 3.4 Mednarodne oblike izobraževanja 3.4.1 Evropska policijska akademija Evropska policijska akademija (CEPOL) je ena izmed agencij Evropske unije, katere namen je zagotavljanje urjenja in usposabljanja policistom, ki je povezano z bistvenimi problematikami, ki se tičejo varnosti Evropske unije in njenih prebivalcev. Aktivnosti, ki jih izvaja Evropska policijska akademija so namenjene tudi izmenjavi znanja in najboljših praks med članicami, kar daje velik prispevek k razvoju Evropske kulture kazenskega pregona (CEPOL, 2014). Poslužuje se večstopenjskega pristopa k pridobivanju znanja skozi predavanja in seminarje, seminarje na spletu, e-učenja, 17.

obojestranske izmenjave policistov v okviru Evropskega policijskega programa izmenjave, simpozijev ter raziskovalnih konferenc. Izobraževanje obsega področja vodenja, tehnike kazenskega pregona, sodelovanje v okviru Evropske unije, gospodarski kriminal, človekove pravice, management, raziskovanje in znanost, protiterorizem, prevencija kriminala, organiziran kriminal, itn. Sodelovanje je pomembno predvsem z vidika seznanitve z nedavnimi razvojnimi dosežki in trendi v policiji, učenja od strokovnjakov, srečanja z profesionalci, izmenjave dobrih praks, nadgrajevanja tujega jezika in dodatnega izobraževanja v sklopu spletne skupnosti Evropske policijske akademije (CEPOL, 2014a).. 3.4.2 Srednjeevropska policijska akademija Temelji na sodelovanju med Avstrijo, Madžarsko, Češko, Slovaško, Poljsko, Slovenijo, Nemčijo in Švico. Ustanovljena je bila zaradi vedno hitrejšega razvoja sveta, ki je prinesel s seboj tudi hiter razvoj mednarodnega in transnacionalnega kriminala, ki je pogosto v domeni organiziranega kriminala. Evropske policijske sile so se povezale skozi izobraževanje in usposabljanje proti tovrstni kriminaliteti (MEPA, 2014). Temeljne aktivnosti, ki jih izvaja, so širjenje in poglabljanje znanja na področju spopadanja z čezmejnim kriminalom; izvajanje praktičnih oblik policijskega sodelovanja; posredovanja znanja o dejavnikih, ki še posebej zaznamujejo določeno obliko čezmejnega kriminala in je pomembno za uspešno spopadanje z njim; grajenje na zaupanju med članicami in zagotovitev sodelovanja ter posredovanja informacij v bodoče; izobraževanje na področju analitičnega mišljenja in kritične analize vsakodnevnega policijskega dela; krepitev in utrjevanje socialnih, komunikacijskih in managementskih veščin ter prispevanje na področju integracije v Evropsko unijo (MEPA, 2014a).. 3.5 Izobrazba strokovnih delavcev v višješolskem policijskem programu Po zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o višjem strokovnem izobraževanju med strokovne delavce v višji strokovni šoli spadata poklica predavatelj in inštruktor (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o višjem strokovnem izobraževanju, 2013). Na Višji policijski šoli predavanja vodijo predavatelji, pri teh predavanjih pa sodelujejo še strokovnjaki in zunanji gostje kot so državni tožilci, sodni izvedenci, preiskovalni sodniki, sodniki za prekrške ter varuh človekovih pravic. Praktični pouk izvajajo inštruktorji. Za praktične vaje in izdelavo ter zagovor diplomske naloge. 18.

imajo študentje mentorje. Študentje v okviru izobraževanja obiskujejo tudi zunanje in notranje institucije in službe povezane s policijo (Policija, 2014f).. 3.5.1 Inštruktorji Inštruktorji morajo imeti izobrazbo najmanj prve stopnje oziroma nivo izobrazbe, ki je usklajena z zakonom, ki zadeva visokošolsko izobraževanje ter je enakovredna vsaj izobrazbi prve stopnje. Prav tako mora imeti pedagoško-andragoško izobrazbo (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o višjem strokovnem izobraževanju, 2013). Odredba o izobrazbi in drugih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci v višješolskem programu Policist, pa določa izobrazbo in pogoje inštruktorja predmetov Policijska uporaba borilnih veščin in psihofizična priprava 1 in inštruktorja predmetov Policijska taktika in oborožitev 1 in Policijska taktika in oborožitev 2. Oba morata izpolnjevati pogoje za inštruktorja, ki so navedeni v zakonu, ki zadeva višješolsko izobraževanje. Prvi mora poleg tega imeti izobrazbo iz javne uprave, varstvoslovja managementa, organizacije ali športne vzgoje in po programu usposabljanja, ki je verificirana s strani Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport pridobljeno najmanj drugo stopnjo usposobljenosti v jiujutsu ali judo. Drugi pa mora posedovati znanje iz prava, ekonomije, organizacije, obramboslovja, varstvoslovja, javne uprave, policije ali vojaštva in po programu usposabljanja, ki je verificirana s strani Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport pridobljeno najmanj drugo stopnjo usposobljenosti v strelstvu (Odredba o izobrazbi in drugih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci v višješolskem programu Policist, 2013).. 3.5.2 Predavatelji Predavatelji morajo imeti pedagoško-andragoško izobrazbo, vsaj tri leta delovnih izkušenj, izobrazbo najmanj druge stopnje oziroma nivo izobrazbe, ki je usklajena z zakonom, ki zadeva visokošolsko izobraževanje ter je enakovredna vsaj izobrazbi druge stopnje (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o višjem strokovnem izobraževanju, 2013). Poleg tega morajo imeti še vidne dosežke v dveh kategorijah; vidnih dosežkih na področju izobraževanja in vidnih dosežkih na področju strokovnega dela. Iz vsakega sklopa morajo izpolnjevati vsaj po dve zahtevi (Pravilnik o postopku za imenovanje v naziv predavatelja višje šole, 2006). V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o višjem strokovnem izobraževanju, obstajajo tudi določene izjeme pri podeljevanju naziva predavatelj v zvezi z zgoraj navedenimi določili, ki jih mora izpolnjevati. Tako lahko postane predavatelj tudi kandidat, ki izpolnjuje vse pogoje, nima pa pedagoško-andragoške izobrazbe. Prav tako pa lahko postane predavatelj tudi kandidat, ki se ukvarja s strokovnim področjem za katerega 19.

