Aleksander Dev in Ptuj

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za umetnostno zgodovino. DIPLOMSKO DELO. Eva Murko. Maribor, 2017.



UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za umetnostno zgodovino. Diplomsko delo ALEKSANDER DEV NA PTUJU. Graduation thesis ALEKSANDER DEV IN PTUJ. Mentorica:. Kandidatka:. izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki. Eva Murko. Maribor, 2017.

Lektorica: Milena Žuran, prof. slov. in ang. jezika. Prevajalka: Milena Žuran, prof. slov. in ang. jezika.

ZAHVALA. Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Marjeti Ciglenečki za strokovno pomoč in svetovanje pri pisanju diplomskega dela.. Zahvaljujem se družini in prijateljem za vzpodbudo in podporo tekom študija. Hvala..

Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija. Priloga 6 - IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA UNIVERZA V MARIBORU Filozofska fakulteta___ (ime članice UM). IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA Ime in priimek študent‐a/‐ke: Eva Murko Študijski program: UMETNOSTNA ZGODOVINA Naslov zaključnega dela: Aleksander Dev na Ptuju. Mentor: Somentor:. Marjeta Ciglenečki. Podpisan‐i/‐a študent/‐ka Eva Murko izjavljam, da je zaključno delo rezultat mojega samostojnega dela, ki sem ga izdelal/‐a ob pomoči mentor‐ja/‐ice oz. somentor‐ja/‐ice; izjavljam, da sem pridobil/‐a vsa potrebna soglasja za uporabo podatkov in avtorskih del v zaključnem delu in jih v zaključnem delu jasno in ustrezno označil/‐a; na Univerzo v Mariboru neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico ponuditi zaključno delo javnosti na svetovnem spletu preko DKUM; sem seznanjen/‐a, da bodo dela deponirana/objavljena v DKUM dostopna široki javnosti pod pogoji licence Creative Commons BY‐NC‐ND, kar vključuje tudi avtomatizirano indeksiranje preko spleta in obdelavo besedil za potrebe tekstovnega in podatkovnega rudarjenja in ekstrakcije znanja iz vsebin; uporabnikom se dovoli reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo; dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v zaključnem delu in tej izjavi, skupaj z objavo zaključnega dela; izjavljam, da je tiskana oblika zaključnega dela istovetna elektronski obliki zaključnega dela, ki sem jo oddal/‐a za objavo v DKUM.. Uveljavljam permisivnejšo obliko licence Creative Commons: ________________ (navedite obliko).

Začasna nedostopnost: Zaključno delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, zaščite poslovnih skrivnosti, varnosti ljudi in narave, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika: (naziv in naslov naročnika/institucije) ne sme biti javno dostopno do (datum odloga javne objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela). To se nanaša na tiskano in elektronsko obliko zaključnega dela.. Temporary unavailability: To ensure competition priority, protection of trade secrets, safety of people and nature, protection of industrial property or secrecy of customer's information, the thesis (institution/company name and address) must not be accessible to the public till (delay date of thesis availability to the public must not exceed the period of 3 years after thesis defense). This applies to printed and electronic thesis forms.. Datum in kraj:. Maribor, 11.09.2017. Podpis študent‐a/‐ke: ____________________________. Podpis mentor‐ja/‐ice: __________________________ (samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno) Ime in priimek ter podpis odgovorne osebe naročnika in žig:. (samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno).

ALEKSANDER DEV NA PTUJU Povzetek Aleksander Dev (1903—1967) je moderno usmerjen arhitekt, ki je deloval v Mariboru in bližnji okolici od tridesetih do šestdesetih let dvajsetega stoletja. Bil je eden od pionirjev mariborske moderne arhitekture v medvojnem času. Po končanem šolanju pri Jožetu Plečniku (1872—1957) v Ljubljani se je usmeril predvsem v funkcionalizem, opazijo pa se tudi odmevi ekspresionizma, stanovanjske gradnje devetnajstega stoletja in vplivi mentorja Plečnika. Njegov opus je širok in zajema predvsem stanovanjske in poslovne stavbe, počitniške koče, oblikovanje pohištva in notranje opreme, preureditev prostorov, v manjši meri tudi regulacije ulic, ukvarjanje s tipografijo. Pričujoče diplomsko delo obravnava arhitekturna dela Aleksandra, poznanega tudi pod imenom Saša, Deva na Ptuju, ki so nastala v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Za boljše razumevanje se naloga na začetku osredotoči na Devove mariborske gradnje, to so stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev (1930—1931), Hranilnica dravske banovine (1931—1932), Gospodarska zavarovalna zadruga Drava (1937—1940) ter Hutterjev blok (1940—1941). V primerjavi z omenjenimi se drugi del naloge posveti ptujskim gradnjam, to so Brenčičeva hiša, na kateri so opazni vplivi Plečnika, funkcionalistična Jedličkova hiša, enodružinska hiša Lešnik ter adaptacija obrambnega stolpa ob Dravi v Vinarski muzej, ki stoji na Dravski ulici, za katero je Dev leta 1937 pripravil regulacijski načrt. Gre za poskus umestitve teh projektov v Devov opus, ki še do danes ni bil sistematsko obdelan in kritično analiziran.. Ključne besede: Aleksander Dev, Saša Dev, arhitektura 20. stoletja, funkcionalizem, ekspresionizem, ptujska moderna arhitektura, mariborska moderna arhitektura, Jože Plečnik, stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev, Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, Hranilnica dravske banovine, Hutterjev blok, Brenčičeva hiša, Jedličkova hiša, Vinarski muzej Ptuj..

ALEKSANDER DEV IN PTUJ Abstract Aleksander Dev (1903—1967) is a modern architect who worked in Maribor and its vicinity from the 1930s to the 1960s. He was one of the pioneers of modern architecture in Maribor. After graduating from Jože Plečnik (1872—1957) in Ljubljana, he focused primarily on functionalism, and in his work, echoes of expressionism, residential construction of the nineteenth century and the influence of mentor Plečnik can be noticed. His opus is wide and covers mainly residential and commercial buildings, holiday homes, furniture and interior design, room renovation, and to a lesser extent street regulation and typography. This thesis deals with the architectural works of Aleksander, also known as Saša Dev in Ptuj, which were created in the 1930s. For a better understanding, the thesis initially focuses on Dev's constructions in Maribor, that is the building of the Central Insurance Institute of Workers (1930—1931), the Dravska Banovina Savings Bank (1931—1932), Drava Economic Insurance Cooperative (1937—1940) and the Hutter apartment building (1940—1941). In comparison with the above, the second part of the thesis is dedicated to buildings in Ptuj, namely the Brenčič house, which was inspired by Plečnik, the functional Jedliček house, the Lešnik single-family house, and the adaptation of the defence tower along the Drava river to the Winery Museum on Dravska street, for which Dev prepared a regulation plan in 1937. This is an attempt to place these projects into Dev's opus, which has not been systematically processed and critically analyzed to this day.. Key words: Aleksander Dev, Saša Dev, architecture of the 20th century, functionalism, expressionism, Ptuj modern architecture, Maribor modern architecture, Jože Plečnik, building of the Central Insurance Institute of Workers, Drava Economic Insurance Cooperative, Hutter’s apartment building, Brenčič house, Jedliček house, Winery Museum of Ptuj..

KAZALO VSEBINE. 1 UVOD ...................................................................................................................... 1 1.1 Namen ............................................................................................................... 1 1.2 Raziskovalne hipoteze ...................................................................................... 1 1.3 Metodologija ...................................................................................................... 1 1.3.1 Raziskovalne metode ................................................................................. 1 1.3.2 Uporabljeni viri ............................................................................................ 2 2 ALEKSANDER DEV ............................................................................................... 3 2.1 Življenje in šolanje ............................................................................................. 3 2.2 Usmeritev in poskus pregleda Devovih realiziranih in nerealiziranih del ........... 5 2.3 Delo in zaposlitve ............................................................................................ 13 3 DEV V MARIBORU................................................................................................ 15 3.1 Stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev ..................................... 15 3.2 Gospodarska zavarovalna zadruga Drava ...................................................... 24 3.3 Hranilnica dravske banovine ........................................................................... 29 3.4 Hutterjev blok .................................................................................................. 34 4 DEV NA PTUJU ..................................................................................................... 39 4.1 Brenčičeva hiša ............................................................................................... 40 4.2 Jedličkova hiša ................................................................................................ 53 4.3 Vinarski muzej ................................................................................................. 66 5 SKLEP ................................................................................................................... 74 6 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 75 6.1 Seznam arhivskih virov ................................................................................... 75 6.2 Seznam spletnih virov ..................................................................................... 75 6.3 Seznam literature ............................................................................................ 76. i.

