Droge in kriminaliteta : diplomsko delo visokošolskega študija

Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede. DROGE IN KRIMINALITETA diplomsko delo visokošolskega študija. Študent: Uroš Školjak September, 2009. Mentor: dr. Gorazd Meško.

II.

ZAHVALA Iskrena hvala mentorju dr. Gorazdu Mešku za strokovno. pomoč,. dragocene. nasvete. in. usmerjanje pri delu. Iskrena hvala ženi Anji za potrpežljivo spremljanje nastajanja diplomske naloge in vsestransko podporo pri študiju. Hvala tudi vsem, ki jih nisem imenoval in so mi na kakršenkoli način pomagali pri premagovanju ovir na poti do želenega cilja.. III.

IV.

POVZETEK Diplomsko delo povzema klasične policijske in prikrite preiskovalne ukrepe za zatiranje kriminalitete na področju prepovedanih drog. V izhodišču so navedene vrste prepovedanih drog, predstavljena je balkanska pot, ki je ena izmed glavnih tihotapskih poti na svetu. Podrobno so predstavljene predhodne sestavine za izdelavo prepovedanih drog, ki so poglavitnega pomena pri sami izdelavi le-teh, opisani so tudi postopki zatiranja njihovega ilegalnega razpečevanja. Razčlenjena je normativna zakonodaja s področja prepovedanih drog, podrobno sta razdelana 186. in 187. člen novega Kazenskega zakonika, ki v primerjavi s starim Kazenskim zakonikom iz leta 1995 zapolnjuje anomalije iz preteklosti. Druga mednarodna in domača zakonodaja s tega področja ter drugi pravni dokumenti so taksativno našteti. V nadaljevanju so opisani klasični policijski ukrepi za zmanjševanje ponudbe in povpraševanja po prepovedanih drogah ter prikriti preiskovalni ukrepi za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. Pri klasičnih ukrepih so opisani postopki policije, od prijave oz. zaznave kaznivega dejanja do hišne in osebne preiskave kot ključnega dejanja in vsa procesna dejanja, ki jih policija lahko izvaja. Posebej je predstavljeno in opisano novo pooblastilo policije, pregled osebe, s katerim se. odpravlja. pomanjkljivosti. dosedanje. zakonodaje. pri. ugotavljanju. posesti. prepovedanih drog. Pri prikritih preiskovalnih ukrepih so opisana vsa pooblastila policije, ki se jih izvaja izključno na regionalnem in državnem nivoju. S tovrstnimi ukrepi se dokazujejo kvalificirane oblike kaznivih dejanj, s katerim se preiskujejo kriminalne združbe. V nadaljevanju je izdelana analiza uspešnosti slovenske policije v boju zoper kriminaliteto na področju prepovedanih drog glede na statistične podatke v letih od 2002 do 2008 na lokalni, regionalni in državni ravni.. SUMMARY DRUGS AND CRIME This diploma work summarizes classical police measures and covert investigative measures to combat drug-related crime. At the start of the thesis the various types of illegal drugs are listed, highlighting the Balkan route, which represents one of the main smuggling routes in the world. Details are presented on the materials for the manufacture of illegal drugs, which are of major importance in the fabrication of these. V.

Also described is the method of suppression of their illegal distribution. The regulatory legislation in the field of narcotic drugs is represented, in a more elaborated 186th and 187th Article of the Penal Code, which in comparison to the old Penal Code of 1995, fills the anomalies that have occurred in the past. The remaining international and domestic law and other legal documents are extensively listed. The following work shows how to effectively prevent, detect and investigate crime in the area of illegal drugs. Described therein is classic police action to reduce the supply of and demand for illegal drugs and to hide investigative measures. The procedures of application are described for classic policing, from first suspicion of criminal activity, reporting, right through to personal or house investigation, which is the key act, as well as all other procedural acts which the police can carry out. Specifically, a new police power is presented and described, that is, the examination of persons, which eliminates the shortcomings of the existing laws for determining the possession of drugs. In the case of covert investigative measures all the powers that the police have at their disposal are described, which are carried out exclusively on the regional and national level. With such measures it is possible to prove skilled forms of crime, where organized crime is under investigation. The following analysis shows how successful the Slovenian police force was in the fight against illegal drug crime, according to the statistics for the years between 2002 and 2008 on the local, regional and national police level.. VI.

KAZALO VSEBINE 1.. Uvod ..................................................................................................................... 1 1.1. Namen in cilji diplomskega dela .................................................................. 1. 1.2. Metode dela .................................................................................................. 2. 2.. Klasifikacija prepovedanih drog........................................................................... 3 2.1. Depresorji ..................................................................................................... 3. 2.2. Stimulansi ..................................................................................................... 3. 2.3. Halucinogeni................................................................................................. 4. 2.4. Kanabis ......................................................................................................... 4. 2.5. Mefedron ...................................................................................................... 5. 3.. Tihotapljenje prepovedanih drog – balkanska pot................................................ 7. 4.. Predhodne sestavine za izdelavo prepovedanih drog ......................................... 10 4.1. Nadzor nad predhodnimi sestavinami ........................................................ 10. 4.2. Načini preusmerjanja kemikalij in kazalniki tveganja za sumljive transakcije.................................................................................................. 11. 5.. Normativna ureditev področja prepovedanih drog............................................. 14 5.1. Veljavna zakonodaja, ki ureja področje prepovedanih drog ...................... 14. 5.2. Kazenski zakonik........................................................................................ 16. 5.3. Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ....................... 20. 5.4. Zakon o policiji........................................................................................... 21. 6.. Klasični policijski ukrepi za zmanjševanje ponudbe prepovedanih drog........... 22 6.1. Načini odkrivanja in pridobivanja podatkov o kaznivih dejanjih, povezanih s prepovedanimi drogami ..........................................................................24. 6.2. Opazovanje kot oblika dela ........................................................................ 25. 6.3. Operativne informacije............................................................................... 25. 6.4. Poostren nadzor in akcija Diler .................................................................. 26. 6.5. Sodelovanje policije in lokalne skupnosti .................................................. 27. 6.6. Zaseg predmetov ........................................................................................ 28. 6.6.1. Zaseg predmetov v predkazenskem postopku ........................................... 28. 6.6.2. Zaseg predmetov v postopku o prekršku................................................... 29. 6.6.3. Zaseg predmetov po Zakonu o policiji ...................................................... 29. 6.7. Pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage ....................................... 30 VII.