ni mogoče pridobiti izobrazbe določene v tem zakonu, vendar pa so njegovi dosežki razvidni na strokovnem področju (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o višjem strokovnem izobraževanju, 2013). Naziv predavatelja je podeljen s strani predavateljskega zbora višje Policijske šole s soglasjem Strokovnega. sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno. izobraževanje. V primeru, če ta še ni sestavljen pa mu naziv podeli zgoraj omenjeni Strokovni svet. Mandat predavatelja traja pet let z možnostjo vnovične podelitve (Pravilnik o postopku za imenovanje v naziv predavatelja višje šole, 2006). Izobraževanje policije je v teoriji vsekakor izpopolnjeno na večini področjih, ureja pa se še delovanje področja sprejemanja novih policistov in razvoja akademskih vsebin za višja mesta v policiji. V naslednjem poglavju bomo pregledali delovanje slovenske policije danes in ugotavljali, katerim aktivnostim bo v prihodnje morala posvetiti več pozornosti.. 20.

4 Slovenska policija v 21. stoletju Varnost je dobrina in ena izmed temeljnih vrednot v družbi, pomembnost pa se ji pripisuje z vidika individualne, nacionalne in mednarodne varnosti. Za večji del varnost v naši državi je odgovorna policijska dejavnost, ki poizkuša zmanjševati grožnje varnosti. Za uspešno in učinkovito delovanje policije pa je v spektru delovanja v ospredju njena organizacijska struktura, ki mora delovati celovito in efektivno. To je mogoče doseči preko akterjev, ki nastopajo v tej organizaciji, kjer ima vsak določeno vlogo. Policija črpa svojo moč iz zakona, merilo za njeno uspešnost in efektivnost pa se kaže v zaupanju v policijo in zadovoljstvu javnosti z njenim delom. V policiji se zahtevajo boljši rezultati pri terenskem delu in približevanje policije državljanom v smislu dostopnejših javnih storitev (Anželj, 2001).. 4.1 Temeljne usmeritve Slovenske policije Policija je organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve. Le to usmerja in nadzoruje policijo. Organizirana je na treh ravneh in sicer, na državni deluje generalna policijska uprava, na regionalni policijske uprave in na lokalni območne policijske postaje (Zakon o organiziranosti in delu v policiji, 2013). Temeljne naloge policije so vzdrževanje javnega reda; nadzor državne meje; pomoč ob naravnih in drugih nesrečah; naloge v zvezi z prebivanjem in gibanjem tujcev; nadzor in urejanje prometa na cestah javnega prometa; varovanje določenih objektov, prostorov, okolišev objektov in oseb ter če z zakonom ni drugače določeno varovanje nekaterih delovnih. mest. in. tajnosti. državnih. organov;. preprečevanje,. odkrivanje. in. preiskovanje prekrškov in kaznivih dejanj, storilcev ter pogrešanih ali iskanih oseb, njihovo izročanje ter raziskovanje dejavnikov, ki se tičejo ugotovitev premoženjske koristi, katere izvor so prekrški in kazniva dejanja; varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, 2013). Slovenska policija je na poti k doseganju standardov sodobne policijske organizacije s sprejemom srednjeročnega načrta razvoja in dela policije za obdobje od leta 2013 do leta 2017. Vizija prihodnosti policije je, da postane zanesljiva partnerica skupnosti. Poslanstvo policije temelji na krepitvi pravne države, varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zagotavljanju varnosti posameznikom in skupnosti. Temeljne vrednote v razvoju so integriteta, preglednost, pripadnost poklicu, zakonitost, profesionalnost in neodvisnost, pa tudi spoštovanje in varovanje človekovih pravic ter svoboščin. Določeni pa so tudi strateški načrti. Prvi se tiče preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, kjer je poseben poudarek namenjen organizirani 21.