KAZALO SLIK Slika 1 - Arhitekt Aleksander (Saša) Dev, vir: Stojan SKALICKY, Legendarno razkošje delavskega bloka, Oris, revija za arhitekturo in kulturo, 58, 2009, str. 130... 3 Slika 2 - Diplomsko delo Saše Deva, Poštni urad v predmestju, 1927, vir: Arhiv Plečnikove hiše, fond: Saša Dev ................................................................................ 4 Slika 3 - Diplomsko delo Saše Deva, Poštni urad v predmestju, 1927, vir: Arhiv Plečnikove hiše, fond: Saša Dev ................................................................................ 4 Slika 4 - Tovarna Jugosvila, skica pročelja, tloris prvega nadstropja in tloris kleti, 1934, vir: PAM, SI_PAM/1758/001/00001 .................................................................. 8 Slika 5 - Sokolski dom Sokolskega društva Maribor Matica, letnica neznana, vir: PAM, SI_PAM/1758/004/00001 .................................................................................. 8 Slika 6 - Trgovski dom v Murski Soboti, tloris pritličja in skica fasade, 1937—1939, vir: PAM, SI_PAM/1758/004/00004 ............................................................................ 9 Slika 7 - Večstanovanjska zgradba Terezije Reisner, skica zahodne fasade, 1936— 1938, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/0001 .................................................................... 9 Slika 8 - Večstanovanjska hiša Dragotina Paljage, skica dvoriščne fasade, 1936— 1938, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00012 ................................................................ 10 Slika 9 - Preureditev vogalne hiše na Tyrševi ulici 1 in Slovenski ulici v drogerijo Maksa Kanca, skica fasade, 1937, vir: PAM, SI_PAM/1758/009/00003 ................... 10 Slika 10 - Devov zvezek za vajo pisanja, vir: PAM, SI_PAM/1758/010/00006 ......... 11 Slika 11 - Pravoslavna cerkev Nova Lazarica v Mariboru, skica, 1936—1938, vir: PAM, SI_PAM/1758/008/00001 ................................................................................ 12 Slika 12 - Pravoslavna cerkev Nova Lazarica v Mariboru, skica lesene konstrukcije glavne kupole, vir: PAM, SI_PAM/1758/008/00001 .................................................. 12 Slika 13 - Stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev pred nastankom, 1930, vir: Slovenec: političen list za slovenski narod, 18. 10. 1930, letnik 58, številka 239, str. 3.................................................................................................................. 16 Slika 14 - Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, načrt določitve kakovosti terena, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00005 .......................................................................... 17 Slika 15 - Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, tloris pritličja in drugega nadstropja, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00005 ....................................................... 18. ii.

Slika 16 - Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, skica fasade, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00005.......................................................................................... 18 Slika 17 - Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, vir: lasten ................................ 20 Slika 18 - Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, zaobljen vogal, vir: lasten ........ 20 Slika 19 - Hans Poelzig, poslovna stavba v Wroclawu, 1911—1912, vir: http://www.epdlp.com/edificio.php?id=4879 na dan 19. marec 2017 ........................ 21 Slika. 20. -. Gospodarska. zavarovalna. zadruga. Drava,. 1937—1940,. vir:. http://www.mariborart.si/spomenik/-/article-display/gospodarska-zavarovalnazadruga-drava na dan 21. marec 2017 ..................................................................... 22 Slika 21 - Erich Mendelsohn, veleblagovnica Petersdorff, končana 1928, vir: https://stopyransky.wordpress.com/2015/05/10/kameleon-rudolf-petersdorff/ na dan 21. marec 2017......................................................................................................... 22 Slika 22 - Herman Hus, Park hotel na Bledu, 1929—1933, vir: Stane BERNIK, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, Ljubljana 2004, str. 248, 249.................. 23 Slika 23 - Stanislav Rohrman, Vila dr. Neubergerja v Ljubljani, 1930—1931, vir: BERNIK 2004 (op. slika št. 22), str. 252, 253 ........................................................... 23 Slika. 24. -. Prazna. parcela. pred. zazidavo,. pred. 1937,. vir:. PAM,. SI_PAM/1758/006/00004.......................................................................................... 24 Slika. 25. -. Gospodarska. zavarovalna. zadruga. Drava,. 1940,. vir:. PAM,. SI_PAM/1758/006/00004.......................................................................................... 25 Slika. 26. -. Prostor. prvotne. idejne. zazidave,. nerealizirano,. vir:. PAM,. SI_PAM/1758/006/00003.......................................................................................... 25 Slika. 27. -. Skica. pročelja. za. prvotno. stavbo,. nerealizirano,. vir:. PAM,. SI_PAM/1758/006/00003.......................................................................................... 26 Slika. 28. -. Načrt. tlorisa. za. tretje. nadstropje,. nerealizirano,. vir:. PAM,. SI_PAM/1758/006/00003.......................................................................................... 26 Slika 29 - Načrt tlorisa za pritličje, nerealizirano, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00003 ................................................................................................................................. 26 Slika 30 - Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, načrt zahodnega pročelja, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00004 ................................................................................ 28 Slika 31 - Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, tloris pritličja in prvega nadstropja, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00004 ....................................................... 28 Slika 32 - Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, načrt severnega pročelja, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00004 ................................................................................ 29 iii.

Slika 33 - Hranilnica dravske banovine, 1931—1932, vir: lasten .............................. 29 Slika 34 - Hranilnica dravske banovine, tloris pritličja, vir: BERNIK 2004 (op. slika št. 22), str. 256 .............................................................................................................. 31 Slika 35 - Hranilnica dravske banovine, prvotni zaključek strehe, vir: Arhitektura: mesečna revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost, letnik 1, številka 11/12, 1932, str. 289............................................................................................................ 32 Slika 36 - Vhodna vrata, neohranjena, vir: Arhitektura 1932 (op. slika št. 35), str. 289 ................................................................................................................................. 33 Slika 37 - Notranja oprema, kot v čakalnici, neohranjeno, vir: Arhitektura 1932 (op. slika št. 35), str. 291 ................................................................................................. 33 Slika 38 - Hutterjev blok, risba pročelja, vir: SKALICKY 2009 (op. slika št. 1), str. 132 ................................................................................................................................. 35 Slika 39 - Hutterjev blok, tloris pritličja, vir: SKALICKY 2009 (op. slika št. 1), str. 136 ................................................................................................................................. 35 Slika 40 - Hutterjev blok, pogled iz jugovzhodne strani, vir: http://www.petava.net/allalbums/!/oa/7286544/media/110499066/mode/combi/ na dan 4. maj 2017 ............. 36 Slika 41 - Hutterjev blok, pogled na zahodno fasado na Ulici Heroja Staneta, vir: http://www.petava.net/all-albums/!/oa/7286544/media/110499066/mode/combi/. na. dan 4. maj 2017 ........................................................................................................ 36 Slika 42 - Hutterjev blok, notranje dvorišče, vir: lasten ............................................. 37 Slika 43 - Pogled na Ptuj danes, vir: http://pmpo.si/aktualno/ptuj-najstarejseslovensko-mesto/ na dan 13. maj 2017 .................................................................... 39 Slika 44 - Brenčičeva hiša, skica glavne in stranske fasade, 1936, Viljem Dengg, nerealizirano, vir: ZAP, SI_ZAP/0242/ GP Drava, predal 6 ...................................... 42 Slika 45 - Brenčičeva hiša, skice fasad in prerez A-B, 1936, Saša Dev, realizirano, vir: Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0005 Mestna občina Ptuj, škatla št. 289, spis 2279/1937................................................................................................................. 43 Slika 46 - Brenčičeva hiša, skica pritličja, nadstropja, podstrešja in kleti, 1936, Saša Dev, realizirano, vir: ZAP, SI_ZAP/0005 Mestna občina Ptuj, škatla št. 289, spis 2279/1937................................................................................................................. 44 Slika 47 - Brenčičeva hiša, skice tlorisov in dvoriščne fasade, 1940, nerealizirano, vir: ZAP, SI_ZAP/0242/ GP Drava, predal 6 ................................................................... 46 Slika 48 - Brenčičeva hiša, spominska plošča za Jožeta Lacka, vir: lasten .............. 48. iv.

Slika 49 - Brenčičeva hiša, skice tlorisov in dvoriščne fasade, 1936, Viljem Dengg, nerealizirano, vir: ZAP, SI_ZAP/0242/ GP Drava, predal 6 ...................................... 49 Slika 50 - Brenčičeva hiša, pogled iz Novega trga na stransko in dvoriščno fasado, vir: lasten .................................................................................................................. 52 Slika 51 - Brenčičeva hiša, v notranjosti polkrožnega izrivka, vir: lasten .................. 52 Slika 52 - Brenčičeva hiša, pogled iz Ulice heroja Lacka na stransko in glavno fasado, vir: lasten ..................................................................................................... 53 Slika 53 - Jedličkova hiša, 1981 je stavbo prevzela uprava Obrtnega združenja, ki je v stavbi še danes, vir: lasten..................................................................................... 54 Slika 54 - Načrt pročelja posojilnice, 1929, nerealizirano, vir: ZAP, SI_ZAP/0005/050 MOP 1929, škatla 269 .............................................................................................. 55 Slika 55 - Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj, načrt evakuacije, pritličje, vir: lasten ........................................................................................................................ 56 Slika 56 - Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj, načrt evakuacije, prvo nadstropje, vir: lasten ............................................................................................... 57 Slika 57 - Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj, načrt evakuacije, drugo nadstropje, vir: lasten ............................................................................................... 57 Slika 58 - Posojilnica, tloris pritličja in kleti, 1929, nerealizirano, vir: ZAP, SI_ZAP/0005/050 MOP 1929, škatla 269 ................................................................. 58 Slika 59 - Posojilnica, tloris prvega in drugega nadstropja ter podstrešja, 1929, nerealizirano, vir: ZAP, SI_ZAP/0005/050 MOP 1929, škatla 269 ............................ 58 Slika 60 - Jedličkova hiša s prvotnimi okni, vir: fotografija na plakatu, ki je razstavljen v sami stavbi ............................................................................................................. 60 Slika 61 - Primer stanovanjske vile, Vila dr. T. Pernata, Saša Dev, letnica in lokacija neznana, vir: PAM, SI_PAM/1758/007/00002 .......................................................... 61 Slika 62 - Primer stanovanjske vile, Vila Franca Minarika, Gregorčičeva ulica 56, 1935-1936, Saša Dev, vir: PAM, SI_PAM/1758/007/00001...................................... 62 Slika 63 - Vila Lešnik, tloris kleti, prerez C-D, skica severne in vzhodne fasade, 1954, Saša Dev, vir: arhiv MAO, fond: Saša Dev ............................................................... 63 Slika 64 - Vila Lešnik, pogled na vzhodno in severno fasado, vir: lasten .................. 63 Slika 65 - Jedličkova hiša, pogled iz terase na eno nadstropje višji izrivek, vir: lasten ................................................................................................................................. 65 Slika 66 - Jedličkova hiša, pogled iz terase na eno nadstropje višji izrivek, vir: lasten ................................................................................................................................. 65 v.