6.8. Pregled osebe.............................................................................................. 31. 6.9. Mejna kontrola v skladu z Zakonom o nadzoru državne meje................... 33. 6.10. Hišna in osebna preiskava .......................................................................... 34. 6.11. Pridobitev izpisov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju od operaterjev elektronskega telekomunikacijskega omrežja ........................ 35. 7.. Prikriti preiskovalni ukrepi................................................................................. 37 7.1. Tajno opazovanje........................................................................................ 38. 7.2. Tajno delovanje .......................................................................................... 39. 7.3. Navidezni odkup......................................................................................... 39. 7.4. Prisluškovanje in snemanje pogovorov ...................................................... 40. 7.5. Kontrola pisem in drugih pošiljk ................................................................ 41. 7.6. Prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe, udeležene v pogovoru................................................................................ 41. 8.. Statistični podatki ............................................................................................... 42. 9.. Slovenska policija v boju zoper kriminaliteto na področju prepovedanih drog . 49 9.1. Lokalni nivo policije................................................................................... 50. 9.2. Regionalni nivo policije ............................................................................. 51. 9.3. Državni nivo policije .................................................................................. 52. 10.. Zaključek ............................................................................................................ 54. 11.. Viri in literatura .................................................................................................. 56. 11.1. Knjige, članki ............................................................................................. 56. 11.2. Zakoni, predpisi .......................................................................................... 56. 11.3. Spletni viri .................................................................................................. 58. 11.4. Drugi viri .................................................................................................... 59. 12.. Delovni življenjepis............................................................................................ 60. 13.. Priloge................................................................................................................. 61. 13.1. Izjava o avtorstvu ....................................................................................... 61. 13.2. Izjava lektorja o ustreznosti diplomskega dela pravilom slovenskega knjižnega jezika ......................................................................................... 62. VIII.

KAZALO SLIK. Slika 1: Balkanska pot ...................................................................................................... 9 Slika 2: Zaseženih 98 ton anhidrida ocetne kisline ........................................................ 13. KAZALO TABEL Tabela.1: Zasežene količine prepovedane droge v letih 2001 – 2002............................ 43 Tabela 2: Zasežene količine prepovedane droge v letih 2002 – 2003............................ 44 Tabela 3: Zasežene količine prepovedane droge v letih 2003 – 2004............................ 45 Tabela 4: Zasežene količine prepovedane droge v letih 2005 – 2006............................ 46 Tabela 5: Zasežene količine prepovedane droge v letih 2006 – 2007............................ 47 Tabela 6: Zasežene količine prepovedane droge v letih 2007 – 2008............................ 48. IX.

X.

1. Uvod »Razširjenost kajenja tobaka, uživanja prepovedanih drog in pitja alkoholnih pijač je pri nas primerljiva s tovrstnim stanjem v nadpovprečno obremenjenih državah. Raste število mladih, ki eksperimentirajo in so odvisni od drog. Med glavne značilnosti tovrstne problematike sodijo naraščajoči zdravstveni, socialni in legalni problemi zaradi uživanja prepovedanih drog, predvsem heroina, v zadnjem času tudi ekstazija in kokaina; povečuje se število odvisnikov in njihovih svojcev, ki iščejo pomoč in se vključujejo v razne oblike zdravljenja; močno je naraslo število mladoletnih iskalcev pomoči v vzgojnih zavodih in drugih bivalnih oblikah za mlade z vedenjskimi motnjami; povečuje se število uživalcev prepovedanih drog, ki sta jih policija in sodišče že obravnavala; skoraj polovica slovenskih zapornikov ima težave zaradi uživanja prepovedanih drog. Med uživalci, ki si drogo vbrizgavajo, so se pojavili prvi primeri okuženosti s HIV, več kot pol jih je okuženih z virusom hepatitisa C.« (Kastelic in Mikulan, 1999).. 1.1 Namen in cilji diplomskega dela Problematiko prepovedanih drog bom v svoji nalogi podrobneje proučil zaradi naraščanja kriminalitete, ki je v tesni povezavi z izbrano vsebino. Uživalci oz. odvisniki so pripravljeni nekompromisno storiti popolnoma vse, da bi si zagotovili finančna in materialna sredstva za zadovoljitev svoje fizične ali psihične odvisnosti. Tovrstno področje je, kljub večkratnim delno uspešnim poskusom, še ne popolnoma raziskano in na nekatera vprašanja še ni mogoče jasno odgovoriti. Prepovedane droge so vedno bolj prisotne v družbi, na ulicah. Nekateri policisti in kriminalisti na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju policije o tej problematiki še vedno premalo vedo, zato je moj namen predstaviti prepovedane droge z njihovimi značilnostmi, učinki in negativnimi posledicami. Predvsem je podrobno opisan sam način preiskovanja kaznivih dejanj, ki so povezana s prepovedanimi drogami, predstavljeni pa so tudi vsi ukrepi za zatiranje tovrstne kriminalitete, ki je globoko zakoreninjena v naši družbi. S specifičnim znanjem in poznavanjem svojih pooblastil lahko policisti in kriminalisti na vseh ravneh bistveno pripomorejo k zmanjševanju ponudbe in povpraševanja po prepovedanih drogah.. 1.