kriminaliteti, kibernetski in gospodarski kriminaliteti, mednarodnemu terorizmu, napadu na življenje in premoženje ljudi, korupciji, kaznivimi dejanji v povezavi z drogo in kaznivimi dejanji v zvezi z otroci, zakonsko zvezo ter družino. Drugi se tiče področja vzdrževanja javnega redu, tu je pozornost osredotočena na javno varnostna tveganja in grožnje, ki se v krizi povečujejo in na morebitne ekstremistične organizacije. Glede problematike varnosti v cestnem prometu je odrejeno zagotavljanje nadzora prometa in preprečevanje ter ugotavljanje kršitev v okviru svojih pristojnosti, s tem pa tudi zmanjševanje žrtev nesreč. Področje vzdrževanja varnosti državne in zunanje meje Evropske unije ter preprečevanje nezakonitih migracij pa zajema mednarodno sodelovanje, izvedbo dejavnosti na schengenski meji in ohranjanje ravni varnosti. Peto področje zajema vzpostavljanje soodgovornosti z lokalnimi skupnostmi glede varnosti. V okviru tega so pomembne usmeritve preventivne dejavnosti, sodelovanje s skupnostmi in večja dostopnost policistov občanom. Šesto področje se ukvarja z vodenjem in upravljanjem policije za njeno učinkovito organizacijo dela. Največ pozornosti je posvečene uvajanju novih oblik in metod dela, reorganizaciji policijskega sistema in uvajanju novih spoznanj policijskega managementa. Zadnje področje pa zadeva ugled policije, tu pa je pozornost namenjena etiki in integriteti ter promociji same policije (Policija, 2012). Dosedanje raziskave kažejo da je slovensko prebivalstvo dokaj zadovoljno z delom policistov. Na splošno se kaže, da se prebivalci v lokalnem okolju počutijo razmeroma varno, najbolj ogrožene pa se počutijo ženske in starejši občani. Nezadovoljnost prebivalcev glede policije povzroča vodenje policije in nizka stopnja prisotnosti policistov na terenu. Po izsledkih raziskave so enakega mnenja tudi policisti. Občani so predlagali naslednje ukrepe za izboljšanje delovanja policije: višja stopnja prisotnosti policijskih patrulj, večji poudarek na znanju policistov o kulturni raznolikosti, usmerjenost v razvoj komunikacijskih in socialnih veščin, večja razpoložljivost policistov na terenu in boljše komuniciranje ter sodelovanje med občani in policisti (Meško, 2012). Merilo uspešnosti in učinkovitosti policije bo v prihodnje odvisna od zaupanja javnosti in njenim zadovoljstvom ter komunikacijskimi veščinami zaposlenih (Kolenc, 2002). Na podlagi zbranih podatkov ugotavljamo, da je Slovenska policija usmerjena v boljšo prihodnost in je pripravljena za spremembe. Sooča se s številnimi ovirami, ki pa niso nepremostljive in se jih da odpraviti.. 22.

4.2 Aktualna problematika v Slovenski policiji Slovenska policija je služba, ki je relativno moderna in profesionalno usmerjena. Kar se tiče konceptualnih in formalno organizacijskih okvirjev, se je v zadnjih dveh desetletjih policijska dejavnost v Sloveniji precej spremenila. Transformacija policije v sodobno policijsko organizacijo po tem, ko je Slovenija postala samostojna država so zaznamovali kompleksni procesi, ki pa niso vedno prinesli želenih rezultatov. Na vrhu prioritet so bili policijsko delo v skupnosti, profesionalizem, varovanje človekovih pravic in omejitve uporabe sile. Vendar pa razumevanje omenjenih principov in njihova praktična implementacija ostajata na nizkem nivoju (Meško et al., 2013). Pomembno mesto v sodobni policijski organizaciji pa imata tudi integriteta in etično delovanje (Haberfeld in sodelavci, Lobnikar in sodelavci v Lobnikar, 2009).. 4.2.1 Policijsko delo v skupnosti Policijsko delo v skupnosti je novejši pristop policijskega dela, ki je k nam prišel skupaj z demokratičnim sistemom. Namenjen je proaktivnemu delovanju, izvajanju dejavnosti v sklopu skupnosti in njenih interesov in večji ter drugačni vlogi policije v njej. Je učinkovita rešitev na odgovor sodobnih težav in kritik na račun policije, da njeno delo ni dovolj efektivno (Meško in Lobnikar, 2005). Sestoji iz dela v policijskih pisarnah,. posvetovalnih. telesih,. svetovanja,. izobraževanja. prebivalcev. in. povezovanja ter druženja s prebivalci (Jere, Sotlar in Meško, 2012). Policijsko delo v skupnosti zajema patruljiranje, izvajanje preventivnih programov in reševanje problemov v skupnosti, kar znatno pripomore k zmanjševanju občutka ogroženosti prebivalcev, v manjšem obsegu pa tudi k splošni prevenciji kriminala (Meško in Lobnikar, 2005). Varnostni sosveti so ena izmed oblik policijskega dela v skupnosti, ki je prisotna tudi v Sloveniji. Naloga sosvetov je v grobem določitev prednostnih preventivnih dejavnosti in zagotovitev varnosti v skupnosti (Meško in Lobnikar, 2005). V varnostnih sosvetih se udejanjajo predstavniki šol, nevladnih organizacij, društev, podjetij, zasebno varstvenih in varstvenih podjetij in policisti (Meško et al., 2012). Opaziti pa je mogoče določene pomanjkljivosti, ki bi se morale odpraviti v namen boljše efektivnosti varnostnih sosvetov. Vloge v njem niso jasno opredeljene, varnostna problematika je med udeleženci različno pojmovana, problemi se porajajo tudi glede različnega razumevanja takšnega partnerskega odnosa, ljudje niso zainteresirani, težava pa je vidna tudi v centralizirani ureditvi (Meško in Lobnikar, 2005).. 23.