Slika 67 - Jedličkova hiša, pogled iz terase na preostali ožji pritlični del stavbe, vir: lasten ........................................................................................................................ 66 Slika 68 - Vodni stolp iz leta 1551, danes je v njem Miheličeva galerija, vir: lasten .. 67 Slika. 69. -. Adaptacija. Vodnega. stolpa,. prerez. EF,. 1937-1939,. PAM,. SI_PAM/1758/004/00003.......................................................................................... 68 Slika. 70. -. Adaptacija. Vodnega. stolpa,. pritličje,. 1937-1939,. PAM,. SI_PAM/1758/004/00003.......................................................................................... 69 Slika. 71. -. Adaptacija. Vodnega. stolpa,. nadstropje,. 1937-1939,. PAM,. SI_PAM/1758/004/00003.......................................................................................... 70 Slika 72 - Načrt za prenovo hiše Orožnova ulica 11 v umetnostno galerijo, pritličje, 1952, Saša Dev, vir: Polona VIDMAR, Umetnostna galerija Maribor v palači GoedelLannoy, Ljubljana 2015, str. 76 ................................................................................. 71 Slika 73 - Načrt za prenovo hiše Orožnova ulica 11 v umetnostno galerijo, nadstropje, 1952, Saša Dev, vir: VIDMAR 2015 (op. slika št. 72), str. 77 ................................... 72 Slika 74 - Vodni stolp, danes Miheličeva galerija, vir: lasten..................................... 73. vi.

1 UVOD 1.1 Namen Namen diplomskega dela je osvetliti življenje in delo mariborskega arhitekta Aleksandra Deva, kolikor je z najdenim gradivom možno, s poudarkom na ovrednotenju ptujskih arhitekturnih projektov, nastalih po njegovih načrtih, in jih poskusiti umestiti v njegov opus. Poleg tega bo za lažjo primerjavo pregled zajel tudi mariborske stvaritve. Namen je pregledati ohranjene načrte stavb in jih primerjati z današnjo situacijo in med seboj. Beseda bo tudi namenjena postavitvi v prostor in prilagoditvi glede na sosednje stavbe, saj sta obe ptujski zgradbi (in nekatere mariborske) postavljeni v staro jedro mesta.. 1.2 Raziskovalne hipoteze Ob pregledu literature smo ugotovili, da so podatki o Aleksandru Devu okrnjeni in se med seboj ne skladajo. Postavili smo si naslednje hipoteze: - na Deva je precej vplivalo šolanje pri Jožetu Plečniku, - po preselitvi v Maribor je Dev ustvaril kar nekaj projektov skupaj z Jaroslavom Černigojem, - med mariborskimi in ptujskimi stvaritvami je precej podobnosti, - Brenčičeva in Jedličkova hiša sta nastali v tridesetih letih po Devovih načrtih.. 1.3 Metodologija 1.3.1 Raziskovalne metode Na prvem mestu je bila uporabljena metoda opazovanja; ogledali in fotografirali smo objekte v Mariboru in na Ptuju. Nato je sledilo zbiranje gradiva, katerega smo raziskovali predvsem s pomočjo zgodovinske metode. Služila nam je za pridobitev informacij o poteku gradnje, o naročnikih in kasnejših predelavah. Za opisovanje samih del smo uporabili deskriptivno metodo, za primerjavo z drugimi stavbami pa. 1.

komparativno metodo. Za interpretacijo pridobljenih informacij in za oblikovanje končnega sklepa sta bili uporabljeni metodi analize in sinteze. 1.3.2 Uporabljeni viri O Aleksandru Devu in njegovem delu še do danes ni izšla nobena monografija. Zaradi tega so bili primarni viri arhivski, in sicer največ gradiva o Devovem delovanju hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru. Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani hrani Devove osebne podatke, informacije o šolanju in zaposlitvi skupaj z nekaj načrti. Poleg dveh pregledanih škatel še bi naj obstajala tretja, ki vsebuje fotografije, vendar zaenkrat ostaja izgubljena. Skromni podatki o ptujskih stavbah so shranjeni v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. Diplomsko delo Deva hrani arhiv Plečnikove hiše. Ostali podatki so bili najdeni v knjižnem gradivu, predvsem v periodiki, zbornikih, leksikonih in monografijah. V veliko pomoč sta nam tudi bila iskalnika www.jstor.org in www.dlib.si (Digitalna knjižnica Slovenije).. 2.

2 ALEKSANDER DEV. Slika 1 - Arhitekt Aleksander (Saša) Dev, vir: Stojan SKALICKY, Legendarno razkošje delavskega bloka, Oris, revija za arhitekturo in kulturo, 58, 2009, str. 130. 2.1 Življenje in šolanje Aleksander Dev se je rodil 26. marca 1903 v Lukovici pri Kamniku materi Antoniji in očetu Oskarju.1 S srednješolskim izobraževanjem je začel leta 1917 na cerkvenokrščanski Franc Jožefovi državni gimnaziji v Kranju in nadaljeval na državni gimnaziji v Mariboru, kjer je šolanje v letu 1921 tudi zaključil z odliko. V zimskem semestru leta 1922/23 je pričel s študijem arhitekture na Tehnični visoki šoli v Gradcu, v letnem semestru leta 1922/23 na Tehnični visoki šoli v Münchnu in nato sedem semestrov od leta 1923 do 1927 na Tehnični fakulteti univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral za inženirja arhitekta s prav dobrim (9) uspehom 29. oktobra 1927.2 Zagovarjal je diplomsko delo z naslovom Poštni urad v predmestju pri mentorju Jožetu Plečniku.3 Njegovo mentorstvo je precej vplivalo na Deva, kar je opazno na nekaterih Devovih stavbah. 21. aprila 1933 je opravil državni tehnični izpit za pooblaščenega arhitekta. 1. Oskar Dev (1868—1932) je deloval v sodniški službi in bil predvsem zelo dober skladatelj, ki sodi med vidnejše predstavnike romantične glasbene generacije v Sloveniji (gl. Franc KRIŽNAR, Ob 60— letnici smrti skladatelja Oskarja Deva (1868—1932), (Prispevek k Devovi monografiji (biografiji in bibliografiji) in fragment skladateljevega dela ter življenja v Škofji Loki (1905—1911)), Loški razgledi, letnik 39, številka 1, 1992). 2 Arhiv muzeja za arhitekturo in oblikovanje, v nadaljevanju MAO, fond: Saša Dev. 3 Arhiv Plečnikove hiše, fond: Saša Dev, diplomska naloga.. 3.

pri gradbenem ministrstvu v Beogradu z odličnim uspehom.4 Po končanem šolanju je delal pri več podjetjih, ki so natančneje opisana v poglavju 2.3 Delo in zaposlitve. Med leti 1933 in 1941 je delal kot samostojni arhitekt. Umrl je 13. avgusta 1967 v Mariboru.5. Slika 2 - Diplomsko delo Saše Deva, Poštni urad v predmestju, 1927, vir: Arhiv Plečnikove hiše, fond: Saša Dev. Slika 3 - Diplomsko delo Saše Deva, Poštni urad v predmestju, 1927, vir: Arhiv Plečnikove hiše, fond: Saša Dev. 4 5. Arhiv MAO, fond: Saša Dev. Arhiv MAO, fond: Saša Dev.. 4.