Trditve oziroma predpostavke, ki sem jih preverjal v diplomski nalogi, so: -. prepovedane droge so zelo razširjene in dobro prikrite,. -. neustrezna kazenska zakonodaja stimulira uporabo prepovedanih drog,. -. policija učinkovito odkriva in nadzoruje kriminaliteto v povezavi s prepovedanimi drogami,. -. statistični podatki kažejo na porast prepovedanih drog v slovenskem prostoru in. -. stopnja kriminalitete v povezavi s prepovedanimi drogami se skozi čas ne spreminja.. 1.2 Metode dela Pri pisanju diplomske naloge so bili uporabljeni podatki, pridobljeni iz domačih in tujih strokovnih publikacij, statističnih letopisov in poročil o delu policije. Analizirana je bila slovenska (pravni akti Republike Slovenije) in mednarodna zakonodaja s področja prepovedanih drog.. 2.

2. Klasifikacija prepovedanih drog Nedovoljene droge so včasih delili na trde in mehke. Med mehke droge so prištevali predvsem marihuano in hašiš, med trde pa ostale, predvsem heroin, kokain, amfetamin, halucinogene droge ipd. Kasneje so takšno delitev opustili, saj naj bi navajala na misel, da so »mehke droge« neškodljive. Danes je splošno uveljavljena delitev na dovoljene (alkohol, nikotin) in nedovoljene oz. prepovedane droge (kanabis, heroin, kokain, amfetamin idr). Medtem ko ta delitev dovolj natančno obravnava pravne vidike rabe drog, je manj natančna s stališča medicinskih in drugih problemov odvisnosti, saj v isti koš daje glede možnosti za razvoj odvisnosti tako različne droge, kot so npr. konoplja, kokain ali heroin. Zato danes nedovoljene droge delimo na manj ali bolj nevarne, pri čemer z enim poimenovanjem težko zajamemo vse vidike različnih drog in njihovega uživanja (Auer, 2001).. 2.1 Depresorji Večina mamil in psihotropnih snovi spada v skupino depresorjev centralnega živčnega sistema. Te snovi znižujejo aktivnost živčevja in so kot zdravila uporabne v sodobni medicini. Analgetiki odpravljajo ali zmanjšujejo bolečine, umirjajo živčevje in zmanjšujejo občutek strahu in notranje napetosti, hipnotiki pa zmanjšujejo vzdraženost osrednjega živčevja. Depresorji se delijo na naravne, polsintetične in sintetične. V skupino depresorjev spadajo tudi opij in njegovi polsintetični in sintetični derivati (morfin, kodein, heroin). Opiati sodijo med najnevarnejša in najpogosteje zlorabljena mamila (Kecmanović, 1989).. 2.2 Stimulansi Stimulansi so psihotropne snovi, ki izzovejo stanje evforije in zvišajo telesno aktivnost človeka. Pospešijo delovanje centralnega živčnega sistema, občutek dobrega počutja, povečani so zmožnost mišljenja in delovanja, strah, paranoja, pospešeno je bitje srca, povišan krvni tlak, prisotni zmanjšanje apetita, nemirnost, nespečnost in občutek »tresenja«. Med stimulanse štejemo kavo, khat, kokain, amfetamin, metamfetamin,. 3.

ekstazi. (Članek. je. pridobljen. 26.. 6.. 2009. na. http://www.konoplja.org/klasifikacija_drog/Stimulanti).. 2.3 Halucinogeni Halucinogeni. »zmedejo«. centralni. živčni. sistem,. naključno. pospešujejo. ali. upočasnjujejo miselne procese, popačijo sporočila med možganskimi nevroni, kar vodi k spremembam zaznavanja, povzročajo tudi halucinacije. Lažje halucinacije se odražajo kot večja občutljivost na dotik, bolečina se lahko poveča, glasba zveni bolje, sluh je spremenjen, vid je izostren ali zamegljen, zaznavanje časa se spremeni, vplivajo na miselne procese, poslabša se kratkotrajni spomin, pojavi se izmenjavajoča zmožnost ali nezmožnost koncentracije, zmanjšana je sposobnost učenja, pojavi se nagnjenost k smehu, možni fizični učinki, ki se pojavijo pri uživanju, so povišan krvni tlak, pospešeno bitje srca in povečan apetit (Članek je pridobljen dne 26. 6. 2009 na http://www.konoplja.org/klasifikacija_drog/Halucinogeni/Halucinogeni.htm). Med naravne halucinogene štejemo meskalin (alkaloid mehiškega kaktusa) in psilocibin (alkaloid mehiške gobe), med sintetične pa LSD, DMT, DOM, DET in PCP.. 2.4 Kanabis Rastlino kanabis (Cannabis Sativa L.) so poznali že Kitajci v 4. tisočletju pred našim štetjem. Iz nje so izdelovali razne izdelke, kot so oblačila, ribiške mreže in olje za svetilke. Kasneje jo kitajski pisni viri omenjajo tudi kot zdravilno sredstvo. Poznali so njene psihoaktivne učinke, vendar so jo uživali redkeje kot opij. Kanabis je postal zelo razširjen zlasti v Indiji, kjer je danes del kulture in zdravilstva. V Evropo je kanabis prišel okoli leta 900 pr. n. št., naprej so ga poznali Grki in Germani. V srednjem veku je bil uveljavljen predvsem kot sredstvo za zdravljenje odprtih ran. V začetku 20. stoletja se je razširil tudi v ZDA. Od takrat je zgodovina kanabisa polna poskusov, da bi prepovedali njegovo uživanje in prodajo. V zadnjih letih v medicinskih krogih ponovno narašča zanimanje za kanabis kot zdravilno sredstvo, saj zmanjšuje pritisk v očesu pri bolezni zelene mrene, razširja sapnice pri astmi, pomirja kašelj pri epilepsiji, zmanjšuje bolečine in predvsem pri rakastih bolnikih zmanjšuje slabost in draženje na bruhanje. Konoplja danes raste povsod po svetu, zlasti pa v zmernem in tropskem podnebju. V višino lahko zraste od enega do dveh metrov in pol (Potparič, 1997). 4.