Policijsko delo v skupnosti je med prioritetami Slovenske policije, ki pa navkljub reformam še ni dosegla popolne integracije (Meško et al., 2012). Djurič in Meško (2013) sta pri svojih raziskavah ugotovila, da za policijsko delo v skupnosti izobražujejo le policiste, njihovih nadrejenih pa ne. Zadnje študije o tej temi kažejo tudi, da je prisotnih še vedno veliko ovir, ki preprečujejo sprejem modela policijskega dela v skupnosti. Problemi se kažejo predvsem v pomanjkanju fleksibilnosti glede reševanja problemov v kompleksnih situacijah in spremembah prioritet v policijskih aktivnostih. Prav tako pa je ovira prisotna tudi pri policistih, saj ni prišlo do ključnih sprememb v njihovi miselnosti (Meško et al., 2013). Tudi v knjigi Slovenska policija (Kolenc, 2002) pišejo o policijski dejavnosti v skupnosti, kjer je zapisano, da nadaljujejo s preoblikovanjem policije iz mehanizma prisile v servis skupnosti. To pomeni določene spremembe, kot je decentraliziranost dela, višjo stopnjo znanja, vključevanje drugih služb in novi pristopi pri ocenjevanju učinkovitosti ter efektivnosti policistov (Kolenc, 2002). Rešitev za boljše delovanje policijskega dela v skupnosti pa je tudi visoka integriteta policijskih vodij, saj je dokazano, da je to dobra spodbuda za uvedbo novih pristopov dela policije. Druga pomembna zadeva je stalnost policijskega dela, kar pomeni, da policisti dlje časa opravljajo delo v isti skupnosti (Šumi, Lobnikar, Banutai in Rančigaj, 2012). Prebivalci so na splošno dokaj zadovoljni z delom policije, so pa pripravljeni za sodelovanje s policisti v večji meri, kot to oni mislijo. Interesa za sodelovanje s policijo pa imajo najmanj glede policijskega dela v skupnosti. V bodoče bo to predstavljajo izziv; saj bo potrebno pritegniti prebivalstvo k sodelovanju za bolj varno okolje (Meško, Sotlar, Lobnikar, Jere in Tominc, 2012).. 4.2.2 Profesionalizem Profesionalizacija temelji na organizacijski in osebnostni integriteti. Vendar pa to ne zadošča, saj na profesionalno delo policistov vpliva več dejavnikov, kot so kulturni, sodobni, družbeni in ekonomski dejavniki. Profesionalnost je v osnovi sestavljena iz zakonitosti, strokovnosti in etičnosti. Pravilno vodenje policijskih vodij ima lahko pozitiven vpliv na profesionalno delovanje policistov. Ne smemo pa zanemariti tudi dejstva o tem, kdo postane policist, kdo je njegov mentor, kdo je policijski vodja in kdo je izvajalec usposabljanja. Vse našteto ima vpliv na profesionalnost zaposlenega. Policist mora postati človek, ki ima rad delo z ljudmi in ustrezne moralne vrednote. Če bo tak posameznik deloval pod okriljem slabega mentorja, policijske vodje ali usposobljevalca pa je verjetno, da njegovi rezultati ne bodo pokazali njegovih pravih sposobnosti in odlik. Ugotovitev, ki jo lahko izpeljemo iz tega je, da je za. 24.

profesionalnost odgovornih več dejavnikov, največji vpliv pa imajo ljudje, ki so zaposleni v policijski organizaciji (Šumi, 2013). V policiji je zaznana problematika glede profesionalnosti med policisti, saj Meško (2013) ugotavlja, da so prisotne določene pomanjkljivosti glede osebnosti in odnosa policistov. Pojavljajo se tudi problemi med tistimi, ki so prej obiskovali kadetsko štiriletno šolo in med tistimi, ki so poklic policista pridobili z osemnajstmesečnim usposabljanjem (Meško et al., 2013). Druga problematika pa nakazuje težavo o preveč prepuščeni presoji policijske policijskega vodje o vodenju podrejenih. Sankcioniranje v primeru neprofesionalnega vodenja je neustrezno, zgodi pa se le v primeru kršenja zakona in to tako, da se kršitelja premesti na drugo funkcijo, kjer še naprej lahko neprofesionalno opravlja svoje delo (Potrata v Turk in Polutnik, 2013). Tako sankcioniranje zaposlenim postavlja slab zgled in v njihovo delovanje vnaša upad motiviranosti, zaupanja in zavzetosti za delo (Turk in Polutnik, 2013). Pravi policijski vodja bi moral imeti poleg podeljenega formalnega naziva in pripadajoče moči visoko socialno moč in čustveno inteligenco (Kaučič v Turk in Polutnik, 2013). Svoje formalne moči ne sme izrabljati, prav tako pa tudi ne svoje karizme, s katero lahko naredi več škode kot koristi. Socialno moč si mora pridobiti iz vrst zaposlenih prek spoštovanja. Dobrega vodjo pa naredi tudi ocena o tem, da bo znal za dano situacijo izbrati pravi način vodenja (Turk in Polutnik, 2013). Slovenski policisti veliko bolj vrednotijo izkušnje kot izobrazbo, saj jim le te pripomorejo k boljšemu delu, prav tako pa imajo večji ugled med policisti, vsaj tako ugotavlja Rydberg (Meško et al., 2013). Vseeno pa se vsaj po pričevanju knjige Slovenska policija (Kolenc, 2002) policisti vedno bolj zavedajo, da je pri delu potrebno ravnati profesionalno in strokovno, s tem pa se veča pomembnost izobrazbe in usposabljanja, kjer ta znanja lahko pridobijo. Green in Gates (2014) pa menita, da je med policisti na terenu splošno priznano mnenje, da so profesionalni kar pomeni, da je irelevantnega pomena razpravljati o profesionalizaciji. S strani policijskih praktikantov bo potreben razvoj višje oblike šolstva in različnih akademskih programov za naslednje generacije policistov. Pomemben korak k profesionalizaciji je tudi osredotočenost na policiste, ki so na terenu (Green in Gates, 2014). V policiji so potrebne spremembe predvsem v okviru uvedbe novih pristopov vodenja, ki bodo zagotovljeni z ustreznim usposabljanjem, sankcioniranjem neprofesionalnega ravnanja in nagrajevanje zaposlenih, ki se zavedajo bistva profesionalnega in ustreznega vodenja (Turk in Polutnik, 2013).. 25.

