Ekološka kriminaliteta in trgovina z lesom : diplomsko delo univerzitetnega študija

DIPLOMSKO DELO Ekološka kriminaliteta in trgovina z lesom. Avgust, 2012. Sara Korpič.

DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Ekološka kriminaliteta in trgovina z lesom. Avgust, 2012. Sara Korpič Mentor: izred. prof. dr. Bojan Dobovšek.

KAZALO VSEBINE 1. 2. Uvod .......................................................................................... 7 1.1. Hipoteze ................................................................................ 8. 1.2. Uporabljene metode in struktura naloge .......................................... 8. Opredelitev temeljih pojmov .......................................................... 10 2.1. Organizirana kriminaliteta ......................................................... 10. 2.2. Ekološka kriminaliteta............................................................... 12. 2.2.1 Delitev ekološke kriminalitete ................................................... 15 2.2.2 Vrste in značilnosti pojavnih oblik organizirane ekološke kriminalitete ... 17. 3. 2.3. Nelegalno izsekavanje gozdov ...................................................... 19. 2.4. Varstvo okolja ........................................................................ 21. Gozdovi .................................................................................... 23 3.1. Gozdovi v svetu ....................................................................... 24. 3.2. Gozdovi v Sloveniji ................................................................... 25. 3.3. Pomen in funkcije gozdov ........................................................... 26. 3.3.1 Pomen gozdov ...................................................................... 26 3.3.2 Funkcije gozdov .................................................................... 27 4. Nelegalno izsekavanje gozdov v svetu in v Evropi ................................ 29 4.1. Spremembe površin svetovnih gozdov zaradi poseka ........................... 30. 4.2. Uničevanje tropskih gozdov......................................................... 31. 4.2.1 Posledice uničevanja gozdov ..................................................... 32 4.3. Trgovina z lesom in organizirani kriminal ......................................... 33. 4.3.1 Zaslužki, ki jih prinaša trgovina z lesom ....................................... 33 4.4. Trgovina z lesom kot oblika ekološke kriminalitete v Sloveniji ............... 34. 4.4.1 Problematika (organizirane) ekološke kriminalitete v Sloveniji ............ 34 4.4.2 Nelegalno izsekavanje gozdov in trgovina z lesom v Sloveniji .............. 35 4.5 5. Gospodarski in družbeni učinki nezakonitega izsekavanja gozdov ............ 35. Aktivnosti Evropske unije v boju zoper organizirani kriminal .................. 37. 3.

5.1. Boj proti organizirani ekološki kriminaliteti, nezakoniti sečnji, krčenju. gozdov in trgovini z lesom .................................................................. 38 5.1.1 Certificiranje lesa ................................................................. 39 5.1.2 Mikročipi za trajnostno upravljanje gozdov.................................... 40 5.1.3 Uredba Evropske unije o lesu, ki se bo izvajala od 3. marca 2013 ......... 40 5.2. Aktivnosti Slovenije v boju zoper ekološko kriminaliteto in trgovino z lesom . .......................................................................................... 41. 6. Zaključek .................................................................................. 42 6.1. 7. Odgovori na hipoteze ................................................................ 43. Uporabljeni viri .......................................................................... 44. KAZALO SLIK Slika 1: Golosek finskega državnega zrelega gozda ........................................ 20 Slika 2: Površina pogorišč in število požarov v letih 1988-2011 .......................... 26. KAZALO TABEL Preglednica 1: površine gozdov po regijah in spremembe le-teh prikazane v dveh obdobjih ( FAO Forest…, 2009)................................................................ 30. 4.

Povzetek »Onesnaženost okolja in naravne nesreče, kot njegove delne posledice, predstavljajo enega najbolj pomembnih in zaskrbljujočih varnostnih problemov sodobne družbe. Ljudje so onesnaževanje sprejeli kot neprijetno dejstvo v življenju, glede katerega lahko naredijo bore malo ali nič« (Hanningan, 1995:1), kar pa pravzaprav ne drži. Ravno mi smo tisti, ki lahko preprečimo izčrpanost ekosistemov. Pod pojmom ekološka kriminaliteta se največkrat razume nelegalno kriminaliteto težke industrije in multinacionalnih korporacij, v klasičnih oblikah kriminalitete pa kot tihotapljenje živali in rastlin .Ta vrsta kriminalitete po navadi deluje v mejah zakonitega in tudi, ko to mejo prestopi, je to težko dokazati. Tako v svetu kot tudi v Sloveniji se srečujemo s številnimi definicijami pojma ekološka kriminaliteta, nekoliko manj pa smo seznanjeni s tem, kako se v ekološko kriminaliteto vključujejo organizirane kriminalne skupine. Velik problem te kriminalitete predstavljajo tudi številne žrtve, ki so zaradi dolgoročnih posledic pogosto dolgo časa neopazne. Nezakonita sečnja je pojav v svetu, ki škodi okolju, zmanjšuje biotske raznovrstnosti, zmanjšuje konkurenčnost zakonitih gozdarskih dejavnosti, povečuje letne emisije ogljikovega dioksida ter je tesno povezana s korupcijo, organiziranim kriminalom in nasilnimi konflikti. Posledično se nelegalna trgovina z lesom pojavlja kot odgovor na neučinkovito delo vladnih organizacij pri poskusu omejevanja ekološke kriminalitete. To je najbolj opazno predvsem v državah v razvoju kjer so mehanizmi za preprečevanje slabi in premalo upoštevani. V diplomski nalogi bi rada odgovorila na problem in vprašanja, ki sem jih zastavila, in ta so: ali je organizirana ekološka kriminaliteta dobro definirana v svetu in v Sloveniji; ali lahko razlog za razvoj ekološke kriminalitete do te stopnje iščemo predvsem v neozaveščenosti ljudi in ohlapnosti zakonov; kakšne so posledice nezakonite sečnje ter kakšni so dobički le-te, prikazala pa bi rada tudi povezavo med organiziranim kriminalom in trgovino z lesom..Navedla sem tudi zakone, ki urejajo področje ekološke kriminalitete in trgovine z lesom tako v Evropski uniji kot tudi v Sloveniji. KLJUČNE BESEDE: organizirana kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, ilegalno izsekavanje gozdov, trgovina z lesom, gozdovi.. 5.

Summary – Environmental crime and illegal logging Environmental pollution and natural disasters, as its partial consequences represent one of the most important and troubling security problems of modern society. People accepted pollution as an unconvenian fact in life on which they can do very little or nothing (Hanningan, 1995:1) but that is not actually true. In fact, we are the one who can prevent the exhaustion of the ecosystems. Environmental crime is mostly understood as illegal criminality of heavy industry and multinational corporations, but in traditional forms of crime is understood as animal and plant smugging. This type of criminality usually works in boundaries of the legal and also when this boundary is crossed, this is difficult to prove. In the world as well as in Slovenia we are faced with a number of definitions of environmental crime but we do not know how is an organized criminal group involved in environmental crime. A major problem of this crime are also a number of victims who are mostly undetected because of the long-lashing consequences. Illegal logging is having a devastating impact on the world's forests. Its effects include deforestation, the loss of biodiversity, fuelling climate changes and it is closely connected with corruption, organised crime and violent conflicts. As a result, illegal trade in timber occurs as response of the unsuccesful work of the government organizations who are trying to restrict ecological criminality. This is mostly seen in developing countries, where the mechanisms for crime prevention are bed and less accepted. In my thesis I would like to answer some questions and problem: is organised ecologic criminality good defined in Slovenia and in the world. Can the respon for the development of the ecological criminality be searched in people low awareness and bad low. Which are the consequences of the illegal logging and which are the profits. I would like to show the connection between the organised criminal and wood trading. I also presented the laws, which work in the field of the ecological criminality and wood trading as in European union as in Slovenia.. Keywords: organized crime, environmental crime, illegal deforestation,illegal logging, forests.. 6.

1. Uvod. Okolje je že od začetka človeštva podlaga za preživetje človeka, a je žal v zadnjem obdobju vedno pogosteje žrtev človekovega izkoriščanja in uničevanja (Eman, Bele, 2011). Soočamo se s spreminjanjem podnebja, rastlinskega in živalskega sveta, zato se človek prilagaja naravi in naravo prilagaja sebi. Vendar pa smo začeli s svojimi potrebami po osnovnih surovinah in storitvah presegati zmogljivosti planeta. Poraba lesa se je drastično povečala, posledično smo priča krčenju gozdov, zato je potrebno v ljudeh zbuditi zavest, da preživetje človeka ni odvisno od gospodarske rasti ampak od ohranjanja gozdov ter ostalih ekosistemov. Veliko vlogo pri današnjemu stanju narave je imel razvoj tehnologije in moderne družbe za katero je bil značilen koncept gospodarstva. Človeka so postavljali v ospredje kot edinega gospodarja narave, a je kmalu sledilo obdobje spoznanja, da je človek le del narave in ne njen gospodar (Eman, 2010). Tako je danes varstvo okolja skupaj z energetsko, nacionalno in mednarodno varnostjo pomemben del nacionalnih in mednarodnih varnostnih politik, vendar pa so zakoni napisani zgolj na papirju, v praksi pa mnogo premalokrat upoštevani in uporabljeni. Kriminal se je vedno prilagaja spremembam, zato so problemi organizirane ekološke kriminalitete zelo kompleksni. Žrtve so številne, pogosto pa zaradi dolgoročnih posledic tudi neopazne. Poleg tega organizirana ekološka kriminaliteta pogosto deluje na meji legalnega, kar je v kombinaciji z ohlapnostjo okoljevarstvenih zakonov in predpisov razlog, da v večini primerov ostane nekaznovana (Odar, Dobovšek, 2011). Posledično so organizirane kriminalne skupine prišle do spoznanja, da hiter razvoj gospodarstva in napredek držav omogočajo razvoj ilegalne trgovine z lesom, ki prinaša visoke dobičke in le redko pripelje do kazni. Redni spremljevalci korupcije (pranje denarja, podkupovanje uradnikov) pa so omogočili, da se je ta kriminalna dejavnost razvila skorajda v vsaki državi ter začela spodkopavati njen sistem. Drvimo torej proti krutemu in hitremu uničenju okolja, peščica ljudi se bo s tem prek nelegalnih poslov okoristila, posledice pa bo nosilo celotno prebivalstvo. Kljub temu, da se problematike zaveda vedno večje število posameznikov, je zaskrbljujoče. 7.