V skupino kanabis uvrščamo konopljo, hašiš in hašiševo olje. Vse te snovi pridelujejo iz cvetočih delov ženske rastline konoplje (Cannabis Sativa L.). V cvetu le-te so majhne dlačice, ki izločajo smolo, s katero so prevlečeni cvetni listi. Ta smola vsebuje glavno psihoaktivno substanco tetrahidrokanabinol (v nadaljevanju THC). Delež THC-ja je v rastlinah različen, odvisen je od spola rastline in časa žetve. Znano je, da ženske rastline vsebujejo več THC-ja (Schumacher, 1997).. 2.5 Mefedron Pri klasifikaciji prepovedanih drog je potrebno omeniti še drogo mefedron. Gre za psihoaktivno snov s stimulativnim učinkom, ki v Sloveniji ni uvrščena med prepovedane droge, je pa zdravju škodljiva, kot sporočajo strokovnjaki z Inštituta za varovanje zdravja (v nadaljevanju IVZ), ki uporabo snovi odsvetujejo. Mefedron je sintetični kemični stimulans, po videzu podoben kokainu, od katerega se razlikuje predvsem po vonju, ki je močnejši in ocetni. Učinkuje podobno kot ekstazi, a manj intenzivno. Povzroča občutek povečane energije, evforijo, zvišuje samozavest, poveča psihomotorno aktivnost, hiter in neustavljiv govor, poleg tega pa tudi zvišano telesno temperaturo, zvišan srčni utrip, zmanjšan apetit, utrujenost in krče v čeljustih. Dolgotrajna uporaba mefedrona, ki bi naj bila po neuradnih podatkih pri nas vse bolj razširjena, naj bi povzročala migrene, slabost, bruhanje, tresenje rok ali vsega telesa, na kolenih, rokah in nogah pa se lahko koža rdeče ali modro obarva. Zaužitje večje količine te snovi ali kombinirana uporaba s snovmi, kot so ekstazi ali antidepresivi, lahko še poveča tveganje za serotoninski sindrom. Znaki tega so slabost, zmedenost, nemir, motnje ravnotežja, izguba zavesti, mišična otrdelost, trzljaji ali krči, povišana telesna temperatura, izrazito potenje, pospešeno bitje srca in zvišan krvi tlak, ki lahko tudi ogrozi življenje. Kot navaja IVZ, so v Evropi uporabo mefedrona pri ljudeh uradno zaznali lani. Tako so Švedska, Finska, Velika Britanija, Danska in Francija že konec lanskega leta poročale o manjših zasegih te snovi v obliki tablet, kapsul ali prahu. Najpogosteje je šlo za spletno prodajo, in sicer je bila snov v embalažah z oznakami "prehrambeni dodatki" ali "rastlinska hrana". Poleg tega je bil mefedron na prodaj tudi na črnem trgu. Do zdaj sta zabeležena dva primera smrti zaradi suma uporabe mefedrona, eden na Danskem in drugi na Švedskem. Posledično so na Švedskem decembra lani mefedron že uvrstili na listo prepovedanih snovi. Analogi mefedrona pa so prepovedani tudi v ZDA, Avstriji in na Novi Zelandiji, kjer so se prodajali kot. 5.

ekstazi. Ob tem IVZ opozarja, da mefedron nikoli ni bil odobren za uporabo pri ljudeh, temveč zgolj za industrijsko uporabo. Dodajajo še, da je prav mefedron tudi dokaz, da so lahko zdravila, prehrambeni izdelki in drugi izdelki, ki jih kupujemo po spletu, prava past za zdravje in lahko z njimi celo ogrozimo življenje (Članek je pridobljen 1. 7. 2009 na http://www.ivz.si/mefedron).. 6.