4.2.3 Varovanje človekovih pravic in omejitve uporabe sile Ti dve problematiki bosta združeni v enem poglavju, saj sta medsebojno v visoki povezanosti, vsaj kar se tiče uporabe sile, ki ima za rezultat kršenje določenih človekovih pravic. Človekove temeljne pravice in svoboščine v največji meri varuje ustava vsake države, pa tudi mednarodne pogodbe, kot na primer Evropska konvencija o človekovih pravicah. Z policijskim delom najbolj povezujemo pravice, kot so pravica do življenja, pravica do svobode in varnosti, javnost sojenja, prepoved mučenja in ponižujočega ter nečloveškega ravnanja, svoboda gibanja, pravice v kazenskem postopku, pravica do zasebnosti, pravna jamstva v postopkih, domneva nedolžnosti, pravica do rehabilitacije in odškodnine ter prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (Flander, 2003). Varnostni organi so dolžni varovanja, spoštovanja in upoštevanja človekovih pravic pri svojem delu, še posebej pa pri poseganju v omenjene pravice. Državne institucije, ki imajo moč represije; mednje spada tudi policija, imajo strogo opredeljene regulirane pristojnosti, kar pomeni, da jim je izrecno dovoljeno le tisto, kar je predpisano s določenimi predpisi. V temeljne človekove pravice in svoboščine imajo subjekti državne represije moč posegati v primeru, če je poseg utemeljen z zakonom in ima podporo v ustavi, če je potreben in v mejah razuma za dosego javnega interesa in ima podlago v zakonu ali ustavi in če je poseg v sorazmernem odnosu med interesom zakonodajalca in določenim ukrepanjem (Flander, 2003). Pritožbe nad policijskim delom so vse bolj pogoste, ne glede na državo (Schweizer, 2003). Razlogi pritožbe glede dela policistov pri kršitvah človekovih pravic se večinoma upoštevajo ob primeru, če so podani razlogi kot je uporaba prisilnih sredstev, uporaba policijskih pooblastil, neustrezne komunikacije in neukrepanje policistov (Ministrstvo za notranje zadeve, 2014). Zloraba policijskih pooblastil se največkrat dogaja, kadar je policist pod pritiskom, ima predsodke, nezadostno znanje ali je v dvomu kaj je prav. Potrebne so ključne spremembe glede usposabljanja policistov z aspekta primernejše uporabe prisile (Meško, Pagon in Dobovšek, 2005). Kršitve človekovih pravic s strani policistov so pogojene tudi z različnim zunanjimi vplivi, kot na primer ekonomsko in gospodarsko stanje; zunanjimi pritiski s strani družbe in medijev ter političnih odločitev, ki v večini primerov spodbujajo odločen boj s kriminaliteto in drogo (Schweizer, 2003). Za izboljšavo na področju spoštovanja človekovih je neizogibno, da vodstvo policije jasno sprejema dejstvo, da je policija v službi človekovih pravic. Pomemben del pri integriranju 26.