2.2 Usmeritev in poskus pregleda Devovih realiziranih in nerealiziranih del Sodi v generacijo moderno usmerjenih arhitektov. V obdobju med obema vojnama sta bila z Jaroslavom Černigojem6 pionirja modernih stavb v Mariboru.7 Usmeril se je predvsem v funkcionalizem, velikokrat pa se opazijo odmevi ekspresionizma, stanovanjske gradnje 19. stoletja ter seveda vpliv Plečnikove klasike, saj je imel na svoje učence poseben vpliv. Njegov opus je zelo raznolik. V glavnem je načrtoval stanovanjske in poslovne stavbe, počitniške koče, oblikoval je notranjo opremo in pohištvo, saj je stavbo obravnaval celostno. Vmes se pojavijo tudi manjše regulacije določenih predelov v Mariboru (regulacijski načrt predela severno od Koroščeve ulice pod Kalvarijo, 1934—1935) in na Ptuju (regulacija Dravske ulice, 1937), sprejemal je tudi naročila za nagrobnike (osnutki za nagrobni spomenik za dr. Jankoviča), oblikoval napise za različne namene (naslove, oglase, cenike …), izdeloval načrte za stroje in naprave.8 Njegova najbolj poznana in reprezentativna dela stojijo v Mariboru in so kasneje v nalogi tudi podrobneje opisana; to so stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev, Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, Hranilnica dravske banovine ter Hutterjev blok. Devov opus še ni dovolj preučen, da bi lahko analizirali pregled njegovega razvoja. Pokrajinski arhiv Maribor hrani pet škatel s podatki in načrti, ki se dotikajo Devovega ustvarjanja. Veliko dokumentov je nepopolnih. Ponekod manjkajo datumi nastanka načrta, drugje lokacija stavbišča. Nekaj dokumentov je tudi shranjenih v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Njegovo delovanje lahko razdelimo na dva dela. Večina ohranjenih načrtov spada v prvo obdobje, v čas od zaključka fakultete ter do druge svetovne vojne, ko je Dev deloval kot samostojni arhitekt v Mariboru. To obdobje je relativno dobro zabeleženo in pregledno in bo v bistvu tudi edino, ki bo v 6. Černigoj (1905—1989) se je prav tako šolal pri Plečniku v Ljubljani in spada, skupaj z Devom, med prve arhitekte, ki so v mariborsko okolje začeli vnašati moderno arhitekturo. Njegov opus obsega stanovanjske, poslovne, industrijske in šolske stavbe, ukvarjal se je z urbanističnimi načrti in deloval tudi kot konservator (gl. Jaroslav ČERNIGOJ, Mariborsko pismo, Arhitekt, 1/1, 1951 in Arhitekt Jaroslav Černigoj, Sinteza, 24/87—90, 1991). 7 Dejanska prva moderna stavba v Mariboru je bila leta 1929 projektirana in leta 1930 končana enodružinska vila v Rosinovi ulici 22 od ljubljanskega arhitekta Iva Spinčiča, ampak je danes prezidana. Poleg Deva in Černigoja sta s svojim delom doprinesla k razvoju moderne arhitekture tudi Ljubo Humek, šolan v Pragi, ter Viktor Vičič (gl. Jelka PIRKOVIČ KOCBEK, Izgradnja sodobnega Maribora, Ljubljana 1982, str. 17—24 in Stojan SKALICKY, Arhitekt Saša Dev in Maribor, AR. Arhitektura, raziskave, letnik 7, številka 2, 2007, str. 21). 8 http://www.mariborart.si/osebnost/-/article-display/aleksander-dev na dan 8. marec 2017.. 5.

diplomski nalogi predstavljeno. V tem obdobju so nastale stavbe in zgradbe, ki močno izstopajo v mestu Maribor in so bile že večkrat omenjene in predstavljene s strani več strokovnjakov v strokovni literaturi ali časnikih. Tudi arhivsko gradivo zajema večino projektov le iz prvega obdobja. Iz časa po drugi svetovni vojni, ko je bil zaposlen v Slovenija Projektu in Maribor Projektu, je ohranjenih izredno malo podatkov. Skalicky se glede tega sprašuje, ali je Deva doletela podobna usoda kot arhitekta Maksa Fabianija, ki tudi ni bil podpisan na več načrtih.9 To bo razjasnila nadaljnja raziskava Devovega delovanja. Iz kasnejšega obdobja so se ohranili sledeči načrti: načrt za Elektrogospodarsko skupnost LRS iz leta 1955, vila Lešnik na Ptuju iz leta 1954, prezidava hiše Padežnik v Bukovcu 41 (Zgornja Polskava) iz leta 1953.10 Zabeležena je tudi gradnja njegove lastne hiše v Mariboru med leti 1947 in 1951, v letu 1951 pa adaptacija palače Goedel-Lannoy v Umetnostno galerijo Maribor.11 Za preureditev galerije je v drugem viru zapisana celo kasnejša letnica, od 1953 do 1954, pri preureditvi so zraven Deva sodelovali tudi Milan in Jaroslav Černigoj ter Jože Požauko. Kasnejša je bila tudi gradnja Ribniške koče na Pohorju med leti 1946 in 1949.12 Sodelovanje Deva je zabeleženo tudi na enem izmed načrtov za novo železniško postajo v Mariboru; prejšnja je bila porušena v obsežnih bombardiranjih v letu 1945. 13 Projekt, na katerem je podpisan Dev skupaj z Milanom Černigojem, je datiran z letnico 1951. Ta projekt še nima stolpa z uro, vendar se vidijo že vse glavne arhitekturne značilnosti, ki jih povzema kasnejši, realizirani projekt, na katerem pa je podpisan še samo Černigoj.14 Drugo obdobje, od konca druge svetovne vojne ter do upokojitve leta 1965, ko je bil zaposlen kot direktor v prej omenjenih podjetjih, je torej še precej neraziskano. Nobeno od del, ki so nastala v tem času, ni uradno vodeno pod njegovim avtorstvom ali soavtorstvom, tako da bo nadaljnja raziskava pokazala pri katerih kasnejših delih je sodeloval.15. 9. SKALICKY 2007 (op. 7), str. 21. Arhiv MAO, fond: Saša Dev. 11 Plečnikova šola v Ljubljani, Katalog razstave, Ljubljana 1996, Jože CURK, Maribor, Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000, str. 53, Polona VIDMAR, Umetnostna galerija Maribor v palači Goedel-Lannoy, Ljubljana 2015. 12 http://www.mariborart.si/osebnost/-/article-display/aleksander-dev na dan 14. marec 2017. 13 Marjan ŽNIDARIČ, Kratek pregled narodnoosvobodilnega gibanja v Mariboru v zadnjih tednih okupacije, Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 56, 1985, str. 8. 14 Matevž ČELIK, Maja VARDJAN, Bogo ZUPANČIČ, Pod skupno streho, Moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov, Ljubljana 2013, str. 206. 15 SKALICKY 2007 (op. 7), str. 21. 10. 6.

Iz prvega obdobja pa lahko kljub manjkajočim podatkom izpostavimo nekatere načrte za občutek raznolikosti Devovega ustvarjanja. Izvedenih je bilo kar nekaj stanovanjskih stavb, med njimi tudi Brenčičeva in Jedličkova hiša, katerima je posvečen drugi del naloge. Poleg teh dveh sta nastali tudi večstanovanjski hiši na Cankarjevi ulici 16 (1937—1938) in na Medvedovi ulici 13 (1940—1941), večstanovanjska. zgradba. Ivana. Reichmanna,. Industrijska. ulica. 7. (1934),. večstanovanjska zgradba Terezije Reisner, Predilniška ulica 3 (1936—1938), vse v Mariboru.16 Nekaj je tudi načrtov, za katere ni podatka, če so bili realizirani, kot recimo hiša za dr. Petrina iz leta 1945, za katero je lokacija neznana, enodružinska vila za dr. T. Pernata v Mariboru, letnica neznana, ter načrt za stanovanjske hiše Podpornega društva železničarskih delavcev in uslužbencev v smrtnih slučajih na Studencih in v Melju v Mariboru iz leta 1939—1940.17 Kar nekaj naročil je bilo za adaptacije prostorov, izmed katerih bosta kasneje izpostavljeni preureditvi Vodnega stolpa na Ptuju v Vinarski muzej, ter preureditev palače Goedel-Lannoy v Umetnostno galerijo v Mariboru. Ohranjeni so tudi načrti za preureditev trgovine Jakoba Laha na Glavnem trgu v Mariboru iz leta 1931, preureditev dela mariborskega gradu v poslovalnico Putnik, 1937, v sodelovanju z že znanimi podjetji Friedriger & Czeike in Šlajmer & Jelenc.18 Največ preureditev je bilo iz stanovanjskih objektov v trgovske lokale. Pri teh primerih je Dev velikokrat poleg načrta same preureditve in opreme dodal tudi načrt za napis imena bodočih lokalov, saj se je ukvarjal tudi s tipografijo. V ta namen je različne vrste črk in številk vadil v zvezek za vajo pisanja.19 Ohranjenih je tudi veliko načrtov poslovnih stavb, kot recimo pisarniško poslopje in skladišče tovarne Jugosvila lastnika Marka Rosnerja na Meljski cesti 83 (1933— 1934), poslovalnica Tujsko-prometne zveze Maribor v Šentilju v Slovenskih goricah (1935), Sokolski dom Sokolskega društva Maribor Matica (letnica neznana) in drugi.20. PAM, SI_PAM/1758, fond: Saša Dev, škatle 1—5. PAM, SI_PAM/1758, fond: Saša Dev, škatle 1—5. 18 PAM, SI_PAM/1758, fond: Saša Dev, škatle 1—5. 19 PAM, SI_PAM/1758, fond: Saša Dev, škatle 1—5. 20 PAM, SI_PAM/1758, fond: Saša Dev, škatle 1—5. 16 17. 7.

Slika 4 - Tovarna Jugosvila, skica pročelja, tloris prvega nadstropja in tloris kleti, 1934, vir: PAM, SI_PAM/1758/001/00001. Slika 5 - Sokolski dom Sokolskega društva Maribor Matica, letnica neznana, vir: PAM, SI_PAM/1758/004/00001. 8.

Slika 6 - Trgovski dom v Murski Soboti, tloris pritličja in skica fasade, 1937—1939, vir: PAM, SI_PAM/1758/004/00004. Slika 7 - Večstanovanjska zgradba Terezije Reisner, skica zahodne fasade, 1936—1938, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/0001. 9.

Slika 8 - Večstanovanjska hiša Dragotina Paljage, skica dvoriščne fasade, 1936—1938, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00012. Slika 9 - Preureditev vogalne hiše na Tyrševi ulici 1 in Slovenski ulici v drogerijo Maksa Kanca, skica fasade, 1937, vir: PAM, SI_PAM/1758/009/00003. 10.