3. Tihotapljenje prepovedanih drog – balkanska pot V tem poglavju je problematika prepovedanih drog v družbi predstavljena na njeni tihotapski poti – balkanski poti, ki je glede na geostrateški položaj Slovenije izrednega pomena za tihotapce. Albanska mafija, v podzemlju znana kot »heroinska carica«, služi milijone. Po podatkih Interpola za leto 2002 njen dobiček znaša okoli 70 milijonov dolarjev. Analitiki so ocenili, da je tradicionalno pranje denarja s preprodajo prepovedane droge heroin in s trgovanjem z belim blagom skozi igralnice, erotične klube, zlatarne, slaščičarne in restavracije postalo premalo donosno, zato se iščejo možnosti za investicije v novonastalih vzhodnih evropskih državah. Denar bi naj prali v legalnih čeških poslih. Šef češke nacionalne centrale za boj proti mamilom ocenjuje, da ima albanska mafija s Kosova monopol nad tržiščem heroina in da prek svojih zvez prodira v nižje strukture državne uprave. Nemška obveščevalna služba BND je Češko označila kot strateški center kosovsko-albanske mafije za skladiščenje in nadaljnjo distribucijo mamil. Češka obveščevalna služba BIS pa je v svojem letnem poročilu ugotovila, da kosovska mafija »pere« denar prek privatiziranih podjetij. Kosovsko mafijo na Češkem zanimajo menice, delnice in manj pregledne bančne transakcije. Tako so nemški cariniki pri članu kosovske mafije na meji s Češko našli in zasegli menice ene najmočnejših čeških finančnih družb PPF, ki je bila zainteresirana tudi za vstop na zavarovalniški trg držav bivše Jugoslavije. Na Češkem naj bi preiskovalci našli dokaze, da se je s kosovskim mafijskim denarjem financirala vojna na Kosovu. Umik tujih vojakov in policistov naj bi vplival na še večji razmah organiziranega kriminala in okrepil moč albanskokosovske mafije. Že geografska lega Slovenije daje slutiti, da se na njenem območju dogaja marsikaj, kar označujemo z mednarodno trgovino z mamili. Bolj kot vse druge prepovedane droge prav heroin uvršča Slovenijo med tranzitne države, ki kljub svoji majhnosti predstavlja pomemben člen med državami proizvajalkami in tistimi, v katere je ta droga namenjena. Tako se v Sloveniji dogajajo vse tiste aktivnosti, ki so nujno potrebne za uspešno mednarodno trgovino s heroinom, npr. skladiščenje, prepakiranje, stiki med prodajalci in kupci, dogovarjanje o poslih, kurirske zveze, pranje denarja. Torej smo prav pri tej 7.

problematiki s policijskega vidika priča številnim kriterijem, značilnim za organiziran kriminal na tem področju (Kozmelj, Seminar MNZ, 2003). Heroin prihaja v Evropo po dveh glavnih trgovskih poteh. Zgodovinsko pomembna balkanska pot ima še vedno pomembno vlogo pri tihotapljenju heroina. Po tranzitu skozi Pakistan, Iran in Turčijo se ta pot razdeli v južno vejo skozi Grčijo, nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Albanijo, Italijo, Srbijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino ter na severno vejo skozi Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko, Avstrijo, Nemčijo in Nizozemsko, pri čemer Nizozemska deluje kot sekundarni distribucijski center za druge zahodnoevropske države. Zasegi heroina v letu 2003 kažejo, da je postala južna veja glede pretihotapljene količine enako pomembna kot severna. Od srede devetdesetih let prejšnjega stoletja se je vedno več heroina (vendar manj kot prek balkanskih poti) v Evropo pretihotapilo po "svileni poti" prek srednje Azije (predvsem Turkmenistana, Tadžikistana, Kirgizistana in Uzbekistana), Kaspijskega morja in Ruske federacije, Belorusije ali Ukrajine do Estonije, Latvije, nekaterih nordijskih držav in Nemčije. Čeprav so te poti najbolj pomembne, so države na arabskem polotoku (Oman, Združeni arabski emirati) postale tranzitne države za pošiljke heroina iz južne in jugozahodne Azije, namenjene v Evropo. Poleg tega je bil heroin, namenjen v Evropo (in Severno Ameriko) v letu 2003 zasežen v vzhodni in zahodni Afriki, na Karibih ter v Srednji in Južni Ameriki. Skozi Slovenijo oz. do nje (pristanišče Koper) pa vodijo tudi morske poti mamil, tako neposredno iz Turčije, kot tudi po trajektnih povezavah med Albanijo in Slovenijo. Tudi iz teh kanalov se oskrbujejo države zahodne Evrope in pa seveda slovensko tržišče. Kot eno pomembnejših vej "balkanske poti" heroina je policija odkrila zračne letalske povezave med državami proizvajalkami in državami porabnicami mamil. Pomembna postaja na tej poti je letališče Jožeta Pučnika v Ljubljani. Številni odkriti primeri na tem letališču dokazujejo tako njegovo tranzitno pomembnost kot tudi dotok mamil, predvsem heroina, na slovensko tržišče (Kozmelj, Seminar MNZ, 2003). Predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog, so ključnega in poglavitnega pomena. Brez njih prepovedanih drog preprosto ni mogoče izdelati. Njihov nadzor je temeljit, ampak kljub temu preprodajalci prepovedanih drog najdejo luknje, da se nadzoru izognejo.. 8.

Slika 1: Balkanska pot (Pridobljeno 26. 6. 2009 na http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/1423Porocilo_s_podrocja_prepovedanih_drog.pdf).. 9.