dejstvo, da države, ki imajo največji delež trgovine z lesom, nimajo vzpostavljenih ustreznih mehanizmov za odkrivanje, preprečevanje in kaznovanje.. 1.1. Hipoteze. HIPOTEZA 1: Ekološka kriminaliteta je dobro definirana v svetu in v Sloveniji. HIPOTEZA 2: Ključ do preprečevanja organizirane ekološke kriminalitete na področju nelegalnega izsekavanja gozdov in trgovine z lesom, je v vzpostavitvi mednarodnih mehanizmov. za. reguliranje. trgovine. z. lesom.. HIPOTEZA 3: Trgovina z lesom predstavlja za organizirane kriminalne skupine velik dobiček.. 1.2 Uporabljene metode in struktura naloge V diplomski nalogi sem preučevala predvsem pisne vire, tako primarne kot tudi sekundarne. Razne knjige, članki, raziskave in internetni viri so mi pomagali, da sem se problema lotila bolj sistematično in celovito ter ob branju literature dojela situacijo, probleme ter možne rešitve v povezavi z naslovom moje diplomske naloge. Podatki, ki so navedeni v diplomski nalogi so predvsem kvalitativni. Diplomska. naloga. je. na. grobo. sestavljena. iz. treh. delov.. Za lažje sledenje in razumevanje diplomskega dela so v prvem delu pojasnjeni nekateri osnovni pojmi kot so organizirana kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, varstvo okolja in nezakonita. sečnja. Naštela sem nekaj definicij organizirane. kriminalitete, značilnosti organizirane kriminalitete ter razliko med klasično in poslovno kriminaliteto. Nekoliko podrobneje je razložena predvsem ekološka kriminaliteta kjer sem navedla in opisala delitev ter vrste in značilnosti pojavnih oblik ekološke kriminalitete. V drugem delu sem predstavila pomen in funkcije gozdov ter opisala nekatere značilnosti gozdov v svetu in v Sloveniji. Navedenih je nekaj statističnih podatkov deleža gozda v svetu in v Sloveniji.. 8.

Za predstavitev diplomske naloge pa je poglavitnega pomena zadnji del, kjer sem se posebej osredotočila na trgovino z lesom, problem ilegalne sečnje, spremembe površin svetovnih gozdov, ki so nastale zaradi poseka, opisala sem povezavo med organiziranim kriminalom in trgovino z lesom ter predstavila zakone, ki urejajo področje ekološke kriminalitete in trgovino z lesom tako v Evropski uniji kot tudi v Sloveniji. Navedla in opisala sem nekaj predlogov, ki bi zmanjšali obseg trgovine z lesom.. 9.

2. Opredelitev temeljih pojmov. 2.1 Organizirana kriminaliteta Razvoj sodobne družbe je pogojen z nastajanjem gospodarske krize in ˇboja za obstanekˇ. Organizirani kriminal je skorajda nujen spremljevalec družb, ki prisegajo na trg, konkurenco, profit, propadanje ne dovolj sposobnih in prilagodljivih. Čim bolj trda so pravila igre, več je običajno skupin, ki se ne morejo vključiti v ta boj in se marginalizirajo. S pomočjo notranjih in zunanjih organizatorjev, ki prispevajo kapital, znanje in drugo infrastrukturo je odprta pot v organizirani kriminal (Dobovšek, 1997). Največ definicij. izhaja iz ZDA, kjer je organiziran kriminal opredeljen kot. »združenje dveh ali več oseb, namenjeno vzpostavitvi monopola na določenem zemljepisnem prostoru, v takšni kriminalni dejavnosti, ki prinaša dobiček ali kontinuiran finančni dohodek. To dosega s terorjem ali nasiljem zoper tiste, ki se upirajo ali nasprotujejo njegovemu razvoju, razrašča pa se s podkupovanjem javnih delavcev, katerih sodelovanje je nujno potrebno za obstoj in nadaljnji razvoj ilegalnega delovanja« (Dobovšek, 1997: 23). Konvencija združenih narodov proti transnacionalni organizirani kriminaliteti (United Nations Convention Against Transnational Organised Crime, 2000: čl.2) opredeljuje organizirano kriminalno skupino kot »strukturirano skupino treh ali več oseb, ki v daljšem časovnem obdobju usklajeno deluje z namenom storitve enega ali več hudih kaznivih dejanj po tej konvenciji, da bi neposredno ali posredno pridobila finančne ali druge premoženjske koristi«. Ameriški Zvezni preiskovani urad (Federal Bureau of Investigation [FBI], 2012), uporablja naslednjo definicijo; organizirano kriminaliteto opredeljuje kot »vsako skupino z neko obliko formalizirane strukture, katere primarni cilj je pridobivanje denarja z nelegalnimi dejavnostmi«. Svoj položaj v družbi te skupine vzdržujejo z grožnjami, nasiljem, podkupovanjem državnih uradnikov, izsiljevanjem in imajo močan vpliv na ljudi, lokalne skupnosti, regijo ali državo kot celoto.. 10.

Abadinsky (v Dobovšek, 1997:23) opredeli organizirano kriminaliteto kot »neideološko združenje določenega števila ljudi bližnjih socialnih struktur, ki je hierarhično organizirano z namenom ustvarjanja dobička in moči«. Skupne značilnosti, ki se odražajo v vseh delovnih definicijah organiziranega kriminala, bi lahko opisali z naslednjimi dejavniki (Dobovšek, 2009:43): -. Moč,. -. dobiček,. -. načrtovan kriminal,. -. strukturna organiziranost,. -. samoohranjevanje,. -. uspeh,. -. dostop do dobrin s kriminalom,. -. trajajoča dejavnost,. -. tajnost dela,. -. kontrola,. -. korupcija,. -. zapletenost odkrivanja,. -. prizadevanje za imunost,. -. zastraševanje in sila,. -. neimpulzivnost.. Temeljne dejavnosti organiziranega kriminala so: trgovina z drogo, trgovina z orožjem, kraje in tihotapljenje avtomobilov, prostitucija, tihotapljenje ljudi, igre na srečo, kreditiranje, izsiljevanje, tihotapljenje jedrskih snovi, trgovina z otroki, trgovina s človeškimi organi, računalniška kriminaliteta, ponarejanje, pranje denarja, korupcija, moderno piratstvo, mednarodna trgovina z ogroženimi živalskimi vrstami. Znotraj pojma organizirana kriminaliteta moramo biti pozorni še pri ločevanju med klasično organizirano kriminaliteto ter organizirano poslovno kriminaliteto. Prva pokriva področje tatvin, vlomov, trgovino z drogami in orožjem, igre na srečo, prostitucijo itd., slednjo pa je Pečar (v Dobovšek, 1997:21) opredelil kot »najbolje organizirano kriminaliteto, s poznavanjem organizacije in visokim poklicnim znanjem ekonomije ter prava, povezovanjem z upravnimi strukturami, vladnimi institucijami ter trgom dela. Po navadi gre za kriminalno organiziranje ljudi z visoko izobrazbo, ki. 11.

zasedajo visoke položaje v gospodarstvu in/ali politiki, mnogokrat se ga imenuje tudi organizirana belo-ovratniška kriminaliteta« (Dobovšek, 2009:136). »Organizirana kriminaliteta s svojim delovanjem vzpostavlja sisteme paralelne državnemu in s spodkopavanjem državnega monopola nad sredstvi prisile ter sposobnostjo pobiranja davkov predstavlja neposredno grožnjo državnim in družbenim ureditvam v krajih, kjer deluje« (Dobovšek, 2009:18). Kljub temu, da je mednarodno sodelovanje, povezovanje ter skupno nastopanje zoper kriminal vedno boljše, smo priča določenim kasnitvam in zaostankom, kar le potrjuje dejstvo, da je kriminal vedno korak pred zakonom.. 2.2 Ekološka kriminaliteta Človekovo onesnaževaje okolja, ki je posledica industrializacije, rasti števila prebivalstva, tehnološkega napredka in v zadnjem času razvoja biogenetike, je ogrozilo absorpcijske zmožnosti planeta (Bučar-Ručman, 2009). Narava je z vsakim dnem bolj ogrožena in malo je tistih, ki se zavedajo, da bo posledice vedno težje kontrolirati in preprečevati. Ekološka kriminaliteta je predmet preučevanja ekološke kriminologije. Gre za vejo kriminologije,. katere. predmet. in. namen. je. preučevanje. ogrožanj. okolja,. okoljevarstvene zakonodaje ter okoljevarstvenih ukrepov. Uvrščamo jo med znanstveno raziskovalne discipline, katerih naloga je preučevanje zaznanih pojavov in oblik odklonskega vedenja zoper okolje. Raziskuje tudi vzroke za nastanek deviacij zoper okolje. Zanimajo jo človek kot storilec ekološke kriminalitete, žrtve ekološke kriminalitete ter možnosti in načini preprečevanja tovrstnih pojavov (Meško, Sotlar,Eman, 2012). Iz opisov ekološke kriminalitete tujih (Lynch,1990; Clifford,1998; Situ in Emmons, 2000 ; Siegel, 2001; White,2009, Elliott,2009) in domačih (Pečar, 1981; Eman, 2008; Bučar-Ručman, 2009; Klenovšek in Meško, 2011; Dobovšek, Praček in Petrović, 2011) avtorjev ekološko kriminaliteto lahko opredelimo kot vsako začasno ali trajno pravno opredeljeno odklonsko ravnanje ali opustitev dolžnega ravnanja, opredeljeno in definirano kot deviantno, ki povzroča kakšno koli obliko škode enemu ali več od skupno osmih elementov okolja (zrak, voda, prst, mineralne snovi, človek, živali, 12.