Slika 10 - Devov zvezek za vajo pisanja, vir: PAM, SI_PAM/1758/010/00006. Med projekti izstopa do sedaj edini dokumentiran načrt za cerkveno stavbo, in sicer je bil Dev gradbeni nadzornik pri gradnji Srbske pravoslavne cerkve Nova Lazarica na Jugoslovanskem trgu. Zgrajena je bila med leti 1936 in 1938. Dev je naredil načrte za kamnoseške detajle (rozete, slope, okna, križe, stebre, tudi betonirane, pilastre, okvirje za vrata, stopnice), ključavničarska dela, stopnišča, portal in kupole.21 Cerkev je bila med drugo svetovno vojno, leta 1941, porušena.22 Vsi omenjeni načrti so izpostavljeni z namenom, da se prikaže raznolikost Devove dejavnosti in so le del njegove zapuščine; v skoraj vsaki kategoriji (pravoslavna cerkev je izjema) še obstaja več načrtov, katere je možno videti v Pokrajinskem arhivu Maribor, Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani in v Zgodovinskem arhivu na Ptuju.. 21 22. PAM, SI_PAM/1758/008/00001. http://siol.net/v-mariboru-bodo-gradili-pravoslavno-cerkev-220008 na dan 27. avgust 2017.. 11.

Slika 11 - Pravoslavna cerkev Nova Lazarica v Mariboru, skica, 1936—1938, vir: PAM, SI_PAM/1758/008/00001. Slika 12 - Pravoslavna cerkev Nova Lazarica v Mariboru, skica lesene konstrukcije glavne kupole, vir: PAM, SI_PAM/1758/008/00001. 12.

2.3 Delo in zaposlitve Takoj po zaključku fakultete je bil Dev od novembra 1927 ter do konca junija 1928 nameščen pri gradbenem podjetju Friedriger & Czeike v Mariboru.23 Nato je bil od julija 1928 do istega meseca leta 1930 nameščenec pri arhitektu Josipu Costaperarii24 v Ljubljani. Prvič je bil naveden kot projektantski obdelovalec na načrtih za gradnjo stavbe Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev, ki so bili predloženi na komisijski razpravi dne 20. maja 1930. V tem času je torej vršil svojo prakso v Ljubljani pri Costaperarii. Kot gradbeni nadzornik in arhitekt, ki je izdeloval vse detajle za omenjeno zgradbo, se je istega leta, 1930, preselil v Maribor in bil do avgusta 1932 (enkrat se omeni letnica 1933) sodelavec pri pooblaščenem gradbenem inženirju Vladimirju Šlajmerju.25 Ker je leta 1932 že opravil takrat po zakonu predpisano triletno prakso, je zaprosil za avtorizacijo, ki mu je bila dodeljena 1. septembra 1933. V času od 15. avgusta 1932 do 1. septembra 1933 je delal na detajlih in obračunih prej omenjene zgradbe in na projektih za zgradbo banovinske hranilnice, tudi pod nadzorom Šlajmerja, vse dokler si ni 1. septembra 1933 ustanovil lastnega projektivnega ateljeja v Mariboru (na drugem dokumentu je kot samostojni arhitekt zapisan od 1932 do 1941). Tako je od tega leta ter do 1941 služboval kot samostojni projektant.26 V tem času je pri projektiranju sodeloval tudi z Jaroslavom. Arhiv MAO, fond: Saša Dev; Friderik (Fritz) Friedriger (1859—1922) je bil nemški arhitekt in stavbni mojster, ki je deloval v Mariboru med leti 1894 in 1920, sodeč po ohranjenih načrtih. Med leti 1894 in 1897 je sodeloval z Robertom Schmidtom, med 1910 in 1920 pa z Maksom Czeike (1879—1945), ki je bil arhitekt in stavbni podjetnik iz Moravske. Po Friedrigovi preselitvi v Gradec leta 1920 je prevzel firmo in obdržal njeno staro ime. Do 1927 je bil sedež podjetja na Mladinski 35, kjer si je Czeike v istem letu postavil vilo, sedež podjetja pa prenesel na Koroščevo 37, kjer ga je leta 1938 prevzel njegov dotedanji obratovodja Jože Požauko in ga vodil do prvih povojnih let. Več o mariborskem gradbeništvu v tem obdobju: Jože CURK, Mariborsko gradbeništvo med sredinama 19. in 20. stoletja, Časopis za zgodovino in narodopisje, 75 (n. v. 40), 2/3, 2004. 24 Josip Costaperaria (1876—1951) je pomembno preoblikoval arhitekturno podobo Ljubljane v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, ji s svojim delom pustil pečat, saj je bil od arhitektov prvi, ki je ustvarjal napredno arhitekturo za moderno slovensko meščanstvo. Kot zanimivost tudi to, da je bila Devova teta, Mira Dev (očetova sestra) poročena s Costaperario in bila operna pevka sopranistka. Costaperaria in Dev sta bila tudi oba člana Rotary Cluba Maribor, kjer so bili poleg župana, zdravnikov, sodnikov, tudi Josip Hutter, Ubald Nassimbeni in Vladimir Šlajmer (gl: Bogo ZUPANČIČ, Arhitekt Josip Costaperaria in ljubljansko moderno meščanstvo, Ljubljana 2004, str. 27, 28, 142). 25 Vladimir Šlajmer in Jožef Jelenc veljata za najuspešnejša gradbenika po prvi svetovni vojni. Njuno podjetje se je razvilo iz Jugoslovanskega inženirskega podjetja, osnovanega leta 1920, katerega poslovodja je leta 1925 postal inž. Vladimir Šlajmer iz Ljubljane, leto kasneje pa se mu je pridružil arh. Jožef Jelenc iz Trnja. Istega leta je tako nastalo podjetje Šlajmer & Jelenc, ki je zaposlovalo vse do petsto ljudi in bilo sposobno prevzeti tudi največja gradbena dela (gl. CURK 2004 (op. 23), str. 315— 318.). 26 Arhiv MAO, fond: Saša Dev. 23. 13.

Černigojem.27 V literaturi se večkrat pojavi zapis, da sta Dev in Černigoj leta 1928 ustanovila projektivni biro.28 Tega podatka med arhivskimi dokumenti ni bilo. Do ustanovitve ni moglo priti v letu 1928, saj je Dev takrat začel delati pri Costaperarii v Ljubljani. Biro je tako verjetno nastal po letu 1930. Kasneje naj bi ga ogrozila gospodarska kriza in zato sta se zaradi pomanjkanja naročil razšla. Černigoj se je leta 1935 zaposlil pri mestnem gradbenem uradu, Dev pa še je nekaj časa nadaljeval samostojno pot. Kljub temu sta še občasno sodelovala, ko je bilo možno.29 Med okupacijo je bil Dev od urada za delo (Arbeitspolitisches Amt) prisilno zadržan kot varovanec/nameščenec. (Schutzaugehöriger). pri. Upravi. gradnje. »Gradišča«,. stanovanjskega bloka Hutter (1941—1943) v Mariboru in pozneje pri gradnji elektrarne Mariborski otok. Od decembra 1943 do maja 1945 je bil ponovno nameščenec pri gradbenem podjetju Teiml & Spitzy v Mariboru. Nato je delal pod Komando štajerskega vojnega področja (en mesec v letu 1945), pri OOOF Maribor (šest mesecev v letu 1945) ter nato v letu 1946 in do aprila leta 1947 v Okrožnem projektivnem biroju Maribor.30 Marca leta 1947 je bil premeščen iz Projektivnega biroja splošnega gradbenega podjetja Drava k Industrijsko gradbenemu podjetju Gradis, gradilišče, tovarna avtomobilov Tezno. Od 1. julija 1947 do 31. decembra 1952 je služboval na delovnem mestu direktorja pri organizacijski enoti Slovenija projekt, republiškem podjetju za projektiranje, s sedežem v Ljubljani; Dev je vodil njihovo podružnico v Mariboru. Konec leta 1952 je prišlo do spremembe v podjetju in sicer se je zaradi reorganizacije podružnica omenjenega podjetja osamosvojila v novo, imenovano Mariborsko podjetje za projektiranje ali Maribor projekt.31 Dev je ostal na mestu direktorja v spremenjenem podjetju do upokojitve leta 1965.32. Plečnikova šola v Ljubljani 1996 (op. 11), str. 44. SKALICKY 2007 (op. 7), str. 20. 29 SKALICKY 2007 (op. 7), str. 20. 30 Arhiv MAO, fond: Saša Dev. 31 Arhiv MAO, fond: Saša Dev. 32 SKALICKY 2007 (op. 7), str. 20. 27 28. 14.