4. Predhodne sestavine za izdelavo prepovedanih drog Predhodne sestavine (prekurzorji) in osnovne kemikalije za izdelavo prepovedanih drog se uporabljajo v številnih legalnih proizvodnih procesih v kemični in farmacevtski industriji. Zaradi njihove kemične sestave jih pogosto uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog, Predhodna sestavina pomeni vsako kemijsko snov in zmes, ki te snovi vsebuje v takšni obliki, da jih je možno uporabiti ali ponovno pridobiti za izdelavo prepovedanih drog. Osnovne kemikalije imajo pomembno vlogo v proizvodnem procesu, vendar je njihova uporaba manj problematična. Služijo namreč kot pomožne kemikalije v posameznih fazah proizvodnje, saj jih je možno nadomestiti z drugimi, podobnimi kemikalijami. Poleg tega pa imajo široko legalno uporabo v industriji. Med te kemikalije spadajo reagenti in topila (Žigon, 1998).. 4.1 Nadzor nad predhodnimi sestavinami Uporaba legalno proizvedenih kemikalij v proizvodnji prepovedanih drog je bila identificirana kot ključ nezakonite proizvodnje prepovedanih drog. Zamisel, da se takšne kemikalije postavijo pod kontrolo, izhaja iz novejšega obdobja boja zoper nezakonito proizvodnjo in promet prepovedanih drog. Boj proti nezakoniti trgovini s prepovedanimi drogami poteka na področju zmanjševanja ponudbe in povpraševanja. Nesporno je, da se mora proces zmanjševanja ponudbe začeti že v fazi proizvodnje. Ena možnost se kaže v izkoreninjenju ilegalnih nasadov, kar bi pomenilo zmanjševanje proizvodnje naravnih (marihuana) in polsintetičnih drog (heroin in kokain). Sintetične droge pa zahtevajo povsem drugačen pristop, katerega bistvo je nadziranje legalno proizvedenih kemikalij, ki se uporabljajo za proizvodnjo sintetičnih drog. Potreba po nadzoru predhodnih sestavin in osnovnih kemikalij je bila prvič izpostavljena leta 1984 na konferenci v Rimu, na kateri so sodelovali predstavniki ZDA, Kanade in nekaterih evropskih držav. Mednarodni nadzor nad predhodnimi sestavinami je leta 1988 uveljavila Organizacija združenih narodov s Konvencijo zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi, saj je dozorelo spoznanje, da brez kemikalij ni mamil. Organizacija združenih narodov namreč meni, da so potrebni ukrepi za spremljanje določenih snovi, kot so predhodne sestavine, kemikalije in raztopine, ki se lahko uporabijo pri proizvodnji prepovedanih drog, saj se je povečala dostopnost do njih in. 10.

posledično tudi uporaba za ilegalno proizvodnjo tovrstnih drog in snovi (Hasović, Seminar MNZ, 2003). Uporaba predhodnih sestavin je strogo nadzorovana, njihov seznam je tudi sestavni del Konvencije Združenih narodov zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz leta 1988. 23 najpogosteje zlorabljenih predhodnih sestavin in osnovnih kemikalij pa je uvrščenih tudi na seznam nadzorovanih kemikalij v Evropski uniji (Žigon, 1998). Po uvrstitvi anhidrida ocetne kisline na seznam najpogosteje zlorabljenih predhodnih sestavin se je nad trgovino z njim pričel izvajati ustrezen nadzor z namenom preprečiti dobavo tistim, ki kemikalijo uporabljajo pri ilegalni proizvodnji heroina. V primeru, da so ugotovljeni elementi "preusmerjanja", se tovrstna kemikalija zaseže. Podatki pri Združenih narodih kažejo, da so bile v svetovnem merilu zasežene naslednje količine anhidrida ocetne kisline: 2003….........69.197 kg, 2004………..79.469 kg, 2005………..22.377 kg, 2006………..26.600 kg, 2007………..31.000 kg, od tega okoli 19.000 kilogramov na podlagi dela slovenske policije. Pri nadzoru predhodnih sestavin je potrebno omeniti večmesečno operacijo, zaključeno meseca junija 2008, v kateri so kriminalisti slovenske policije zasegli skupno okoli 98 ton anhidrida ocetne kisline. Gre za največji zaseg te sestavine na svetu. Slovenska policija je pri akciji sodelovala s kolegi iz Nemčije, Ukrajine, Madžarske, Bolgarije, Romunije, Turčije, Srbije in Češke 1 .. 4.2 Načini preusmerjanja kemikalij in kazalniki tveganja za sumljive transakcije Prepovedane droge se proizvajajo nezakonito, navadno v majhnih skrivnih laboratorijih, kar pa ne velja za kemikalije. Proizvodnja kemikalij večinoma zahteva mnogo večje in. 1. Oddaja 24 ur na POP TV, 3. 7. 2008.. 11.

bolj sofisticirane tovarne in laboratorije. Nezakoniti proizvajalci prepovedanih drog se morajo s kemikalijami oskrbeti v večjih, legalnih kemičnih tovarnah. Oskrbovanje lahko poteka neposredno preko posrednikov, preko tatov ali drugih oblik preusmerjanja iz legalne proizvodnje. Praviloma vse predhodne sestavine, ki so namenjene izdelavi prepovedanih drog, legalno izdelujejo in uporabljajo za različne namene v kemijski in farmacevtski industriji in jih je moč dobiti na prostem trgu. To izkoriščajo posamezniki in skupine, katerih namen je nezakonita izdelava prepovedanih drog, s preusmerjanjem pa zavajajo pristojne državne organe o namenu porabe (Hasovič, Seminar MNZ, 2003). Storilci kaznivih dejanj in kriminalne skupine se sami razkrijejo, da bi preusmerili predhodne sestavine za prepovedane droge. To je dobra priložnost za zbiranje informacij, ki so koristne za boj proti kriminalu, povezanim z drogami na stopnji proizvodnje. Nešteto primerov v zadnjem desetletju je pokazalo učinkovitost teh postopkov. Te informacije je pravzaprav mogoče zagotoviti le na ravni izvajalcev. Da bi se izognili pozornosti izvajalcev in prepoznavi pri pristojnih organih, se storilci ne le obnašajo kot običajni kupci, ampak poskušajo širiti zmedo. Za preusmerjanje kemikalij lahko uporabijo različne načine delovanja. Storilci pogosto poskušajo zakriti svojo resnično identiteto na primer z: •. uporabo napačnega imena in naslova,. •. uporabo zastopnika, zastopniških podjetij in podkupljenih podjetij,. •. zlorabo uglednih imen znanih mednarodnih podjetij.. Za pridobivanje kemikalij pogosto uporabljajo kazniva dejanja, kot so: •. podkupovanje ali izsiljevanje podjetij, izsiljevanje zaposlenih,. •. krajo kemikalij,. •. poneverjanje dokumentov (npr. uporaba lažnih licenc).. Pogosto prikrivajo in zabrišejo cilj in prejemnika pri poslu: •. s ponujanjem gotovinskega plačila, z uporabo neobičajnih sredstev za prenos denarja ali prevoz,. •. z uničenjem dokumentov, povezanih s poslom,. •. z osebnim prevzemom kemikalij.. Pogosto prikrivajo naravo snovi, namenjenih za preusmeritev, tako da. 12.