rastline, mikroorganizmi) ali prekine za okolje značilne naravne spremembe. Storilec je lahko kdorkoli izmed nas. Posebnost je v tem, da so poleg okolja in neposredno preko okolja ogroženi tudi ljudje (v Eman, 2011). Brack (2002: 143) jasno definira, »da se ekološka kriminaliteta zgodi, ko posamezniki, skupina ljudi ali podjetja namerno kršijo zakonodajo in pravila, ki urejajo področje varstva okolja, zaradi udobja, dobička ali moči«. Za Clifforda (1998) predstavlja ekološka kriminaliteta dejanje, ki je bilo storjeno zaradi poškodbe ali povzročitve škode biotskim sistemom, da bi si na ta način zagotovili posel ali osebno korist. Poglejmo še na področje prava. Pravne definicije ekološko kriminaliteto opredeljujejo kot »vsako začasno ali trajno pravno opredeljeno odklonsko ravnanje, ali opustitev ravnanja, ki povzroči umetno spremembo, poslabšanje, obremenitev, propadanje ali uničenje (človekovega) okolja ali zaviranje njegovih naravnih sprememb« (Eman, 2008a:227). Tudi Gibbons (1994, v Meško et al.,2012) je sprejel pravno definicijo. Ekološko kriminaliteto je opredelil kot vsako začasno ali trajno človekovo odklonsko ravnanje ali opustitev(dolžnega) ravnanja(kot ga določa/ta in definira/ta država in/ali mednarodna zakonodaja), ki povzroča kakršno koli obliko škode (umetno povzročeno spremembo, poslabšanje, obremenitev, propadanje ali uničenje)enemu ali več od osmih elementov, ki sestavljajo naravno okolje, ali prekine naravne procese in spremembe v okolju. Kršitelj je lahko kdor koli izmed nas (podjetja, skupine, posamezniki, država). Ker kriminologi v preteklosti niso kazali velikega zanimanja za raziskovanje ekološke kriminalitete se posledično danes srečujemo s problemi pri. raziskovanju,. definiranju, kaznovanju in preučevanju ekološke kriminalitete. Težava enotnega definiranja pojma ekološke kriminalitete ima osnove v različnem pojmovanju (kriminaliteta okolja, ekocid, zeleni zločini) in dejstvu, da gre za raznolike pojave, ki jih je težko zajeti v eno definicijo. Emanova (2008b) navaja vzroke, ki to potrjujejo: - ekološka kriminaliteta je kompleksen pojav, zato je preiskovanje navadno dolgotrajno in zapleteno,. 13.

-. ekološka kriminaliteta je povezana s tehničnim razvojem in napredkom, zato. nastajajo vedno nove oblike te kriminalitete, -. ekološka kriminaliteta je po svetu, med posameznimi državami in med. regijami zelo raznolika, -. ekološka kriminaliteta je neopazna pri storitvi in jo je zato težje odkrivati,. -. kolektivnost in anonimnost žrtev povzroča, da je dojemanje oškodovanosti. dokaj abstraktno in nedoločno, -. storilci kaznivih dejanj se velikokrat povežejo s tujino, kar pomeni, da je. potrebno poleg domačih upoštevati tudi tuje pravne standarde, -. za tovrstna kazniva dejanja so značilni večkratnost, nezaustavljivost, slaba. merljivost in družbena apatičnost, kar še dodatno otežuje odkrivanje in kaznovanje, -. nekatera dejanja so pogosto storjena pri opravljanju poklica oziroma. gospodarske. dejavnosti. in. zlorabljajo. zaupanje. (pridobivanje. protipravne. premoženjske koristi), -. na področju ekologije so meje med dovoljenim in nedovoljenim (pravnim in. protipravnim) pogosto nejasne (izigravanje ali ogrožanje ekološkega pravnega reda v državi), -. mednarodno ekološko pravo je nepopoln sistem za varovanje okolja, saj je. ponekod preveč obširen in ohlapen, drugod pa je vse odvisno od nacionalnih interesov. Siegel je že leta 2001 podvomil v moč sprejetih aktov o varstvu okolja in se vprašal, ali so le ti lahko dovolj uveljavljeni, da učinkovito odvrnejo od povzročanja ekološke kriminalitete. Vsekakor je razmišljal v pravi smeri, da moramo ekološko problematiko reševati tudi na lokalni ravni (Eman, 2008b). Strokovnjaki v številnih člankih opozarjajo, da so posledice človekovega poseganja in vplivanja na okolje vidne v številnih spremembah in pojavih kot so tanjšanje ozonske plasti, širjenje puščav, podnebne spremembe, krčenje gozdnih površin, slabšanje dostopa do pitne vode, povečanje števila nevarnih odpadkov in še bi lahko naštevali. Skupaj s spreminjanjem okolja zaradi ekološke kriminalitete pa se spreminja tudi odnos posameznikov, skupin in držav do dojemanja varnosti. Ekološka kriminaliteta namreč predstavlja resno grožnjo varnosti tako na nivoju. posameznika kot tudi. države, zato je vsak izmed nas člen v verigi reševanja našega planeta in v prvi vrsti odgovoren da se današnje stanje v prihodnosti popravi in izboljša.. 14.

2.2.1 Delitev ekološke kriminalitete Situ in Emmons (2000) razlikujeta štiri tipe ekološke kriminalitete:. -. korporacijsko (industrijsko onesnaževanje, odlaganje strupenih odpadkov. ipd.), -. organizirano (organizirana kriminaliteta),. -. državno ( jedrska testiranja, vojaške operacije ipd.),. -. ekološko kriminaliteto posameznika (npr. divja odlagališča).. Glede na kriterij kdo je storilec posameznega dejanja ekološke kriminalitete lahko oblikujemo sledečo delitev (Eman, 2008a) :. - ekološka kriminaliteta posameznika ali zasebna ekološka kriminaliteta: gre za majhna dejanja, ki so posledica pomanjkanja sociokulturnih vrednot in navad ter odraz osebnosti posameznika. Ta dejanja so: divja odlagališča odpadkov v gozdu, goloseki, usmerjanje komunalne vode iz hišne greznice v vaške jarke, nepravilna uporaba škropiv in gnojil v kmetijstvu, tihotapljenje in preprodaja redkih rastlinskih in živalskih vrst, cestni in drugi promet ter druga človeška dejanja iz razlogov ugodja in prestiža, ki okolju škodujejo,. - ekološka kriminaliteta bogatih in vplivnih: sem. uvrščamo. kriminaliteto,. korporacijsko kriminaliteto. ekološko ogrožanja. kriminaliteto, zaposlenih. in. podjetniško ilegalno. ekološko. industrijsko. onesnaževanje (ilegalno odlaganje strupenih odpadkov, nepravilno skladiščenje strupenih odpadkov, tveganje na delovnih mestih v rudnikih in tovarnah,…),. - ekološka kriminaliteta posameznih skupin : gre za škodljiva ravnanja zoper okolje, ki jih povzročijo posamezne skupine s svojo dejavnostjo (npr. društva s prirejanjem različnih glasbenih dogodkov in zabav ali nepravilnim. ločevanjem. in. odlaganjem. odpadkov,. razsvetljevanjem sakralnih ali kulturnih zgradb,…),. 15. cerkve. ali. občine. z.

- ekološka kriminaliteta države oziroma vladajoče oblasti: v Sloveniji je v dejansko vidni obliki redko prisotna, pogosteje pa jo srečamo v obliki opustitve, ko država kot lastnica »spregleda« kršitve (npr. presežene emisije nevarnih snovi na ogroženih območjih kot so Hrastnik, Trbovlje,…).. Organizirana ekološka kriminaliteta je tako le ena od mnogih vrst ekološke kriminalitete, od ostalih pa se razlikuje predvsem v dveh točkah (Odar, Dobovšek, 2011): -v dejstvu, da so glavni akterji v organizirani ekološki kriminaliteti nelegalne skupine, ki jih je težje preganjati kot vsem vidne korporacije ali države, čeprav z njimi mnogokrat. sodelujejo,. -posamezniki, korporacije ali države se pričnejo naslanjati na organizirane kriminalne skupine šele tedaj, ko so izčrpale vse legalne možnosti ogrožanja okolja. Bačić (v Eman, 2008a) je mnenja, da se z organizirano ekološko kriminaliteto srečamo, ko pride do infiltracije organiziranih kriminalnih združb v gospodarsko sfero oziroma, ko se le ta združi s korporacijsko ekološko kriminaliteto z enim samim namenom, ustvarjanje zaslužka na obeh straneh. Interpol in druge agencije organizirano ekološko kriminaliteto uvrščajo v sam vrh najbolj dobičkonosnih organiziranih kriminalnih dejavnosti, takoj za organizirano trgovino z belim blagom, drogami in orožjem ter prostitucijo, njen namen pa je servisiranje posameznikov, korporacij ali celo držav, ki zaradi strahu pred kazenskimi sankcijami ter zaradi nespoštovanja okoljevarstvenih predpisov in hkratni želji po maksimizaciji dobička odgovornost za kršenje predpisov prelagajo na organizirane kriminalne skupine. Elliottova (2009), kot strokovnjakinja za organizirano ekološko kriminaliteto, opozarja, da se je ekološka kriminaliteta zelo razširila in postala transnacionalna, ko so organizirane kriminalne skupine izkoristile prednosti gospodarske liberalizacije in globalizacijo svetovnega gospodarstva. Posledice so bile povečanje pogostosti in obsega tovora in pošiljk, zmanjšanje mejnega nadzora in lažji prenos sredstev prek svetovnih finančnih in bančnih sistemov, kar je ponudilo več možnosti za t.i. pranje denarja in preusmeritev dobičkov v zakonite posle in podjetja. In tako kot pri vseh drugih »poslih« organizirane kriminalitete so tudi pri organizirani ekološki 16.

kriminaliteti kriminalne mreže razpredene v same vrhove velikih korporacij in gospodarskih družb ter političnih voditeljev.. 2.2.2 Vrste in značilnosti pojavnih oblik organizirane ekološke kriminalitete. 1.. Prepovedana trgovina z zaščitenimi vrstami. Spada med bolj skrite oblike kriminalitete in je v svetu uvrščena na tretje mesto, takoj za trgovino z drogami in trgovino z orožjem (Dobovšek in Goršek, 2006). Ker gre za neposredno grožnjo obstoju mnogih živalskih in rastlinskih vrst, ki so na robu izumrtja, je leta 1973 21 držav sprejelo Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora[CITES], 1973), ki je stopila v veljavo leta 1975, do danes pa jo je sprejelo 175 držav (CITES, 2012). 2.. Prepovedana trgovina s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč. Države so leta 1985 sprejele Dunajsko konvencijo o zaščiti ozonskega plašča, leta 1987 pa še Montrealski protokol o snoveh, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč. Državam v razvoju je bilo v primerjavi z razvitimi državami danih dodatnih deset do šestnajst let za opustitev proizvodnje ODS (Ozone Depleting Substances). Ravno to pa je prispevalo k pojavu nelegalne trgovine z ODS. Ker trgovina s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč predstavlja visoke dobičke, kazni pa so relativno majhne, predstavlja velike možnosti za organiziran kriminal (Dobovšek in Odar, 2011). 3.. Nelegalno odlaganje nevarnih odpadkov. Leta 1989 so države sprejele Baselsko konvencijo o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja. Ta pravi, da mora vsaka izvoznica nevarnih odpadkov najprej dobiti dovoljenje države uvoznice za uvoz odpadkov, v dovoljenju pa mora biti natančno določena vrsta odpadkov in njihov cilj. V primeru, da je bil izvoz izveden nelegalno, mora izvoznica prevzeti nazaj vse odpadke in kriti stroške odstranjevanja posledic onesnaženja in potencialnih odškodnin prizadetim (White, 2008:128). 17.