človekovih pravic v policistovo zavest pa ima izobraževanje in usposabljanje, ki mora vključevati izobraževanje o človekovih pravicah. Bistvenega pomena pa je tudi to, da del managementa kakovosti postanejo tudi človekove pravice (Alderson, 2003). Človekove pravice bi morale biti pokazatelj legitimnosti državnih represivnih organov, kar pa bo doseženo z bolj učinkovitim pristopom k človekovim pravicam, ki bo moral sloneti na ustavno-sodnih in normativnih kriterijih glede dopustnega omejevanja (Flander, 2003).. 4.2.4 Integriteta Integriteta je pojem ki zajema lastnosti posameznika ali organizacije, kot so skladnost, verodostojnost, poštenost, pristnost in celovitost. Posameznik, ki je označen za osebo z integriteto deluje v skladu z moralnimi standardi in pravom, njegovo delovanje pa odseva odraz njegovega vedenja in prepričanja. Organizacija, v kateri so ljudje z integriteto deluje transparentno in sledi poslanstvu, kar pozitivno vpliva na zaupanje in spoštovanje s strani javnosti (Komisija za preprečevanje korupcije, 2014). Posameznikova integriteta je pogojena z dejavniki, kot so družba, vzgoja, izkušnje, morala, zgledovanje itn. Zadnje navedeno ima največji vpliv v organizaciji, kot je policija z vidika zagotavljanja profesionalnega delovanja in dobre organizacijske klime (Šumi, 2013). Ugotovitve raziskave o integriteti policijskih vodij potrjujejo zgornje navedbe, saj so zaposleni izrazili veliko podporo visoki stopnji integritete, ki pozitivno vpliva na delovanje policijske organizacije (Šumi v Šumi et al., 2012). V letu 2010 je bila opravljena še ena raziskava s strani avtorjev o korelaciji med uslužnim stilom vodenja in vplivom osebnostne integritete. Raziskava je potrdila predhodne ugotovitve raziskav o tem, da je raven policijske integritete v naši državi visoka. Integriteta je pomemben dejavnik tudi pri uveljavljanju sodobnega pristopa policijskega dela v skupnosti, saj so policijski vodje z visoko stopnjo integritete bolj fleksibilni in dojemljivi glede uvajanja novejših pristopov policijskega dela (Šumi et al., 2012). Integriteta je v tesni prepletenosti z etiko, ki bo predstavljena v naslednjem poglavju, v sklopu Odbora za integriteto in etiko pa bodo predstavljene temeljne značilnosti bodočega policijskega dela na tem področju, ki povezuje ta dva pojma.. 27.

4.2.5 Policijska etika Je ena izmed uporabnih etik, ki povezuje prakso in teorijo etične policijske dejavnosti. V naši državi je zaenkrat njen razvoj še bolj na začetku. Iz etičnega ravnanja izhaja tudi bistveno večja stopnja profesionalnega delovanja policista. Policisti zaradi narave svojega dela potrebujejo jasne usmeritve in standarde glede etičnega ravnanja (Pagon, 2003). Slovenska policija ima od leta 2008 svoj Kodeks policijske etike. Prvi dve določbi sta splošni in opredeljujeta etično delo policistov. Nanašata se na zakonito, strokovno, vljudno, pravično in korektno delo in ravnanje ter spoštovanje in varovanje človekovih pravic, spoštovanju dostojanstva ob zakonitem poseganju v njih, preprečevanjem ponižujočih dejanj in opravljanju poslanstva z avtoriteto argumenta s strani policistov. Prvo temeljno načelo ki sledi, je spoštovanje pred zakonom, kar pomeni, da ima vsak posameznik zagotovljeno spoštovanje človekovih pravic, ne glede na spol, narodnost, jezik, vero, raso, gmotno stanje, družbeni položaj, izobrazbo, politično prepričanje ali kakršnokoli drugo okoliščino, ki zadeva njegovo osebnost. Sledi načelo varovanja ugleda, ki pravi, da policisti pri svojem delu skrbijo za utrjevanje ugleda, integritete in so pri svojem delu etično korektni. Tretji člen je imenovan nepodkupljivost, kar se nanaša na to, da policisti pri svojem delu niso podkupljivi in ne zahtevajo privilegijev. Naslednje načelo govori o javnosti dela, ki razlaga o tem, da je javnost oblika nadzorstva, ki jo policisti sprejemajo ter svoje delo opravljajo tako, da si pridobivajo ugled in spoštovanje v javnosti. Sedmi člen združuje profesionalnost, strokovnost in neodvisnost, za katere naj bi se policisti po tem kodeksu ustrezno izobraževali in usposabljali, širili obzorja in razvijali temeljna znanja. Prav tako pa je pomen na profesionalnosti dela, na katerega ne sme vplivati politika ali svetovni nazor. Osmi člen opredeljuje varnost poklicne tajnosti, to pa pomeni, da delo policistov poteka ustrezno diskretno, prav tako pa ne prihaja do neupravičenega razkrivanja določenih podatkov. Policisti morajo po tem kodeksu upoštevati tudi člen o medsebojnih odnosih, le ti morajo temeljiti na spoštovanju, vzajemnosti, strpnosti, iskrenosti, solidarnosti, zaupanju, dobronamerni kritiki, dostojanstvu in komunikaciji. Policisti imajo dolžnost, da pri svojem delu upoštevajo ta kodeks, kar je tudi zapisano v desetem členu. Kodeksu je dodana tudi priloga o vrlinah in vrednotah policistov. To so služenje ljudem, varovanje šibkejših, ohranjanje zaupnosti brez zlorabe podatkov, visoka stopnja integritete, ločevanje osebnih zadev od službenih, varovanje premoženja in življenja ljudi, zagotavljanje enakosti pred zakonom, odgovorno policijsko delo, pogumna in odločna reakcija v. 28.