•. uporabljajo napačne, ponarejene ali spremenjene oznake ali jih sploh ne uporabljajo ali pa od dobavitelja zahtevajo, da to stori,. •. uporabljajo splošna imena za snovi ali pa od dobavitelja zahtevajo, da to stori (npr. »topilo«, »razredčilo«) (Strokovno navodilo za izvedbo policijskih nalog v povezavi s prepovedanimi drogami, 2009).. Slika 2: Zaseženih 98 ton anhidrida ocetne kisline (Pridobljeno 26. 6. 2009 s http://www.zurnal24.si/cms/novice/crnakronika/index.html?id=56810&active=).. 13.

5. Normativna ureditev področja prepovedanih drog Poglavje predstavlja domačo in mednarodno zakonodajo s področja prepovedanih drog. Natančneje sta razdelana 186. in 187. člen novega Kazenskega zakonika, ki v primerjavi s starim Kazenskim zakonikom iz leta 1995 zapolnjuje anomalije, ki so se pojavljale v preteklosti. Prepovedane droge so splošen družbeni problem, katerega reševanje zahteva kompleksen in poglobljen pristop. S problematiko se ukvarja niz različni organov in organizacij, tako vladnih kot nevladnih. Na ravni naše države imajo to vlogo Komisija za droge Vlade Republike Slovenije, ministrstva in drugi državni organi ter Urad za droge Vlade Republike Slovenije.. 5.1 Veljavna zakonodaja, ki ureja področje prepovedanih drog Zakoni, ki urejajo področje drog v Republiki Sloveniji, so: •. Zakon o policiji 2 (v nadaljevanju ZPOL), ki po 20. juniju 2009 uvaja in ureja novo pooblastilo policije, in sicer pregled osebe. S tem pooblastilom se je odpravila pomanjkljivost dosedanje zakonodaje, ki policistom ni omogočala ustreznega ukrepanja v primerih, ko je oseba imela pri sebi predmete, ki jih je npr. po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami treba zaseči, vendar jih na zahtevo policista ni hotela izročiti.. •. Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog 3 govori o ukrepih, ki zajemajo informativne, zdravstvenovzgojne in svetovalne dejavnosti, zdravljenje, socialno-varnostne storitve in programe za reševanje socialne problematike, povezane z uživanjem prepovedanih drog ter spremljanje uživanja prepovedanih drog. Ukrepe izvajajo pristojna ministrstva.. 2. Uradni list RS, št. 49/1998, 93/2001, 79/2003, 110/2003, 50/2004, 102/2004, 63/2005, 70/2005, 98/2005, 3/2006, 78/2006, 107/2006, 42/2009 Zpol-G.. 3. Uradni list RS, št. 98/1999, 2/2004.. 14.

•. Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami 4 (v nadaljevanju ZPPPD) določa pogoje, pod katerimi so dovoljeni proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami ter posest prepovedanih drog.. •. Kazenski zakonik RS (v nadaljevanju KZ-1) 5 , pri čemer sta za področje drog od 1. novembra 2008 pomembna predvsem 186. člen, ki opredeljuje kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, ter 187. člen, ki opredeljuje kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu.. Drugi pravni dokumenti, ki urejajo področje prepovedanih drog v Republiki Sloveniji, so: •. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog 6 je podzakonski akt ZPPPD, ki določa razvrstitev prepovedanih drog glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe, ter glede na uporabo v skupino I, skupino II in skupino III. Skupno število snovi trenutno znaša preko 240. Njihova posest je prepovedana, razen kadar se uporabljajo za znanstveno-raziskovalne in učne namene ali kadar se uporabljajo kot zdravila.. •. Pravilnik o sestavi in načinu dela koordinacije centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog 7 .. •. Resolucija o nacionalnem programu na področju drog 2004 – 2009 8 je rezultat dosedanjega družbenega razvoja in pomeni uskladitev različnih sektorskih pristopov glede ciljev, prednostnih nalog, virov in stroškov.. •. Sklep o ustanovitvi Komisije Vlade Republike Slovenija za droge 9 .. Mednarodna zakonodaja: 4. Uradni list RS, št. 108/1999, 44/2000, 2/2004, 47/2004, 37/2005.. 5. Uradni list RS, št. 55/2008.. 6. Uradni list RS, št. 49/2000, 8/2001, 49/2001, 78/2002, 53/2004, 37/2005, 122/2007.. 7. Uradni list RS, št. 43/2000.. 8. Uradni list RS, št. 28/2004.. 9. Uradni list RS, št. 56/1998, 68/1999.. 15.