Kljub temu razvit svet še danes izvaža velik del svojih nevarnih odpadkov v države v razvoju. Med temi odpadki so najpogostejši odsluženi akumulatorji in baterije, elektronske naprave, odslužene ladje, strupen pepel iz sežigalnic, strupena industrijska gošča, kontaminirana zdravstvena oprema in vojaška oprema (Schmidt, 2004:100). Organizirana kriminaliteta se v trgovino z nevarnimi odpadki vključuje večinoma z nudenjem transporta in predelave ali shranjevanja nevarnih odpadkov, ki so večinoma proizvod zakonito delujočih podjetij, vendar pa teh odpadkov največkrat ne odpeljejo v zbirne centre, ampak jih preprosto odložijo v naravi. 4.. Nelegalno izsekavanje gozdov in trgovina z lesom. Brack in House nelegalno izsekavanje gozdov opredelita kot »kršitev zakonodaje s področja sekanja gozdov ter transporta in predelave lesnih izdelkov. Problem predstavlja predvsem pomanjkanje sli nezadostnost zakonodaje v državah uvoznicah in izvoznicah. Glavno gonilo trgovine z lesom so na eni strani zelo majhna tveganja na drugi strani pa visoki dobički« (v Odar, Dobovšek, 2011). 5.. Nelegalen in nereguliran ribolov. To je vsak ribolov, ki ni v skladu z nacionalnimi, regionalnimi in/ali globalnimi zakoni, predpisi ali mednarodnimi pogodbami. Izgube, ki jih državam in ribiškim podjetjem povzroča nezakonit ribolov, znašajo na letni ravni med 10 in 23,5 milijardami USD oziroma med 11 in 26 milijoni tonami rib. Najbolj prizadete so države v razvoju saj imajo šibke vlade, gre pa tudi za območja, kjer države ne izpolnjujejo svojih mednarodnih obveznosti. Glavne posledice nezakonitega ribolova so zdesetkanje ribjih staležev, izkrivljanje svetovnih trgov z nižanjem cen ujetih rib, nižanje delovnih standardov, vzpostavljanje črnih trgov in ogrožanje prehranske varnosti (Stølsvik, 2010). 6.. Kriminaliteta na področju trgovanja z emisijami toplogrednih plinov. Mnogi so mnenja, da predstavlja področje trgovanja z emisijami toplogrednih plinov prihodnost organizirane ekološke kriminalitete. Nekatere države so po sprejetju Kjotskega protokola vzpostavile sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov.. 18.

Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki skuša zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov. Sprejelo ga je 141 držav sveta, da bi zaustavile segrevanje ozračja. Okvirna konvencija je nastala pred trinajstimi leti, protokol pa ji je bil dodan pred osmimi leti. Veljati je začel 16 februarja 2005 z rusko ratifikacijo. Med prvimi kriminalnimi dejavnostmi se je na trgu z emisijami toplogrednih plinov pojavil t.i. davčni vrtiljak oziroma organizirana davčna utaja DDV. Pri davčnem vrtiljaku oziroma t.i. »missing trader« utaji gre za izkoriščanje sistema obdavčitve z DDV v obliki ponavljajočih se nakupov in prodaj med sodelujočimi davčnimi zavezanci, od katerih je vedno eno »missing trader« podjetje (neplačujoč gospodarski subjekt). Kriminalci v eni od držav članic EU odprejo trgovalni račun registra emisijskih kuponov. Nato kupijo emisijske kupone v drugi državi, s čimer so oproščeni plačila DDV. Nazadnje kupone, ki so jim zopet prišteli DDV, prodajo nazaj v izvorno državo. DDV na koncu skupaj s trgovci izgine, denar pa nikoli ne prispe v državno blagajno (Dobovšek, Odar, 2011). Najpogosteje zaznane in tudi najbolj donosne oblike organizirane ekološke kriminalitete so (Elliott, 2009): nezakonita sečnja in tihotapljenje lesa; nezakonito trgovanje z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, črni trg z ozonskemu plašču škodljivimi sestavinami in drugimi prepovedanimi ali nadzorovanimi kemikalijami; čezmejno odmetavanje strupenih in nevarnih odpadkov ter nezakonit, neprijavljen in nepravilen ribolov .. 2.3 Nelegalno izsekavanje gozdov Nelegalna sečnja lesa ni vedno jasno in lahko definiran pojem. Brack in House (2007) nelegalno izsekavanje gozdov opredelita kot kršitev zakonodaje s sekanjem gozda in prevažanjem in predelavo lesnih izdelkov, Hirschberger (2008) pa k temu dodaja še kršitev zakonodaje pri prodaji in kupovanju nelegalno nasekanega lesa in lesnih izdelkov (v Odar, Dobovšek, 2011). Gre za pogost pojav v svetu, ki prinaša številne posledice. Škodi okolju, zmanjšanju biotske raznovrstnosti, zmanjšuje konkurenčnost zakonitih gozdarskih dejavnosti ter 19.

je tesno povezana s korupcijo, organiziranim kriminalom in nasilnimi konflikti. Problem krčenja in degradacije gozdov obsega 20 odstotkov letnih emisij ogljikovega dioksida. Poleg tega, da sekanje dreves pospešuje podnebne spremembe, ima še vrsto negativnih vplivov na lokalno okolje. Pospešuje erozijo, zaradi tega početja izgubljajo življenjski prostor ostale rastline in živali. Kolikšne so razsežnosti tega početja pravzaprav ne ve nihče. Ekonomisti ocenjujejo, da nelegalna sečnja gozdov znižuje cene lesa po vsem svetu za od 7 do 16 odstotkov, kar povzroča ogromno škodo podjetjem, ki se s prodajo lesa ukvarjajo povsem legalno. Pri tem početju v Evropi prednjači Rusija, od koder les potuje na Kitajsko, od tam pa v države EU (Nelegalna sečnja gozdov, 2009). V razvitih državah so se s sečnjo na črno spoprijeli s sistemom. certificiranja. gozdarstva, ki dovoljuje posek gozdov hkrati pa omogoča, da kupci pridobijo certifikat, ki potrjuje poreklo lesa v izdelku. Enako pa ne moremo trditi za države v razvoju, kjer je sečnja na črno pogost pojav. V teh državah bi bila namreč nujna uvedba standardov za gozdove, ki jih pozna razvit svet. Spremljanje in preprečevanje sečnje na črno tako v realnosti predstavlja težaven proces. Zaskrbljujoče je dejstvo, da zadnje analize Svetovne banke kažejo, da nelegalna sečnja gozdov prinaša med 10 in 15 milijard ameriških dolarjev dobička (Nelegalna sečnja polni žepe kriminalcev, 2012).. Slika 1: Golosek finskega državnega zrelega gozda (www.greenpeace.org).. 20.

2.4 Varstvo okolja Varstvo okolja lahko opredelimo kot vsakršno dejavnost za zaščito in ohranjanje narave pred številnimi človekovimi dejavnostmi, kot so onesnaževanje, izkoriščanje naravnih virov, izguba biotske raznovrstnosti, gensko spremenjena hrana in organizmi, katerih posledica so tanjšanje ozonske plasti, učinek tople grede in segrevanje ozračja ter podnebne spremembe (Eman, 2010). Nanaša se torej na vsa področja človekovega delovanja. Mejnik varstva okolja je postavila Stockholmska deklaracija, sprejeta leta 1972, katere sporočilo je bilo resno opozorilo človeštvu, da moramo spremeniti način življenja in se zavedati posledic, ki jih prinaša porušenje harmonije med človekom in naravo. V Sloveniji imamo številne zakone, ki urejajo varstvo okolja. Ti zakoni so: Zakon o varstvu okolja, Zakon o ohranjanju narave, Zakon o vodah , Zakon o varstvu podzemnih jam, Zakon o Triglavskem narodnem parku, Zakon o gozdovih, Zakon o divjadi in lovstvu, Zakon o graditvi objektov, Zakon o prostorskem načrtovanju, Zakon o kmetijskih zemljiščih in še bi lahko naštevali. Namen Zakona o varstvu okolja ([ZVO-1],2004:2.čl) je spodbujanje in usmerjanje takega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Poleg tega določa tudi cilje varstva okolja: preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja, ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja, trajnostna raba naravnih virov, zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov, odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje. njegovih. regeneracijskih. sposobnosti,. povečevanje. snovne. učinkovitosti proizvodnje in potrošnje ter opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi. Carter (v Meško et al., 2012:213) ugotavlja, da so razlogi, zakaj ljudje storijo kaznivo dejanje zoper okolje, zelo raznoliki. Nekateri ljudje lahko pomotoma, nevede, iz malomarnosti ali nezavedno kršijo okoljevarstveno zakonodajo, druge lahko motivirajo finančne težave ali želja po zmanjšanju operativnih stroškov, zaradi česar nezakonito odlagajo odpadke ali izpuščajo odplake v naravo. Nadzor nad varovanjem okolja na lokalni ravni zagotavlja inšpekcijski nadzor, ki ga opravljajo inšpektorice in inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in 21.

odgovornostmi. Na globalni ravni pa se povečana skrb za okolje kaže v prizadevanju držav po boljšem mednarodnem sodelovanju.. Nekoč smo živeli v sožitju z naravo. Z razvojem gospodarstva, tehnologije in infrastrukture pa smo začeli naravo izkoriščati do te mere, da smo pozabili kako odvisni smo v resnici od nje ter kakšne bodo posledice, če se narava obrne proti nam. Organizirana kriminaliteta je pojem, ki je tako v svetu kot tudi v Sloveniji dobro definiran in opredeljen. Vsi se zavedamo, da so skupine, ki se ukvarjajo z organiziranim kriminalom izredno dobro organizirane in jim je zaradi tega težko slediti, še težje jih je preprečiti. Pomembno je, da se posamezniki in države vedno bolje zavedajo posledic, ki jih prinaša organiziran kriminal in jih skušajo omejiti oziroma preprečiti. S tega vidika je pomembno tudi sodelovanje med državami. Pri preučevanju kriminalitete ne moremo mimo pojma ekološka kriminaliteta, ki je v svetu nekoliko bolje opredeljena kot v Sloveniji. Vzrok lahko iščemo tudi v tem, da smo se z ekološko kriminaliteto v Sloveniji seznanili kasneje kot so se s tem pojmom srečali v razvitem svetu. Pomembno je poudariti, da je raziskovanje na področju ekološke kriminalitete izredno napredovalo, velik uspeh pa bi predstavljala enotna definicija , ki do danes zaradi različnega pojmovanja še ni bila dosežena.. 22.