3 DEV V MARIBORU Čeprav je glavni namen diplomske naloge predstaviti delovanje Deva na Ptuju, bodo najprej izpostavljeni njegovi najpomembnejši projekti v Mariboru. V primerjavi s ptujskimi so tukaj Devove značilnosti lažje razpoznavne, saj so stavbe bolj kompleksne. Videli bomo, da so za njegova dela značilne izčiščene površine, simetrične fasade ali asimetrične s težiščem na enem od vogalov. Zasnove stavb so velikokrat v formi kubusa z ravno streho. Talni zidec pogosto poudari z uporabo keramičnih ali kamnitih plošč, dodaja polkrožno zasnovane niše in elemente brez okrasja, ki stavbo predvsem dopolnijo do želenega videza.. 3.1 Stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev Dev je bil glavni avtor tega projekta. Med tridesetimi udeleženci je zmagal na internem natečaju in dobil naročilo, saj je najbolj ustrezal zahtevam gradbenega programa.33 Stavba stoji na vogalu Sodne ulice 13 (takrat imenovana Marijina ulica) in Ulice talcev 9 (takrat Sodna ulica).34 Projekt se je začel v letu 1930, stavba pa je bila končana leto kasneje. Domnevno bi naj pri projektu sodeloval tudi Jaroslav Černigoj, ki je bil v tem času zaposlen v Devovem projektivnem biroju.35 Stavbo so pričeli graditi 15. julija 1930. Pri projektu je bilo zaposlenih do 200 delavcev. Za izkopna dela za kletne prostore sta bili zadolženi stavbni podjetji Kiffmann 36 in Nassimbeni,37 zidarska dela pa so izvršila združena stavbna podjetja Šlajmer & Jelenc ter Živic.38 Tehnično vodstvo je vršil gradbeni tehnik Bernhard, mizarska dela pa podjetja Hochnegger, Vihar in Potočnik iz Maribora ter Rojina iz Ljubljane. Takratni časopis je poročal, da bo Maribor s to stavbo dobil »reprezentativno palačo, PIRKOVIČ KOCBEK 1982 (op. 7), str. 18, SKALICKY 2007 (op. 7), str. 23. Slovenec: političen list za slovenski narod, 18. 10. 1930, letnik 58, številka 239, str. 3, Marjeta CIGLENEČKI, Ulica talcev v Mariboru, Patriae et Orbi, Študije o srednjeevropski umetnosti, Jubilejni zbornik za Damjana Prelovška, Ljubljana 2015, str. 291. 35 PIRKOVIČ KOCBEK 1982 (op. 7), str. 18. 36 Podjetje Kiffmann je okoli leta 1850 ustanovil sudetski priseljenec, tesarski mojster Anton Kiffmann. Podjetje je od leta 1892 dalje vodil starejši sin Karel, leta 1894 pa se mu je pridružil tudi mlajši brat Rudolf, ki je leta 1897 prevzel podjetje ter ga uspešno vodil do let po prvi svetovni vojni (gl. CURK 2004 (op. 23), str. 313—315). 37 Ubald Etore Nassimbeni je bil arhitekt in stavbni podjetnik ter direktor enega izmed vodilnih gradbenih podjetij v Mariboru (gl. CURK 2004 (op. 23), str. 313). 38 Ivan Živic starejši in Ivan Živic mlajši sta bila primorska stavbenika, ki sta delovala med leti 1922 in 1955, po vojni Ivan Živic mlajši tudi kot projektant (gl. CURK 2004 (op. 23), str. 316). 33 34. 15.

ki je zamišljena v duhu metod in sredstev najmodernejše gradbene tehnike. Pri zasnovi je uporabil projektant najnovodobnejša izkustva; konstruktivna posebnost na stavbi so smučna okna, kakršnih v Mariboru doslej nismo imeli.« 39 Organizacija stavbe je bila precejšen izziv, saj je bil program dokaj zahteven. Združiti so morali med seboj zelo različne prostore, kot na primer kopališče, ambulanto, uradne prostore, okrevališče, poslovne in trgovske lokale ter stanovanjske prostore. Kletne prostore so tako uredili v prostor za kopališče, hidroterapijo, centralno kurjavo, mehanično pralnico in likalnico. Polovico trakta ob Ulici talcev so izrabili za Delavsko zbornico, drugo polovico za štiri stanovanja, v pritličju pa so nastali poslovni prostori. Trakt ob Sodni ulici pa je bil namenjen za predstavništvo OUZD. V pritličju so namestili ambulante za splošno medicino, kirurgijo, otroške bolezni, rentgen … Prvo nadstropje so zasedli uradni prostori predstavništva, drugo ambulante za kožne bolezni,. zobozdravstvo,. okulistiko,. itd.,. tretje. pa. prostori. za. zdravljenje. ponesrečencev.40. Slika 13 - Stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev pred nastankom, 1930, vir: Slovenec: političen list za slovenski narod, 18. 10. 1930, letnik 58, številka 239, str. 3. 39 40. Slovenec 1930 (op. 34), str. 3. Slovenec 1930 (op. 34), str. 3.. 16.

Naročnik je bil Osrednji urad za zavarovanje delavcev s sedežem v Zagrebu, ki je v Mariboru potreboval predstavništvo. Uporabno dovoljenje je bilo izdano v dveh delih, prvo 15. oktobra 1931 in drugo 9. marca 1932. V času druge svetovne vojne je bombardiranje stavbi povzročilo nekaj škode. Sanirali so jo leta 1946, notranjščino pa so popravljali še v petdesetih letih. V glavnem je stavba do danes ohranila svoje bistvene prvine.41 Je trinadstropna, vogalna stavba, ki ima eno pročelje obrnjeno na Ulico talcev, drugo pa na Sodno ulico. Na dvorišču so zgradili še pritlično stavbo z notranjim dvoriščem.42. Slika 14 - Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, načrt določitve kakovosti terena, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00005. CIGLENEČKI 2015 (op. 34), str. 304, 305, Pokrajinski arhiv Maribor, v nadaljevanju PAM, SI_PAM/0011, Uprava za gradnje in regulacijo Maribor, MA/1828, Ulica talcev 9. 42 CIGLENEČKI 2015 (op. 34), str. 305, PAM, SI_PAM/1758/006/00005. 41. 17.

Slika 15 - Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, tloris pritličja in drugega nadstropja, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00005. Slika 16 - Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, skica fasade, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00005. 18.

Pročelji sta si različni v oseh, in sicer je tisto, obrnjeno na Ulico talcev, trinajstosno, tisto na Sodni pa šestnajst. Okna v nadstropjih so združena v dvojice, ki so ločene s tanko, vodoravno prečko ter z debelejšo navpično. So pravokotne oblike in malenkost poglobljene glede na ravnino pročelja. Pod vsakim oknom v drugem in tretjem nadstropju izstopajo iz pročelja svetle kocke iz umetnega kamna. Pročelje na Sodni ulici v nadstropjih krasijo samo opisana okna in kamnite kocke, v pritličju, ki je od nadstropja ločeno z izstopajočim vencem in od nadstropij vidno poglobljeno, pa niz oken in kletnih okenc prekinejo vhodna vrata, ki so nameščena na sredo pročelja pod dva para oken in so tridelna, prav tako poglobljena v same okvirje pročelja, med seboj ločena z dokaj masivnimi »pilastri«. V pritličju na Ulici talcev so vhodna vrata samo ena, prav tako še dodatno poglobljena, nad njimi pa se v vrsti do venca tik pod streho razvrsti šest oken, ki ne upoštevajo linij ostalih oken in tako ustvarijo dinamično razliko. Pod vsakim oknom nad vrati, razen pod prvim, je nameščena vodoravna, kamnita polica. Ostala okna in kamnite kocke so sicer enaki kot na prejšnjem pročelju. Vogal je zaobljen in petosni. V pritličju so nameščena štiri visoka okna, ki so iste velikosti kot vhodna vrata. Vsako okno je po širini in dolžini razdeljeno z dvema močnejšima prečkama, od tega pa še je vsak predel od štirih dodatno ločen na štiri s tanjšimi vodoravnicami. Okna so malce višje od spodnjega roba vrat. Zid pod njimi, ki je drugje gladek, je tukaj okrašen s tremi krogi, ki so vdolbeni v zid. Vhodna vrata so, kakor vsa ostala, poglobljena in vseh pet enot je vstavljenih v zidni »okvir«, ki malenkost izstopa od sosednjih dveh pročelij. Vogalni del je v nadstropjih poudarjen s tremi kovinskimi, ukrivljenimi ograjami, ki ustvarijo tri balkone. V vsakem nadstropju sta po dve okni, od vrat ponovno ločeni z debelejšo navpičnico.43 Danes je v stavbi zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca. Zazidava parcele je obsegala 1800 kvadratnih metrov.44. 43 44. CIGLENEČKI 2015 (op. 34), str. 305. Slovenec 1930 (op. 34), str. 3.. 19.

Slika 17 - Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, vir: lasten. Slika 18 - Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, zaobljen vogal, vir: lasten. 20.