primeru ogroženosti ter etično, zakonito in strokovno delovanje (Ministrstvo za notranje zadeve, 2008). Od leta 2011 dalje deluje odbor za integriteto in etiko v policiji, ki je namenjen preučevanju zadev s področja etike in integritete, deluje pa tudi na področju temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter se ukvarja z upravljanjem konfliktov in mediacije v organizaciji. Odbor je pripravil strategijo dela za obdobje let 2012 do 2015, katerega bistvo so večji ugled policije v družbi in izboljšani medsebojni odnosi. Poleg tega se ukvarja z različnim projekti kot na primer organizacijska klima in podoba policije v javnosti v letih 2012 do 2015. Preko tega projekta želi izboljšati medsebojne odnose v organizaciji, uvesti novo strategijo pri uvajanju koncepta policijskega dela v skupnosti in ozaveščati javnost o dobrih delih policije. Dva manjša projekta, ki ju bo izvedel odbor sta še projekt Etični telefon, ki je namenjen etičnim dilemam zaposlenim v policiji in projekt, ki je namenjen izboljšavi komunikacijskih poti v organizaciji (Slokan in Šumi, 2011). V policijski dejavnosti bo potrebna odločna izpeljava dejanj, ki zadevajo etiko in integriteto. Do sedaj je bilo o tem veliko govora, vendar pa ni bilo pretiranega ukrepanja na tem področju. Odbor je korak na poti k večji integraciji teh dveh pojmov v policijsko organizacijo, vendar pa vse spremembe zahtevajo določen čas, preden se bodo uspešno integrirale v organizacijsko kulturo (Slokan in Šumi, 2011). Sledeče poglavje bo zajemalo izobraževalno dejavnost v tujih policijah in kratko predstavitev njihovih osnovnih vidikov policijske dejavnosti, ki bodo zajeli tudi ovire s katerimi se srečujejo pri udejstvovanju svojih aktivnosti.. 29.

5 Policijska dejavnost in izobraževanje v tujini 5.1 Avstrija Od leta 2005 v Avstriji deluje zvezna policija, ki je pod vodstvom ministra za notranje zadeve. Reorganizacija tega leta je prinesla združitev varnostnikov, žandarmerije in »organa za kriminalistično preiskovanje« (ang. criminal investigation corps) (Edelbacher in Norden, 2013). Zvezna policija deluje v sedmih oddelkih: kriminalistična strategija in centralizirana administracija, mednarodno policijsko sodelovanje, preiskovanje vsesplošne kriminalitete, kriminalistična analiza, asistenca kriminalistične. policije,. forenzika. in. tehnologija. ter. gospodarski. kriminal. (Bundeskriminalamt, 2014). Izzivi v prihodnosti, katerim bo Avstrija morala posvetiti večjo pozornost so delo z različnimi kulturami, različnimi jeziki in novimi tehnologijami. Cilj policije je, da postane največja organizacija človekovih pravic v Avstriji. Največ prestopnikov v Avstriji ni domačega porekla, saj največ kaznivih dejanj naredijo tujci, ki obiščejo državo z glavnim namenom kriminalne dejavnosti (Edelbacher in Norden, 2013). Za pridružitev Avstrijski zvezni policiji mora kandidat imeti Avstrijsko državljanstvo, izpit za avto, biti mora dobrega zdravja, imeti mora najmanj 18 let, brez kriminalne ali administrativne kartoteke, moški pa morajo imeti opravljen še vojaški rok ali družbeno koristno delo. Od kandidata se zahteva, da najprej opravi sprejemni izpit, ki je sestavljen iz pisnega testa o slovnici in črkovanju, razgovora, inteligenčnega in osebnostnega test ter športnega preizkusa. Po uspešno opravljenem preizkusu mora kandidat opraviti izobraževanje. Prvih dvanajst mesecev kandidat osvaja znanja s področij prava, etike, prve pomoči, psihologije, kriminologije, taktike, streljanja, samoobrambe, elektronskega procesiranja podatkov, Angleščine, retorike in športa. Temu sledi dvomesečno usposabljanje na policijski postaji, zatem pa še sedem mesecev teoretičnega izobraževanja, kamor spada tudi analiziranje in diskutiranje o delu na postaji in priprave na končni izpit. Zadnje tri mesece izobraževanja kandidat zopet opravlja urjenje na policijski postaji. Po uspešno dokončanemu izobraževanju kandidat pridobi naziv inšpektor. Ko ima tri leta delovnih izkušenj, lahko nadaljuje z izobraževanjem, ki je takrat ponujeno glede na potrebe policije po zaposlovanju. Za izobraževanje za podoficirja mora kandidat opraviti sprejemni izpit, ki sestoji iz izbirnega testa, športnega testa in razgovora. Urjenje traja šest mesecev, kandidat pa na koncu opravlja pisni in ustni izpit. Izobraževanje za častnike je nadaljnje odprto za vse kandidate, ki niso starejši od 42 let in so delali vsaj eno leto kot podoficirji in imajo generalne klasifikacije za vstop na univerzo. Vstopijo lahko tudi 30.