3. Gozdovi. Zakon o gozdovih ( Uradni list RS, št. 30/93, 67/02, 110/07, 106/10 ZG) v 2.členu opredeljuje gozd kot: - zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 metrov in ima površino najmanj 0,25 ha; - zemljišče v zaraščanju na površini najmanj 0,25 ha, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo v kmetijske namene in na katerem lahko gozdno drevje doseže višino najmanj 5 metrov; - obrečni in protivetrni pasovi, širši od ene drevesne višine odraslega drevja, na površini najmanj 0,25 ha . Gozd je zapleten ekosistem, ki ima velik vpliv na celotno okolje ter uspeva povsod, kjer mu to dopuščajo ekološki dejavniki in človek. Njegovo bogastvo ni samo les, ki ga posekamo, ampak tudi življenje, ki ga gozd ustvarja. Izpostavljen je številnim nevarnostim kot npr. požari, nelegalno izsekavanje gozdov, goloseki ter krčenja gozdov kar ima lahko za gozd uničujoče posledice. Požari, ki so v zadnjem času prizadeli tako Evropo kot tudi Slovenijo so prinesli s seboj številne posledice. Pogled na požarni zemljevid Evrope nazorno pokaže dobesedno zoglenelo celino. Poleg mediteranskih držav (Španija, Portugalska, Francija, Grčija, Turčija), je velika nevarnost požarov tudi v Nemčiji ter v južnih predelih Skandinavije in Anglije (Jankovič, 2012). Golosek moramo ločiti od ilegalnega izsekavanja gozdov. Golosek oziroma posek na golo je odstranitev vsega gozdnega drevja v nepomlajenem sestoju, kjer ni predvidena sprememba namembnosti zemljišča in gre za površino, pri kateri je povprečna razdalja med nasprotnimi robovi preostalega sestoja večja od ene višine odraslega drevja na tem rastišču (Zakon o gozdovih, 1993) . Krčitev gozdov je odstranitev vsega gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja zaradi spremembe namembnosti zemljišča (Zakon o gozdovih, 1993). Veliko nevarnost za gozdove predstavlja tudi nelegalna sečnja. Do danes se je na območjih z zmernim podnebjem ohranilo le 45% prvotnih gozdnih površin. Krčenje gozdov je v Evropi že končano, z alarmantno hitrostjo pa v zadnjih desetletjih izginjajo tropski gozdovi, zlasti v Južni Ameriki in Afriki, kjer so v obdobju od 1990 23.

do 2005 izsekali devet procentov gozdov. Kljub intenzivnemu zasajanju in naravnemu zaraščanju gozdov, so z Zemlje v zadnjih 15 letih izginili trije odstotki gozda. Vsak dan se izkrči 32. 000 hektarjev gozdov. To pomeni, da vsako minuto z obličja Zemlje izgine za 30 nogometnih igrišč gozdov (Tome, 2010). Gozdovi izginjajo tako zaradi naravnih katastrof kot tudi zaradi krivde človeka, ki nelegalno izsekuje les. Na prvi vzrok imamo lahko zelo malo ali nič vpliva, medtem ko lahko z ozaveščanjem posameznikov močno vplivamo na število nelegalno izsekanih gozdov in s tem pripomoremo k ohranjanju narave. Zaradi lažjega sledenja sem opisala razliko med krčenjem gozdov, golosekom in nelegalnim izsekavanjem gozdov oziroma sečnjo na črno.. 3.1 Gozdovi v svetu Gozdovi pokrivajo 31% kopne površine sveta; gre za 13.010 milijonov hektarjev, kar je skoraj 6.500 Slovenij. Površina gozdov na Zemlji je 4.033 milijonov ha, kar je 3.200-krat več kot v Sloveniji. Države z največ gozdovi na svetu so Ruska federacija, Brazilija, Kanada, ZDA in Kitajska. V svetu zaradi sprememb namembnosti gozdov in naravnih katastrof (suše, požari) še vedno izgubimo 13 milijonov ha gozdov letno, kar je površina več kot 6 Slovenij. Zaradi velikega obsega pogozdovanj je dejanska neto izguba gozdov 5,2 milijonov ha letno. V Evropi in Aziji površine gozdov naraščajo, v Severni in Srednji Ameriki so identične, najbolj pa se zmanjšujejo v Afriki in Južni Ameriki ter nekoliko manj v Oceaniji (Medved, 2011). Po podatkih European Forest Fire information System [EFFIS] je bilo samo zaradi požarov do konca marca 2012 uničenih več kot 100.000 hektarjev gozda, danes je številka še večja in sicer znaša 580.000 hektarjev gozdov (EFFIS, 2012). Proizvodnja okroglega industrijskega lesa ostaja najpomembnejši del izkoriščanja gozdov na svetovni, regionalni (Evropa) in nacionalni ravni. Okoli 30% svetovnih gozdov je primarno namenjenih pridobivanju lesa in drugim proizvodom. Dodatnih 24% gozdov je namenjenih večnamenski rabi. Poročilo predpostavlja, da ilegalno posekan les in še posebej les za kurjavo ni niti evidentiran niti zajet v poročilu (Medved, 2011). 24.

3.2 Gozdovi v Sloveniji Slovenija se uvršča v vrh evropskih držav po deležu gozda oz. gozdnatosti(Finska, Švedska, Slovenija), ter po deležu zasebnih gozdov (Švedska, Avstrija, Norveška, Slovenija, Francija). Naša država je dežela gozdov, ima dobrih 1,2 milj.ha gozdov, ki pokrivajo več kot šest desetin ozemlja (58 odstotkov). Če je človek v preteklosti stoletja krčil gozdni prostor za poljedeljstvo in živinorejo, je gozd v dobrem stoletju ponovno osvojil 0.5 milj.ha površine Slovenije. Posebej izrazito je bilo to v zadnjih desetletjih, v času izobilja uvožene hrane in energije. Svetovna gospodarska kriza in težke gospodarske razmere se bodo izrazile tudi v povprečnem zanimanju lastnikov za gospodarjenje z gozdovi (Medved, 2011). Pretežni del gozdov je na območjih bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov, ki imajo dokaj veliko proizvodno sposobnost. Približno tri četrtine gozdov je v zasebni lasti fizičnih oseb in manj kot četrtina v lasti države. Slovenija je po hektarski lesni zalogi peta na svetu in druga v Evropi (Nova Zelandija, Guadalupe, Francoska Gvajana, Švica, Slovenija)(Medved, 2011). Ravno tako, kot gozdove v svetu je tudi Slovenijo v zadnjem času pestila izguba gozdov zaradi požarov. V zadnjem poročilu Zavoda za gozdove Slovenije je zapisano, da bo treba na najmanj 131 ha zaradi posledic požara posekati poškodovano drevje in obnoviti gozd. Po prvih ocenah naj bi nastalo za 600.000 evrov škode ( Jankovič, 2012).. 25.

Slika. 2:. Površina. pogorišč. in. število. požarov. v. letih. 1988-2011. (http://www.slovenskenovice.si).. 3.3 Pomen in funkcije gozdov Nekoč so gozdovi poraščali bistveno večjo površino kopnega kot danes. Pred približno 11.000 leti pa je človek začel kmetovati in gozdove izsekovati za svoje potrebe. Prvotno jih je krčil počasi in postopoma, pred dvesto leti pa je izginjanje gozdov močno naraslo. Industrijska revolucija je prinesla napredek, število ljudi je začelo naraščati, potrebe po hrani in energiji so se povečale. Gozdove smo spremenili v pridelovalne površine, les pa nam služi kot vir energije (Tome, 2010).. 3.3.1 Pomen gozdov Naravni gozdovi zaradi svoje kompleksnosti opravljajo veliko nalog, ki presegajo njihove geografske okvire, in zadovoljujejo mnogo človekovih potreb po surovinah in naravnih produktih. So nosilci številnih vlog, ki so izrednega pomena za naše življenje. Gozdovi predstavljajo dom rastlinam, ki so osnovni vir hrane za rastlinojede kopenske organizme, v ozračje sprostijo ogromne količine kisika, kar nam omogoča življenje. Poleg tega povečujejo zračno vlažnost, opravljajo varovalno vlogo, saj ščitijo. 26.