Zanimivo primerjavo je podala Pirkovič Kocbekova45, in sicer pravi, da je prototip Devove stavbe poslovna stavba v Wroclawu (1911—1912) arhitekta Hansa Poelziga.46. Slika 19 - Hans Poelzig, poslovna stavba v Wroclawu, 1911—1912, vir: http://www.epdlp.com/edificio.php?id=4879 na dan 19. marec 2017. Res je, da sta obe stavbi na vogalu ulice zaobljeni, vendar je to tudi skoraj edina podobnost med njima. Devova stavba je namreč v glavnem zidana iz betona, katerega okna le predrjujejo, pri Poelzigovi stavbi pa okna in steklena vrata ter izložbena okna obvladujejo pročelje. Poelzig je sledil tipu skeletne gradnje, ki omogoča razprtje zunanje stene. Dev je bil glede tega zadržan; masivna stena je še vedno prevladujoča v gmoti celotne stavbe. Pri Poelzigovi stavbi so okna med seboj ločena z dokaj masivnimi pilastri, ki so na mestu kapitela preprosto okrašeni z izstopajočim kvadratnim elementom, močan venec pa se pojavi v vsakem nadstropju. Tudi zaključek stavbe je precej drugačen; nad tretjim nadstropjem stoji balkonska ograja, saj je četrto nadstropje globlje kot prva tri in pritličje. Pokrito je tudi s kratko,. PIRKOVIČ KOCBEK 1982 (op. 7), str. 18. Hans Poelzig (1869—1936), nemški arhitekt, izjemen predstavnik nemškega ekspresionizma in verjetno najbolj poznan po bivšem gledališču v Berlinu (Grosses Schauspielhaus), ki je nastalo leta 1919, bilo zbombardirano v času druge svetovne vojne in okoli leta 1980 porušeno, saj je bilo označeno za nestabilno in nevarno zaradi poškodb (gl. https://www.britannica.com/biography/HansPoelzig na dan 21. marec 2017 in http://www.secretcitytravel.com/2016/friedrichstadt-palast-grossesschauspielhaus-hans-poelzig-expressionist-theatre.shtml na dan 21. marec 2017). 45 46. 21.

vodoravno zeleno streho, nad katero je še ena vrsta manjših oken, končna streha pa je popolnoma ravna. Zanimivo je, da v istem mestu, torej Wroclawu, stoji še ena stavba, pri kateri najdemo podobnosti z Devovo. Gospodarsko. zavarovalno. zadrugo. Drava. in. to. je. veleblagovnica, imenovana Kameleon ali Petersdorff (1927—1928), arhitekta Ericha Mendelsohna.47 Tudi tukaj se med stavbama pojavi v glavnem le ena podobnost in to je zaobljen, izrinjen vogal stavbe.. Slika 20 - Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, 1937—1940, vir: http://www.mariborart.si/spomenik//article-display/gospodarska-zavarovalna-zadruga-drava na dan 21. marec 2017. Slika 21 - Erich Mendelsohn, veleblagovnica Petersdorff, končana 1928, vir: https://stopyransky.wordpress.com/2015/05/10/kameleon-rudolf-petersdorff/ na dan 21. marec 2017. Erich Mendelsohn (1887—1953) je bil nemški arhitekt, predvsem poznan po Einsteinovem stolpu v Postdamu. Je en izmed predstavnikov nemškega ekspresionizma v arhitekturi (gl. https://www.britannica.com/biography/Erich-Mendelsohn na dan 21. marec 2017). 47. 22.

Glavna razlika je v tem, da Devova stavba po širini obsega le toliko, kolikor širok je izrivek in je izredno ozka. Pri Mendelsohnovi stavbi gre zgolj za dekorativni element, saj je na sliki vidno, da se stavba nadaljuje v drugi smeri. Tudi tukaj prevladujejo okna po celotni strani do izrinjenega vogala, zid se vmes pojavi le kot pregrada med nadstropji. V tem obdobju so bili konzolno izrinjeni vogali sicer precej pogosti, tudi pri Devovih slovenskih kolegih arhitektih, za primer recimo Park hotel (1929—1933) na Bledu od Hermana Husa, Vila dr. Neubergerja (1930—1931) v Ljubljani arhitekta Stanislava Rohrmana, Mali nebotičnik (1931—1932) v Ljubljani, prav tako od Husa, Dukićevi bloki (1932—1933) v Ljubljani od Jožeta Sivca in drugi.48 Tudi Dev je zaobljen izrivek uporabil vsaj še dvakrat, in sicer na Brenčičevi hiši ter na Jedličkovi hiši, oboje na Ptuju.. Slika 22 - Herman Hus, Park hotel na Bledu, 1929—1933, vir: Stane BERNIK, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, Ljubljana 2004, str. 248, 249. Slika 23 - Stanislav Rohrman, Vila dr. Neubergerja v Ljubljani, 1930—1931, vir: BERNIK 2004 (op. slika št. 22), str. 252, 253. 48. Stane BERNIK, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, Ljubljana 2004, str. 248—271.. 23.

3.2 Gospodarska zavarovalna zadruga Drava Preden je nastala Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, je to zemljišče veljalo za zelo ponesrečeno. Na tej ulici se jim je pripetila napaka in sicer je ostala nepozidana približno petdeset metrov dolga in le štiri metre in pol široka parcela, za katero niso našli rešitve. Vizualno je to cesto kvaril tudi požarni zid na sosednji zgradbi na Partizanski cesti 14. Območje so zasadili z drevjem, kar je deloma zabrisalo grd pogled, predlagali pa so tudi, da bi se vzdolž parcele postavil prodajni paviljon, vendar problema niso rešili.49. Slika 24 - Prazna parcela pred zazidavo, pred 1937, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00004. 49. Ponedeljski Slovenec, 5. april 1937, letnik 10, številka 14, str. 2.. 24.

Slika 25 - Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, 1940, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00004. Prvi dogovori za zazidavo tega stavbišča so potekali s stavbeno zadrugo Mariborski dom leta 1937.50 Načrtovana je bila precej drugačna stavba od kasnejše realizirane. Ta naj bi zavzela prostor vse do stavbe Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev.. Slika 26 - Prostor prvotne idejne zazidave, nerealizirano, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00003 50. PAM, SI_PAM/1758/006/00003.. 25.

Poslopje je bilo načrtovano trinadstropno, zidano v skeletnem sistemu z dvema stopniščema. Osrednji del zgradbe bi od prvega do končnega nadstropja vidno izstopal iz stavbne črte. V pritličju bi bili zazidani obe krili, srednji trakt pa bi bil odprt in zasajen z umetnim nasadom. Zamejeno bi bilo le s stebri. Iz tega dvorišča bi vodili obe stopnišči. V pritličju kril in v prvem nadstropju so bile predvidene dvo- in trosobne pisarne, v ostalih dveh nadstropjih pa stanovanja.51. Slika 27 - Skica pročelja za prvotno stavbo, nerealizirano, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00003. Slika 28 - Načrt tlorisa za tretje nadstropje, nerealizirano, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00003. Slika 29 - Načrt tlorisa za pritličje, nerealizirano, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00003 51. Ponedeljski Slovenec 1937 (op. 49), str. 2.. 26.

Ko je bilo gradbeno dovoljenje že izdano, je pri naročnikih prišlo do težav pri zbiranju finančnih sredstev in posledično tudi do manjšega spora med njimi in Devom. Mariborski dom je nato opustil gradnjo predstavljene stavbe, projekt pa je prevzela Gospodarska zavarovalna zadruga Drava.52 Med prejšnjim in novim načrtom je prišlo do precejšnjih sprememb. Nova stavba je za dve hišni številki krajša. Stoji na Ulici talcev, na križišču s Partizansko cesto pa se zaključuje z značilnim zaobljenim vogalnim pomolom. Izrazito je razčlenjena na tri linearne pasove; pritličje, ki je pomaknjeno navznoter, in je razdeljeno na del levo od vhodnih vrat, oziroma na del proti severu, kjer so urejena izložbena okna in lokal, desno od vhoda, oziroma v južno smer, pa pritličje osvetljujejo dvokrilna okna. Celotni pritlični pas členijo vodoravni vrezi. Na vogalu stavbe, kjer je nadstropni del zaobljen, je pritlični del oblikovan pod pravim kotom. Na severni strani se levo od konzolno izrinjenega vogala preostalo pročelje nadstropij zamakne v isto linijo s pritličjem in je tudi enako profilirano. Prvo in tretje nadstropje na zamaknjenem delu osvetljujeta dve okrogli okni. Stvar se ponovi na južnem koncu stavbe, kjer se rob ponovno izenači s stavbno črto, stopnišče osvetljujejo štiri okrogla in eno polkrožno okno, v pritličju v isti liniji pa so druga vhodna vrata. Na načrtu je tudi ta zamaknjen del profiliran, izdelan pa je bil enako gladko ometano kot nadstropna, 1,5 metra izstopajoča masa, ki je brez dekoracije. V vsakem nadstropju je enajst štirikrilnih oken in to je tudi edina razsvetljava, poleg severnega dela, ki jo notranji prostori prejmejo, saj se zahodna stran stavbe dotika sosednje. Na severnem vogalu so okna v vsakem nadstropju šestkrilna. Četrto nadstropje je umaknjeno navznoter, tako je nastal prostor za teraso. Obdano je s kamnito ograjo, ki je dekorativno predrta nad vsakim nizom oken. Terasa je pokrita z ravnim nadstreškom, ki je podprt s stebriči. 53 »V tem projektu je različne in heterogene mase obstoječega stavbnega bloka zakril s plaščem suvereno oblikovane arhitekture, ki vzpostavlja nova, a ne tuja merila tega prostora. Dolga in ozka stavba s klasično formirano bazo, okroglimi stopniščnimi okni. 52. PAM, SI_PAM/1758/006/00003. CIGLENEČKI 2015 (op. 34), str. 306-308, BERNIK 2004 (op. 48), str. 286, 287, PIRKOVIČ KOCBEK 1982 (op. 7), str. 20, http://www.mariborart.si/spomenik?p_p_id=mapview_WAR_artportlet&p_p_lifecycle=0&p_p_state=nor mal&p_p_mode=view&p_r_p_564233524_articleUrl=gospodarska-zavarovalna-zadruga-drava na dan 16. april 2017, http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=230&mode=0&pic=1409&pl=541&o=0&a=0 na dan 16. april 2017, SKALICKY 2007 (op. 7), str. 24. 53. 27.

in predrto ograjo nadkrite terase uveljavlja principe premišljenega in kultiviranega racionalizma.«54 Razporeditev prostorov je bila prvotno sledeča: v kleti je bila drvarnica in mestni električni transformator. V pritličju je bil urejen trgovski lokal ter dve odvetniški pisarni, v prvem nadstropju so bili poslovni prostori zavarovalnice ter dve odvetniški pisarni, v drugem in tretjem nadstropju pa stanovanja. Na podstrešju so bila poleg terase še podstrešja za najemnike, pralnice, sušilnice in hišnikovo stanovanje.55 Od prvotne opreme je ohranjeno še stopnišče, in sicer kovinska ograja, lesena držala in svetilke na vogalih ograje, po Devovih načrtih.56. Slika 30 - Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, načrt zahodnega pročelja, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00004. Slika 31 - Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, tloris pritličja in prvega nadstropja, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00004. Bogdan REICHENBERG, Plečnik in Maribor, Jaroslav Černigoj in Aleksander Dev, Večer, 19. november 1996, str. 18. 55 PAM, SI_PAM/1758/006/00004. 56 CIGLENEČKI 2015 (op. 34), str. 308. 54. 28.