kandidati brez generalnih klasifikacij za vstop na univerzo, imeti pa morajo vsaj tri leta delovnih izkušenj kot podoficirji. Kandidati morajo opraviti sprejemni izpit, ki obsega izbirni test, športni preizkus in razgovor. Šolanje traja šest semestrov na akademiji za varnostne zadeve in univerzi za uporabne vede. Kandidat preko študija pridobiva znanja iz področij prava, managementa, ekonomije, socialnih ved, Angleščine, empiričnega raziskovanja in opravlja simulacijske igre. Po končanem izobraževanju kandidat pridobi diplomo iz policijskega vodenja. Na tej univerzi je mogoče pridobiti tudi magisterij iz strateškega varnostnega managementa. Za sprejem v izobraževalni program mora kandidat napisati dve deli, ki zadevata varnost in management ter opraviti sprejemni intervju. Študij traja štiri semestre, kandidat pa se tekom študija ukvarja s strateškimi, osebnostnimi, varnostnimi, znanstvenimi in managementskimi temami. S to izobrazbo imajo možnost zasesti najvišja mesta v policiji. V izobraževalnih centrih zvezne policije so tudi programi za policiste, ki imajo željo šolati druge policiste. Znotraj Akademije za Varnostne zadeve policisti lahko študirajo tudi program interkulturalni konfliktni management (Edelbacher in Norden, 2013).. 5.2 Hrvaška Policija deluje pod okriljem ministrstva za notranje zadeve, razdeljena pa je na direktorat policije, policijske uprave in policijske postaje (Zakon o policiji, 2011). Naloge policije so prevencija, odkrivanje in preiskovanje kriminala; varovanje ljudi in premoženja; prijetje storilcev kaznivih dejanj in ubežnikov; vzdrževanje javnega reda; zagotavljanje forenzičnih storitev; prometni nadzor in varnost prometa; varovanje meja; zagotavljanje storitev izgrednega nadzora; identificiranje in administracija vozil in prebivališč; administracija orožja, nabojev in eksplozivnih sredstev; storitve specialnih policijskih enot; nacionalna varnost in odgovornost za policijsko akademijo (Interpol, 2014). Sprememba sistema iz totalitarne v demokratično državo je zaznamovalo nadaljnje delo policije na Hrvaškem. Zvrstile so se spremembe, leta 2000 je bila sprejeta reforma policije, kar je prineslo nekaj novosti kot so uniformirana policija, razvoj kriminalne prevencije, organizacija prevencije v lokalnih skupnostih, reforma javnih odnosov, reforma policijskega izobraževalnega sistema in demokratizacija policije (Vukadin, Borovec in Golub, 2013). Glavna problematika s katero se bo Hrvaška soočala v prihodnosti je profesionalizacija, depolitizacija in vprašanje transparentnosti, integritete ter odgovornosti policije (Vukadin et al., 2013).. 31.

Po Zakonu o policiji lahko policist lahko postane posameznik, ki izpolnjuje sledeče pogoje: hrvaško državljanstvo, končana srednješolska izobrazba, mora biti mlajši od 30 let, biti mora fizično, psihično in zdravstveno sposoben, izpolnjevati mora posebne predpisane pogoje glede motoričnih sposobnosti, biti mora dostojen kar se tiče opravljanja policijskega dela in ne sme biti član politične stranke (Zakon o policiji, 2011). Policijsko izobrazbo bodoči policisti dobijo na Policijski akademiji. Znotraj policijske akademije deluje policijska šola Josipa Joviča, Visoka policijska šola, služba za profesionalni razvoj in specializacijo, služba za razvoj policijskega izobraževanja in založbeno-knjižno dejavnost, center za šolanje vodnikov in dresuro službenih psov ter muzej policije (Policija, 2014č). Srednja policijska šola zagotavlja osnovno izobraževanje in urjenje za poklic policista, od leta 2011 dalje pa njen program traja dve leti, obiskujejo pa jo lahko sprejeti kandidati s predhodno srednješolsko izobrazbo (Vukadin et al., 2013). Redno izobraževanje dijakov poteka v sklopu Policijske šole, poleg tega pa policijska šola organizira srednješolsko izobraževanje za odrasle, je del temeljnega policijskega tečaja in je v programu dopolnjevanja in usposabljanja. Za sprejem v policijsko šolo je objavljen razpis na internetu in v sredstvih javnega obveščanja. Razpis vsebuje število predvidenih dijakov, pogoje vpisa, kriterije za izbiro kandidata, način in postopek izvajanja natečaja in druge zadeve v zvezi z vpisom in izbiro kandidata (Policija, 2012a). Vloga službe za profesionalni razvoj in specializacijo je razvijanje in nadziranje tečajev, študijev in seminarjev za izobraževalne programe: specializacijo, profesionalni razvoj in strokovno urjenje. Skozi te izobraževalne programe policisti pridobivajo veščine in znanja za specifične delovne naloge (Vukadin et al., 2013). Služba za razvoj policijskega izobraževanja in založbeno-knjižno dejavnost deluje na izobraževalnem področju v smislu usmerjanja, koordinacije, sodelovanja z drugimi ustanovami, opravlja administrativne dejavnosti in ima založniško in knjižno funkcijo (Policija, 2014e). Policijska višja šola pa nudi dodiplomski in podiplomski izobraževalni program kriminalistike za zaposlene v policiji in ministrstvu za notranje zadeve, druga ministrstva in vladna telesa. Študij vsebuje socialne vede, tuje jezike, pravne in policijske vede ter fizične veščine (Vukadin et al., 2013).. 5.3 Nemčija Na državnem nivoju delujejo zvezna policija (BPOL), zvezni kriminalistični urad (BKA), zvezne policije posamezne države (LKA) in parlamentarna policija. Glavne naloge. zvezne. policije. so. varovanje. meja,. obalna. straža,. zagotavljanje. protiterorističnih enot iz svojih vrst, varovanje institucij zvezne vlade, zagotavljanje varnosti na letališčih in železnicah, zagotavljanje varnostnikov za letalsko varnost iz 32.