kmetijske površine pred vetrom, izsuševanjem in pozebo ter vzdržujejo genetsko pestrost. Iz gozdov pridobivamo les, ki ga. kot surovino uporabljamo na vseh. področjih našega življenja, kot energetski vir, kot gradbeni material, v pohištveni industriji, iz njega pridobivamo papir, lepila, voske, gnojila,….(Medved, 2011).. 3.3.2 Funkcije gozdov Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 67/02, 110/07, 106/10 ZG) loči tri skupine funkcij gozdov: ekološke, socialne in proizvodne. Gozdni prostor opredeljuje kot gozd oziroma gozdno zemljišče in negozdno zemljišče, ki je ekološko oziroma funkcionalno povezano z gozdom in ki skupaj z njim zagotavlja uresničevanje funkcij gozda.. -. Proizvodne funkcije:. Proizvodnja lesa ostaja osnovna dobrina gozda. Les je pomemben vir dohodkov za lastnike gozdov ter omogoča razvoj lesnopredelovalne industrije in obrti. Ekološki problemi in naraščanje cen fosilnih goriv so glavni vzrok, da smo se začeli zavedati izrednega pomena lesa kot energetskega vira.. -. Ekološke funkcije. Zaradi vse večje onesnaženosti okolja in podnebnih sprememb, se vedno bolj zavedamo pomena gozda pri zmanjševanju onesnaženosti zraka, voda in blaženju. podnebnih. vplivov.. Na. reliefno. razgibanih. območjih. ima. tal ter gozd. nenadomestljivo protierozijsko vlogo in ščiti tla pod seboj ter nižje ležeče predele pred zemeljskimi in snežnimi plazovi, usadi, padajočim kamenjem itd.. -. Socialne funkcije. Zaradi vedno večjih potreb sodobnega človeka po aktivnostih v naravi postajajo vedno bolj zaželene in pomembne tudi socialne storitve gozda. Gozd ima veliko vlogo pri ohranjanju in varovanju naravnih in kulturnih vrednot. Pomembno vlogo ima tudi v turizmu in rekreaciji. Vedno bolj postaja zanimiv kot območje miru, sprostitve, neokrnjene narave.. 27.

Gozd predstavlja za človeka neprecenljivo dobrino, zato ga je potrebno ohranjati in varovati. Potrebno ga je zaščititi saj nam nudi številne ˝ugodnosti˝ kot so sproščanje kisika. v. ozračje,vplivajo. na. klimatske. razmere,. vzdržujejo. genetsko. pestrost,omogočajo proizvodnjo lesa, imajo varovalno funkcijo in še bi lahko naštevali. Ravno zaradi tega se moramo zavedati, da smo kljub napredku gospodarstva odvisni od narave in posledično od gozda. Ker pa izsekavanje gozdov predstavlja velike zaslužke, si je v tej dejavnosti utrl pot tudi organiziran kriminal, ki je prodrl v same vrhove gospodarstva.. 28.

4. Nelegalno izsekavanje gozdov v svetu in v Evropi. Brack in House (v Odar in Dobovšek, 2011) nelegalno izsekavanje gozdov opredelita kot »kršitev zakonodaje s področja sekanja gozda ter transporta in predelave lesnih izdelkov«. Takšna opredelitev je velikokrat nezadostna, saj mnoge države zakonodaje s področja varstva gozdov in njihove rabe nimajo, imajo nezadostno, ali pa je v nasprotju z ostalimi državnimi zakoni. Poleg tega so ti zakoni velikokrat socialno nesprejemljivi, ker iz rabe gozdov izključujejo prebivalce, ki živijo v njih ali ob njih (SIDA, 2008, v Odar, Dobovšek, 2011), in s tem kriminalizirajo včasih celo tako banalna in za preživetje nujna opravila kot je na primer nabiranje dračja. Študije primerov držav in odstotka nezakonite sečnje (Import of illegal tropical timber to the UK, 2001):. -. BRAZILIJA: 80- odstotna nezakonita sečnja. V Amazonskem gozdu je imela sečnja velik vpliv na izgubo kar 53 milijonov hektarjev gozda med letoma 1972 in 1998. -. INDONEZIJA : 73 odstotkov nezakonite sečnje. V Indoneziji vsako leto izgineta 2 milijona hektarjev gozda -. MALEZIJA: 35 odstotkov nezakonite sečnje. Malezija je izgubila že skoraj polovico svojega gozda. Nivo sečnje na črno naj bi se po ekonomski krizi leta 1997 še povečal. -. KAMERUN: 50 odstotkov nezakonite sečnje. Kamerun spada med pet najpomembnejših izvoznic lesa. Kar 81 procentov gozdov v Kamerunu je izpostavljenih nelegalnemu izsekavanju. Po letu 1994 se ilegalna sečnja še stopnjuje. Primer rešitve trgovine z lesom je certificiranje gozdov, ki je nastalo v razvitih državah (EU) kot učinkovit mehanizem. Tega pa ne moremo trditi za države v razvoju, kjer je nelegalna sečnja pogost pojav. Spremljanje in preprečevanje le-tega je izjemno težaven proces.. 29.

4.1 Spremembe površin svetovnih gozdov zaradi poseka Številne okoljevarstvene organizacije poročajo o velikih izgubah svetovnega gozda zaradi poseka. Organizacija Greenpeace (2008) navaja, da je 80% svetovnih gozdov že uničenih ali hudo degradiranih. Po podatkih World Wildlife Found [WWF] organizacije vsako leto izgubimo 12-15 milijonov hektarjev gozda. Samo na področju Amazonije naj bi bilo med avgustom 2003 in avgustom 2004 izsekanih 26.130 km/2 gozda, od tega večina nelegalno. Razlogi za tako obsežno krčenje gozdov so predvsem živinoreja, samooskrbno kmetijstvo, naseljevanja, razvoj infrastrukture in požari (Illegal logging, 2011).. Preglednica 1: površine gozdov po regijah in spremembe le-teh prikazane v dveh obdobjih ( FAO Forest…,v Jereb, 2010). OBMOČJE. OBSEG GOZDOV,. STOPNJA SPREMEMB. LETO 2005 V %. V OBDOBJIH V %. POVRŠINE OBMOČJA. 1990-2000. 2000-2005. Srednja. 44,6. -0,37. -0,28. Vzhodna. 18,9. -0,94. -0,97. Severna. 8,2. -0,64. -0,69. Južna. 29. -0,63. -0,66. Zahodna. 14,9. -1,17. -1,17. Vzhodna. 21,3. 0,81. 1,65. Južna. 19,2. 0,27. -0,11. Jugovzhodna. 46,8. -1,2. -1,3. Srednja. 3,9. 0,06. 0,06. Zahodna. 4. 0,09. 0,02. Severna. 32,7. 0. -0,01. Srednja. 43,6. -1,47. -1,23. Južna. 47,7. -0,44. -0,5. Karibi. 26,1. 0,65. 0,92. AFRIKA. AZIJA. AMERIKA. 30.

EVROPA Rusija, Ukrajina,. 46,7. 0,01. -0,01. Vzhodna. 32,8. 0,71. 0,35. Zahodna. 36,8. 0,56. 0,45. AVSTRALIJA IN. 24,3. -0,21. -0,17. 30,3. -0,22. -0,18. Moldavija, Belorusija. OCEANIJA SVET SKUPNO. Trend rasti svetovnih gozdov je torej negativen. Največje upadanje je v Srednji Ameriki in Afriki, največje povečanje pa poleg Evrope na Karibih in v Vzhodni Aziji. V razvitih državah prevladujejo načini gospodarjenja oz. koriščenje gozdov za les, ki imajo več ali manj tudi strokovno podlago. Gre za nekakšno parcialno regulacijo s tem, da stopnja prirastka gozdov sovpada s stopnjo poseka gozdov. Razvite države se zavedajo, da morajo zmanjšati krčenje gozdov in uvesti ukrepe za sonaraven pristop h gospodarjenju (Jereb, 2010). Na drugi strani. imamo dežele v razvoju, kjer se gozdovi krčijo relativno. nenadzorovano in v precejšnjem neskladju s stopnjo njihovega prirastka. Zaradi velike rasti prebivalstva so gozdovi nevarno podvrženi krčenju, glavna razloga za to sta poraba lesa in pa izsekavanje gozdnih površin iz namena pridobitve kmetijskih površin. Prihaja do obsežnih krčenj gozdov npr. tropskih deževnih gozdov v Braziliji in prostranih borealnih gozdov v Sibiriji (v Jereb, 2010).. 4.2 Uničevanje tropskih gozdov Skoraj polovica deževnih gozdov je v tropskem delu Srednje in Južne Amerike, tretjina v Aziji in Oceaniji ter slaba petina v Afriki. Danes ( predvsem zaradi človekovega poseganja) zavzemajo 1.2 milijarde ha oziroma 8% kopnega, medtem, ko so nekoč zavzemali 12%. Tropski gozdovi izginjajo zaradi pridobivanja pašnih površin ter sečnje dreves za pridobivanje lesa. Ocenjujejo, da se površina tropskih gozdov letno zmanjša za 31.

140.000 kvadratnih kilometrov, glede na satelitske posnetke pa lahko ugotovimo, da se je površina tropskega gozda v obdobju od leta 1990 do leta 2000 zmanjšala za 92.000 kilometrov oziroma za 0.52% letno (Youth, 2003 ). Najbolj ogrožen predel tropskih gozdov je gozd na območju Amazonije. Razprostira se na več kot 60% Brazilije, celotna površina pa znaša več kot 4.1 milijona kvadratnih kilometrov. Najbolj črnoglede napovedi pravijo, da naj bi do leta 2030 izginilo že okoli 60% prvotnega območja tega gozda (M.T, 2007). Vzroke za množične sečnje v Amazonskem gozdu lahko najdemo v pomanjkanju političnih okvirov za podporo trajnostnemu razvoju in varstvu naravnih virov, politični. nestabilnosti,. nezmožnosti. vladnih. subjektov. za. vzpostavitev. in. uveljavljanje zakonodaje ter revščini in neenakosti, ki pestita prebivalce (WWF, 2012). Problematiko stanja gozdov v tropih skušajo rešiti s pomočjo raznovrstnih ukrepov pri izvozu in uvozu. S strani proizvajalk lesa se pojavljajo predvsem izvozne omejitve, s strani držav uvoznic tropskega lesa pa se pojavljajo uvozne omejitve in bojkoti rabe tropskega lesa. Ti ukrepi so bili prisotni na trgih Evropske unije in ZDA. Namen omejitev je bilo predvsem zmanjševanje obsega deforestacije, vendar pa je učinkovitost tega vprašljiva saj največji problem tovrstnih ukrepov leži v slabem nadzoru države (Jereb, 2010).. 4.2.1 Posledice uničevanja gozdov. Posledice uničevanja gozdov so številne (WWF, 2012): -zmanjševanje biotske raznovrstnosti: prosto živečim živalim je s krčenjem in propadanjem gozdov odvzeto naravno okolje kar posledično vodi v večjo dovzetnost teh živali, da postanejo žrtve lovcev. Približno 80% dokumentiranih svetovnih vrst najdemo v tropskih gozdovih, ki so najbolj izpostavljeni izsekavanju, - povečanje izpustov toplogrednih plinov: krčenje gozdov povzroča 15% svetovnih emisij toplogrednih plinov, kar pripomore k škodljivemu globalnemu sevanju, -povečanje erozije, -oviranje preživetja predvsem domorodnega prebivalstva, ki je neposredno odvisno od kmetijstva, lova ali nabiranja gozdnih proizvodov, -povzročanje nasilnih konfliktov med prebivalstvom, -večja dovzetnost gozdov za naravne katastrofe. 32.