Slika 32 - Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, načrt severnega pročelja, vir: PAM, SI_PAM/1758/006/00004. Dev in Černigoj sta skupaj izpeljala še dva projekta, Hranilnico dravske banovine in Hutterjev blok.. 3.3 Hranilnica dravske banovine. Slika 33 - Hranilnica dravske banovine, 1931—1932, vir: lasten. 29.

Hranilnica dravske banovine stoji na vogalu Tyrševe (prej Gosposka ulica) in Slovenske ulice. Od mestne občine je leta 1930 odkupila staro hišo, ki je predhodno stala na isti lokaciji.57 Hišo so podrli, hranilnica pa je razpisala natečaj za novo, trinadstropno poslovno-stanovanjsko stavbo. Devov in Černigojev načrt je bil izbran za najboljšo rešitev. Pozitivno ga je podprl tudi takratni mestni stavbeni urad. Gradbena dela so potekala od aprila leta 1931 do junija 1932. Prevzelo jih je podjetje Šlajmer & Jelenc. Sosednje stavbe na Tyrševi ulici in nasploh v ožjem obsegu, so večinoma hiše, zgrajene v 19. stoletju (nekatere so tudi srednjeveškega izvora), so eno- ali dvonadstropne in enotno sledijo ulični stavbni liniji. Novo zgrajena stavba je na ta račun prejela nekaj kritik glede neprilagajanja historičnemu tkivu, saj tako po tlorisu kot po višini presega linijo sosednjih hiš v nizu. 58 Glede tega je sicer bilo v reviji Arhitektura zapisano, da se ni bilo potrebno ozirati na okolico niti v merilu niti v formah, saj bo »vsa soseščina prej ali slej padla, ker stoji izven gradbene črte«. 59 Do danes je okolica ostala nespremenjena. Po drugi strani pa je stavbo zelo pozitivno obeležil že Fran Šijanec. »To je prva železobetonska skeletna stavba v družbenem standardu in prva umetniško vredna arhitektura v zgodovini sodobnega mariborskega stavbarstva, poleg tega pa pomeni dogodek še v drugem oziru: to je bila v Mariboru prva zares moderna, kubično in prostorno plastično oblikovana arhitektura funkcionalnega tipa, skladna, plemenita, na ploskvah brez zunanjega lišpa, toda v materialu in konstrukciji, v proporcih in v strukturni razčlenitvi tronadstropnih fasad… vseskozi organično pretehtana stavba«.60 Stavba torej predstavlja prvi primer uporabe železobetonske skeletne konstrukcije na Slovenskem, kar je uveljavila moderna. Konstrukcija se kaže v pritličju s kolonado slopov, ki podpirajo arkadni hodnik, kateri tudi služi kot pokrit pločnik. Stebri se ponovijo v strešnem zaključku kot nosilci strešnega venca (takšen zaključek stavbe je bil dograjen naknadno).61 Stavba ima pravokotni tloris, ki zaobjema notranje dvorišče.. Ta hiša je bila rojstni dom avstro-ogrskega viceadmirala Viljema Tegetthofa http://www.mariborart.si/spomenik?p_p_id=mapview_WAR_artportlet&p_p_lifecycle=0&p_p_state=nor mal&p_p_mode=view&p_r_p_564233524_articleUrl=hranilnica-dravske-banovine na dan 19. april 2017, CURK 2000 (op. 11), str. 17 in 52. 58 Eva PEZDIČEK, Banovinska hranilnica na Tyrševi ulici 2 v Mariboru (1932), Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, Letno poročilo 2000, Maribor 2002, str. 36, PIRKOVIČ KOCBEK 1982 (op. 7), str. 19. 59 Arhitektura: mesečna revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost, letnik 1, številka 11/12, 1932, str. 290. 60 Fran ŠIJANEC, Sodobna slovenska likovna umetnost, Maribor 1961, str. 459. 61 PEZDIČEK 2002 (op. 58), str. 37. 57. 30.

Slika 34 - Hranilnica dravske banovine, tloris pritličja, vir: BERNIK 2004 (op. slika št. 22), str. 256. Na Slovenski ulici je pročelje triosno, na Tyrševi pa ima sedem osi. Slopi in fasadna rustika v pritličju so obloženi s sivim kamnom. Pročelje nadstropij je členjeno le s pravokotnimi štirikrilnimi okni. Monotonost razbijejo obloge iz belega umetnega kamna in rdečerjavega klinkerja, ki izmenično oblagajo celotno pročelje in se nadaljujejo čez vogale fasade. Klinker pasovi so štirje in potekajo pod oziroma nad okni, pas z belim kamnom pa je v istih treh linijah kot okna. Tanjša bela pasova se pojavita tudi na skrajnih robovih prvega in zadnjega nadstropja. Na najvišjem pasu klinkerja so dekorativno nameščene kvadrataste konzole, po ena nad vsakim oknom. Prvotna ravna streha je kljub uporabi sodobnih materialov začela zamakati. Hranilnica je zato v letu 1938 zaprosila za soglasje za namestitev železobetonske pergole, ki bi onemogočila zamakanje. Dela je ponovno izvršilo podjetje Šlajmer & Jelenc. Na obstoječe stebre so postavili nizke železobetonske stebričke, ki so danes vidni pri zaključku strehe, čez katere so položili železobetonsko ploščo. Iz obstoječih načrtov in dokumentacije sodelovanje Deva in Černigoja pri tem posegu ni razvidno, vendar strokovnjaki, ki so o tej stavbi že pisali, sklepajo, da sta sodelovala pri tej dozidavi, saj sta podobno rešitev uporabila pri oblikovanju Hutterjevega bloka.62. PEZDIČEK 2002 (op. 58), str. 38, http://www.arhitekturnivodnik.org/?object=221&mode=0&pic=1360&pl=0&o=0&a=0 na dan 20. april 2017, http://www.mariborart.si/spomenik?p_p_id=mapview_WAR_artportlet&p_p_lifecycle=0&p_p_state=nor mal&p_p_mode=view&p_r_p_564233524_articleUrl=hranilnica-dravske-banovine na dan 20. april 2017, BERNIK 2004 (op. 48), str. 256, 257, REICHENBERG 1996 (op. 54), str. 18. 62. 31.

Slika 35 - Hranilnica dravske banovine, prvotni zaključek strehe, vir: Arhitektura: mesečna revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost, letnik 1, številka 11/12, 1932, str. 289. Prvotno so se v pritličju nahajali trgovski lokali, ki so bili razporejeni okoli tlakovanega in z zelenjem opremljenega notranjega dvorišča kvadratnega tlorisa, prvo nadstropje so zasedli prostori hranilnice, v drugem in tretjem nadstropju pa je bilo po dvoje večjih stanovanj. V četrtem nadstropju dvoriščnega trakta je bilo hišnikovo stanovanje ter pralnica in sušilnica. Zgradba je imela tudi veliko teraso s cvetličnimi gredami in prhami. V kleti so bile shrambe za stranke, skladišča trgovin ter centralna kurjava.63 Arhitekta sta posebno pozornost namenila tudi oblikovanju notranjosti. Vso notranjo opremo sta načrtovala sama. V prostorih hranilnice so bili uporabljeni dragi materiali (podpeški kamen, kararski marmor, hrast, alpaka) ter sodobni materiali kot makasar, kavkaški oreh, plutovinast trak in tapete. Stanovanja so imela sodobno opremo in so veljala za zelo komfortna. Glavni vhod hranilnice so zapirala monumentalna kovinska dvokrilna vrata, katera je izdelal mariborski obrtnik Pavel Kager. Danes je zunanjost skoraj v celoti ohranjena v prvotnem stanju, razen zamenjanih pomičnih oken in kovinskih okvirjev. Ker se je stavbi kasneje spremenila namembnost in je celotno stavbo zasedlo bančništvo, se je od notranje opreme ohranilo zelo malo. Originalno. 63. Arhitektura 1932 (op. 59), str. 290.. 32.

še je le reprezentativno stopnišče, obloženo s sivim kamnom, ki vodi v prvo nadstropje. Delno je vidna tudi osnovna razporeditev prostorov. 64. Slika 36 - Vhodna vrata, neohranjena, vir: Arhitektura 1932 (op. slika št. 35), str. 289. Slika 37 - Notranja oprema, kot v čakalnici, neohranjeno, vir: Arhitektura 1932 (op. slika št. 35), str. 291. 64. PEZDIČEK 2002 (op. 58), str. 38, Arhitektura 1932 (op. 59), str. 289—291.. 33.