4.3 Trgovina z lesom in organizirani kriminal Sečnja na črno predstavlja za organizirane kriminalne skupine dejavnost, ki ob majhnih tveganjih daje visoke dobičke. Skupine se ukvarjajo tako z uničevanjem ekosistemov in vrst, nelegalnim izsekavanjem gozdov, kot tudi s tihotapljenjem lesa in lesnih izdelkov preko meja, izsekavanjem vrst zaščitenih s CITES in ponarejanjem izvozno-uvoznih dokumentov . Korupcija je prisotna na vseh stopnjah, od podkupovanja lokalnih gozdarjev, čuvajev parkov in policistov, do podkupovanja političnih elit in najvišjih vojaških poveljnikov. Predvsem v državah v razvoju imajo uradniki nizke plače, zavedajo se, da so gozdovi odmaknjeni, nadzor nad lokalnimi uradniki pa je majhen, zato se ustvarjajo pogoji, ki so za korupcijo idealni Elliott (2007), pravi, da »brez sodelovanja organiziranih kriminalnih skupin obseg nelegalne trgovine. ne bi bil takšen kot je danes. Te skupine namreč nelegalno. izsekan les zmešajo z legalno izsekanim. Izvor lesa s tem ni več sledljiv, tihotapljenje lesa pa postane lažje kot tihotapljenje drog« (v Odar, Dobovšek, 2011:64). 4.3.1 Zaslužki, ki jih prinaša trgovina z lesom Nelegalna trgovina z lesom, ki jo v veliki meri opravljajo dobro organizirane kriminalne združbe, prinaša velike dobičke. Po mojem mnenju je to tudi eden izmed glavnih razlogov, da se bo, v primeru neučinkovitega posredovanja odgovornih organov, nelegalna sečnja gozdov in s tem tudi trgovina z lesom v prihodnosti močno razvila. V zadnji analizi, ki jo je objavila Svetovna banka je bilo ugotovljeno, da se v svetovnem merilu v industriji, povezani z nezakonito sečnjo gozdov, vsako leto obrne od sedem do enajst milijard evrov. Zaradi tako velike dobičkonosnosti si nezakoniti drvarji lahko privoščijo tehnološko najnaprednejše stroje, s katerimi delo opravljajo hitreje, kar pa oblastem še otežuje preprečevanje sečnje, saj izropane dele gozda opazijo šele ko je že prepozno. Veliko odgovornost nosi tudi razvit svet saj se pri nakupu visokokakovostnega lesa ne ozirajo na izvor, ampak predvsem na ceno (Nezakonita sečnja gozdov postaja niša za velike kriminalne združbe, 2012).. 33.

4.4 Trgovina z lesom kot oblika ekološke kriminalitete v Sloveniji. 4.4.1 Problematika (organizirane) ekološke kriminalitete v Sloveniji Varstvo okolja v Sloveniji ni zmoglo slediti hitrim spremembam ter vsesplošnemu razvoju in napredku družbe. Dejstvo je, da je Slovenija v primerjavi z ZDA, Anglijo in Avstralijo šele na začetku razvoja, saj je bila prvič podrobneje omenjena leta 1981, ko je Pečar poskušal opredeliti pojem ekološke kriminalitete. Ekološka kriminaliteta je razmeroma novo področje, ki se še vedno spreminja, njen problem pa predstavlja obseg storjenih kršitev in vidnost posledic (Eman, 2011). Posebnost Slovenije ostaja njena prostorska umeščenost v območje prehoda med zahodno in vzhodno Evropo ter mejo med severom in jugom, zaradi česar je znana kot tranzitna država organiziranih kriminalnih skupin, ki tovor na našem ozemlju skladiščijo, najpogosteje pa zgolj prepeljejo skozi državo. Posebno nevarnost predstavljajo ilegalni prevozi odpadkov iz zahodne Evrope, ki jih opravljajo romunski in bolgarski državljani ( Eman, 2011). Iz pregleda poročil Inšpektorata Republike Slovenije. za okolje in prostor. (IRSOP)(2006-2008) in policijskih baz podatkov o kriminaliteti (2002-2010) izhaja, da so v Sloveniji. najbolj pogoste naslednje kršitve zoper okolje: onesnaženje vode,. onesnaževanje zraka, onesnaževanje tal, ravnanje z odpadki (komunalni in industrijski odpadki, nevarni odpadki,odpadna olja in pogonska goriva,…), nezakonita trgovina z živalskimi in rastlinskimi vrstami, minerali in fosili, uvoz,izvoz in nezakonita pridobitev ali uporaba radioaktivnih ali drugih nevarnih snovi, ogrožanje okolja in uničevanje gozdov, mučenje živali in nezakonit lov, onesnaženje z elektromagnetnim sevanjem, svetlobno onesnaževanje, vožnje v naravnem okolju s kolesi in motornimi vozili ter motornimi sanmi (Eman, 2010). Odstotek dejanj organizirane ekološke kriminalitete pri 145 kaznivih dejanj ekološke kriminalitete je relativno nizek, vendar kljub temu pristojni organi zaznavajo prisotnost organizirane ekološke kriminalitete tudi v Sloveniji.. 34.

4.4.2 Nelegalno izsekavanje gozdov in trgovina z lesom v Sloveniji V Sloveniji je bilo zaznanih nekaj primerov, ko so organizirane kriminalne skupine ilegalno sekale in izropale gozdove. Škodo običajno opazijo šele lastniki gozdov, ko pridejo do svojega zemljišča. Za kriminalne skupine so posebej zanimivo odročni gozdovi, v bližini državne meje, kot so območje Gorjancev, območje ob Muri in sporna meja s Hrvaško, na Goričkem zapuščena območja ob madžarski meji idr. (Eman, 2010). Ob pregledu poročil Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2008, 2009 in 2010 sem prišla do naslednjih ugotovitev: Leta 2008 je bil inšpekcijsko obravnavan nezakonit posek 16.149 m3 lesa, kar je precej manj kot leta 2007. V letu 2008 je bilo registriranih tudi nekaj tatvin gozdnega drevja, ki pa ga oškodovani lastniki gozdov zaradi slabih izkušenj, da je v večini primerov iskanje storilcev neuspešno, praviloma ne želijo prijaviti policiji. V obdobju od leta 2000 do 2010 je bilo v slovenskih gozdovih skoraj 1300 nezakonitih sečenj v gozdovih. Leta 2010 so na Zavodu za gozdove zabeležili 451 primerov nezakonitih posegov v gozd, kar je v primerjavi z letom poprej kar za 250 odstotkov več. 95 odstotkov vseh tovrstnih primerov je bilo s področja kmetijstva (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2008,2009,2010). S sečnjo na črno imamo težave tudi v Sloveniji, poudariti pa je potrebno, da je ta problem v primerjavi z ostalimi državami veliko manjši. Kljub temu bo potrebno poseči po pravnih pravilih in povečati sankcije storilcem teh kaznivih dejanj. Zaskrbljujoče je namreč dejstvo, da ljudje kraje gozdnega drevja nočejo prijaviti, saj je iskanje storilca v večini primerov neuspešno. Po mojem mnenju se zaradi tega statistika sečnje na črno ne ujema z realno sliko.. 4.5 Gospodarski in družbeni učinki nezakonitega izsekavanja gozdov Nezakonita sečnja je globalni problem, ki negativno vpliva na gospodarstvo, okolje in družbo.. 35.

Lesno pridelovalna industrija predstavlja velik delež v gospodarstvu tako v razvitih kot tudi v manj razvitih državah. Kratkoročen porast gospodarstva, ki nastane zaradi pretvorbe gozdnih območij v kmetijsko predelovalne površine ali prevelika izraba gozda za pridobivanje lesnih proizvodov, navadno vodita v izgubo dolgoročnega pridelka ali dolgoročne rodovitnosti zemlje (zaradi tega pride do zmanjšanja možnosti izkoriščanja naravnih virov). Zahodna Afrika, Madagaskar, jugozahodna Azija in veliko ostalih področij, so izkusili nižje prihodke v gospodarstvu kot vzrok upada gozdnega poseka. Nezakonita sečnja povzroča milijardno škodo v nacionalnem gospodarstvu- za države, ki predelujejo les je lahko ta škoda od 10 do 15 milijard evrov letno (Illegal logging, 2008). Na konvenciji o biološki raznolikosti, (v Bonu) so predstavili poročilo, v katerem so podali, da bi lahko škoda, nastala na gozdovih in ostalih področjih narave, prepolovila življenjski standard revnega prebivalstva in zmanjšala svetovni bruto proizvod za okoli 7 % do leta 2050. V primerjavi z izkoriščanjem vodnih virov in obdelovalne zemlje, je izkoriščanje gozdov in njihovih danosti skozi zgodovino igralo ključno vlogo v človeški družbi. Današnjem moderne družbe nadaljujejo z izkoriščanjem gozdov za pridelavo lesa, ki ga koristijo za gradnjo hiš in pridobivanje papirja medtem ,ko je v državah v razvoju skoraj tri milijone ljudi odvisnih od lesa za potrebe ogrevanja in kuhe (Illegal logging, 2008). Učinek na gospodarstvo je torej izguba prihodka in drugih koristi. Okoljski učinki nezakonite sečnje se kažejo v krčenju gozdov, podnebnih spremembah in izgubi biotske raznovrstnosti. Družbene posledice pa so povezane s spori glede zemlje in virov, osiromašenjem lokalnih in avtohtonih skupnosti ter oboroženimi spopadi. Na trgih se tako pojavljajo les in lesni proizvodi po nižjih cenah ter s tem pa spodkopavajo prizadevanja odgovornih gospodarskih subjektov.. 36.

5. Aktivnosti Evropske unije v boju zoper organizirani. kriminal Organiziran kriminal je grožnja gospodarstvu in družbi v Evropi. Evropska unija skuša z različnimi akti, aktivnostmi in programi vplivati na čim učinkovitejše zatiranje in pregon organiziranega kriminala na celotnem območju EU. Najpomembnejši dokument s področja boja proti organiziranemu kriminalu predstavlja. Konvencija. Organizacije. Združenih. narodov. o. transnacionalnem. organiziranem kriminalu. Glavni cilj je krepitev sodelovanja za učinkovitejše preprečevanje in zatiranje mednarodnega organiziranega kriminala, ki temelji na preventivno-represivnem pristopu. Določa tudi splošna pravila in ukrepe, ki naj jih države sprejmejo na različnih področjih (sodne pristojnosti, izročitev, zaščite prič,…). Naslednji pomemben element predstavlja Kazenskopravna konvencija o korupciji, ki je usmerjen predvsem v razvoj skupnih standardov, ki se nanašajo na določena korupcijska kazniva dejanja. Njen namen je predvsem izboljšati mednarodno sodelovanje. 28. aprila 1997 je bil s strani ES sprejet Akcijski načrt za boj proti organiziranemu kriminalu, ki natančno določa obveznosti držav in institucij EU. Načrt poudarja vlogo Europola kot centralnega organa za boj. proti. organiziranemu kriminalu (Dobovšek, 2008). Enega najmočnejših in najpomembnejših mehanizmov predstavlja bilateralno in multilateralno meddržavno sodelovanje, zato je Svet EU 29. aprila 2004 ratificiral Konvencijo združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, s čimer so določbe tega temeljnega dokumenta globalne narave postale obvezujoče tudi za Evropsko skupnost. Decembra 2009 je Svet EU sprejel Stockholmski program za odprto in varno Evropo, ki opredeljuje politiko EU na področju notranjih zadev in pravosodja v obdobju 20102014. Čezmejni kriminal je postal problem , ki nujno zahteva jasen in celovit odziv, zato želijo poudariti pomen Europola in Eurojusta. Pomembno je poglavje 4.4. ki se nanaša na zaščito pred hudimi kaznivimi dejanji in organiziranim kriminalom. Ukrepanje Evrope mora temeljiti na sistematizaciji izmenjave informacij, celoviti uporabi preiskovalnih orodij ter povečanim sodelovanjem s tretjimi državami. V naslednjih letih bo posebna pozornost namenjena naslednjim pojavom: trgovina z ljudmi, spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija, kibernetska kriminaliteta,. 37.

gospodarski kriminal in korupcija, prepovedane droge, terorizem, celovito in učinkovito obvladovanje nesreč v EU (Stockholmski program, 2010).. 5.1 Boj proti organizirani ekološki kriminaliteti, nezakoniti sečnji, krčenju gozdov in trgovini z lesom Države in organizacije se z bojem proti organizirani ekološki kriminaliteti, nezakoniti sečnji, krčenjem gozdov in trgovini z lesom spoprijemajo s številnimi pogodbami. Sprejetih je veliko svetovnih, regijskih in bilateralnih okoljevarstvenih pogodb, ki kažejo na mednarodno sodelovanje in željo po boljšem varovanju okolja, vendar pa ne moremo mimo dejstva, da svet še vedno nima transnacionalnih mehanizmov, ki bi prisilili ˇnajvečjeˇdržave k spoštovanju norm , ki so pomembne tako za posameznike kot tudi za človeštvo. Najnovejši napredek pri vključevanju okoljskih problemov v varnostne strategije je nedvomno nov Natov strateški koncept zavezništva, sprejet na vrhu v Lizboni novembra 2010, ki opredeli okoljske probleme kot eno od ključnih značilnosti sodobnega varstva okolja (B.T., G.V., 2010). Težave, ki nastanejo pri soočanju z okoljsko kriminaliteto so sledeče: - pomanjkljivost zakonodaje, ki otežuje začetek pregona, - težave z dokazovanjem okoljske kriminalitete - premile sankcije, - korupcija v javni upravi. Predlogi, ki bi pripomogli k izboljšanju stanja ekološke kriminalitete in trgovine z lesom: -vzpostavitev strogega inšpekcijskega nadzora ter ozaveščanje in krepitev okoljske odgovornosti v podjetjih, ki kupujejo les in lesne izdelke v državah v razvoju, -po mnenju Environment Investigation Agency (EIA) je vzpostavitev mednarodnih mehanizmov za reguliranje trgovine z lesom ključ do preprečevanja ekološke kriminalitete na tem področju, - poostren zračni nadzor nad gozdnatimi površinami v državah izvora, -izobraževanje organov pregona o ekološki kriminaliteti in okoljskih problemih ter spodbujanje sodelovanja med različnimi resorji in službami zadolženimi za pregon. 38.

tovrstne kriminalitete, -ozaveščanje javnosti ter krepitev družbene in okoljske odgovornosti: Z vse večjo ozaveščenostjo prebivalstva se veča pritisk na državne organe, da sprejmejo zakone in kazni, ki bi omejile obseg ekološke kriminalitete in s tem povezano ilegalno trgovino z lesom. Vedeti pa je potrebno tudi, da civilna družba nosi vlogo prijavitelja kaznivih dejanj zoper okolje, kar pa je v posameznih primerih lahko tudi življenjsko nevarno, saj organizirane kriminalne mreže vključujejo zelo premožne ter vplivne podjetnike in politike. Vsi odzivi na ekološko kriminaliteto imajo skupen ciljobvarovati in ohraniti naravo ( Meško et al., 2012) -učinkovitejše delovanje vladnih organov in sodišč: Mnogokrat se namreč zgodi, da oblasti ignorirajo prijave, ki so povezane z nelegalno trgovino z lesom, če pa že pride do preiskave so te vodene zelo amatersko in neodgovorno. Na sodišču se znajdejo ljudje, ki so pri sečnji sodelovali zgolj kot delavci v kar so bili primorani zaradi nevzdržnega gmotnega položaja. Odzivanje kazenskopravnega sistema na pojave ekološke kriminalitete je izrazito reaktivno, (post festum) in kljub temu, da se policija zaveda pomena proaktivnega odzivanja in ga poskuša tudi izvajati, je nujno potrebna večja proaktivna odzivnost pristojnih ministrstev in njihovih služb ter izvajanje preventivnih nadzorov v sodelovanju s prebivalci (Eman, 2010). Naj naštejem nekaj predlogov, ki jih je sprejela oziroma predlagala Evropska Unija v želji, da bi preprečila in omejila nelegalno trgovino z lesom.. 5.1.1 Certificiranje lesa. Certificiranje gospodarjenja z gozdovi je aktualna tema v Evropi in po svetu. Prvi začetki uvajanja so bili prisotni v 90-ih letih. Vodilno vlogo so imele različne nevladne organizacije (WWF-World Wildlife Fund, Greenpeace). Gre za proces katerega rezultat je napisana izjava o kakovosti, ki potrjuje poreklo lesa v izdelku. Pojasnjuje status in usposobljenost na podlagi validacije neodvisne tretje osebe. Lesu sledijo skozi vse faze proizvodnega procesa pridobivanja, predelave, transporta in skladiščenja, do prodaje končnemu potrošniku (Piškur, 2005).. 39.

Prvotni namen certificiranja je bil predvsem preprečiti uničevanje tropskih gozdov, vendar pa imajo tropske države najmanjše deleže certificiranih gozdov.. 5.1.2 Mikročipi za trajnostno upravljanje gozdov Sistem, ki temelji na mikročipih, lastnikom gozdov in kupcem lesa pove, kdo je požagal drevo, katera žaga ga je obdelala in kdo je les prodal. Brazilski lesni inženir Paulo Borges je razvil sistem mikročipov, ki se ga pritrdi na deblo drevesa. Podatke o drevesu se lahko pridobi prek pametnega telefona ali prek drugih ročnih elektronskih naprav. Mikročipi pridobivajo in hranijo ključne podatke, ki kupcem povedo, kje je bilo drevo posekano, katera žaga ga je obdelala in prodala ter kakšne velikosti je bilo drevo. S sistemom bodo preprečili prepovedano prakso ilegalne. sečnje. in. ponarejanja. certifikatov. o. lesu.. Gary. Dodge,. direktor. raziskovalnega oddelka in certificiranja pri svetu za upravljanje gozdov, meni, da bo v primerih, ko lastnik gozda in žaga goljufata, mikročip pripomogel k boju proti ilegalni sečnji (T.H., 2010).. 5.1.3 Uredba Evropske unije o lesu, ki se bo izvajala od 3. marca 2013 Poslanci v Evropskem parlamentu so že julija 2010 s 644 glasovi za. in 25 proti. glasovali za zakonodajo o prepovedi uvoza in prodaje nelegalno posekanega lesa, ki naj bi začela veljati leta 2012. Namen sprejetja zakonodaje je bil, da bi zakrpali luknje, ki so evropskim podjetjem omogočile, da uvažajo in prodajajo nelegalno posekan les, ki prihaja iz držav kot sta Brazilija in Indonezija. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da je kar petina lesa, uvoženega v Evropsko unijo, prišla iz nelegalnih virov. Po podatkih World Wildlife Found ta trgovina letno obsega 850 milijonov evrov. S sprejetjem te zakonodaje morajo vsa podjetja, ki uvažajo les dokazati, da je les posekan legalno (Prepoved trgovanja z nelegalno posekanim lesom, 2010). Globalne spremembe in naraščajoča kriza so nedvomno prispevali k ozaveščanju o pomenu v zadnjih desetletjih zapostavljenega naravnega bogastva in izkoriščanju lesa, zato je EU za boj proti trgovini z nezakonito pridobljenim lesom oktobra 2010 sprejela novo uredbo o lesu (Uredba (EU) št.995/10 o določitvi obveznosti 40.