•. Strategija Evropske unije na področju drog 2005-2012 10 , ki jo je potrdil Evropski svet leta 2004, določa okvir, cilje in prednostne naloge za dva zaporedna štiriletna akcijska načrta, ki ju predloži Komisija za droge. Ta strategija je sestavni del večletnega »Haaškega programa« za krepitev svobode, varnosti in pravičnosti v EU.. •. Akcijski načrt Evropske unije za boj proti drogam 2009-2012 11 , katerega končni cilj je občutno zmanjšanje razširjenosti uživanja drog med prebivalstvom ter zmanjšanje socialne in zdravstvene škode zaradi uživanja prepovedanih drog in prometa z njimi. Cilj je zagotoviti okvir za uravnotežen pristop k zmanjšanju ponudbe in povpraševanja po drogah z vrsto sodobnih ukrepov.. •. Uredba (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. 2. 2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah 12 .. •. Uredba Sveta (ES) št. 111/2005 z dne 22. 12. 2004 o določitvi pravil nadzora trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Evropsko skupnostjo in tretjimi državami 13 .. •. Uredba Komisije (ES) št. 1277/2005 14 z dne 27. 7. 2005 o določitvi izvedbenih pravil za Uredbo (ES) št. 273/2004.. 5.2 Kazenski zakonik KZ-1 15 , ki je pričel veljati 1. 11. 2008, področje prepovedanih drog inkriminira v dveh kazensko pravnih normah, in sicer v 186. in 187. členu. V KZ-1 sta tako opredeljena kot kaznivo dejanje »Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog« (186. člen KZ-1) in »Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu« (187. člen KZ-1).. 10. Uradni list EU, št. 15074/04.. 11. Uradni list EU, št. 2008 567/5, 18. 9. 2008.. 12. Uradni list Evropskega parlamenta, št. UL L 047 , 18. 2. 2004.. 13. Uradni list Evropskega parlamenta, št. UL L 022, 26. 1. 2005.. 14. Uradni list Evropskega parlamenta, št. UL L 202, 3. 8. 2005. 15. Uradni list RS, št. 55/2008.. 16.

Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog 186. člen (1) Kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet rastline ali substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) Kdor prodaja, ponuja na prodaj ali brezplačno deli prepovedano drogo ali predhodno sestavino za izdelavo prepovedanih drog mladoletni osebi, duševno bolni osebi, osebi z začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije, ali če stori dejanje v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje iz prvega odstavka javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj in pri tem izkorišča svoj položaj ali kdor za izvrševanje omenjenega dejanja uporablja mladoletne osebe, se kaznuje z zaporom od treh do petnajst let. (3) Če je dejanje iz prvega in drugega odstavka storjeno v hudodelski združbi za izvedbo takih dejanj, ali če je storilec tega dejanja organiziral mrežo prekupčevalcev ali posrednikov, se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let. (4) Kdor brez pooblastila izdeluje, nabavlja, ima ali daje v uporabo opremo, snovi ali predhodne sestavine, za katere ve, da so namenjene za izdelavo prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. (5) Prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu in sredstva za njihovo izdelovanje ter prevozna sredstva, uporabljena za prevoz in hrambo drog ali nedovoljenih snovi v športu se vzamejo.. V prvem odstavku 186. člena je navedenih več alternativnih izvršitvenih dejanj, ki pomenijo proizvodnjo in trgovino s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Prva oblika je proizvajanje in pomeni določeno dejavnost storilca, ki vodi v neposreden proizvod, to je v izdelavo prepovedane droge, nedovoljene snovi v športu ali predhodne sestavine za izdelavo prepovedanih drog. Tako npr. samo sejanje določene rastline (mak, kanabis) še ne pomeni kaznivega dejanja, temveč se proizvodnja začne šele s posegi na dozoreli rastlini (kanabis do določene stopnje ne vsebuje THC-ja oziroma prepovedanih substanc). 17.

Predelovanje pomeni vse nadaljnje aktivnosti, ki jih ni moč uvrstiti v pojem proizvodnje, v praksi pa se kaže v prečiščevanju in predelavi prepovedanih drog, nedovoljene snovi v športu ali predhodne sestavine za izdelavo prepovedanih drog. Prodaja pomeni vse stopnje, značilne za trgovino, dejanje pa je dokončano s sporazumom med kupcem in prodajalcem glede blaga in cene, pri čemer ni potrebno, da bi bilo blago že predano (izročeno) kupcu. Prav tako ni potrebno, da gre za dejansko plačilo blaga, saj je kaznivo dejanje izvršeno tudi v primeru podaritve ali blagovne menjave. Druga vrsta izvršitvenih dejanj so nakup, hramba ali prenašanje, pri čemer mora biti podan in utemeljen namen prodaje. Bistvo izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja je storilčev namen prodaje, saj brez tega elementa ni kaznivega dejanja in se posest npr. prepovedane droge obravnava kot prekršek (namen prodaje se v praksi dokazuje glede na količino, pakiranje, posest pripomočkov za pakiranje in tehtanje, pisnih zabeležk ipd.). Poleg navedenega je zelo pomemben tudi drugi odstavek 186. člena KZ-1, kjer je zakonodajalec kaznivo dejanje opredelil kot kvalificirano obliko, ki je storjena: •. zoper določeno kategorijo oseb (mladoletniki, duševno bolni, duševno zaostali, odvisniki na zdravljenju odvisnosti),. •. v določenih krajevnih okoliščinah (izobraževalne ustanove, javni lokali, javne prireditve, zapori, vojaške enote),. •. v primeru, da jo stori oseba v okviru opravljanja svojega poklica (javni uslužbenec, zdravnik, duhovnik, socialni delavec, vzgojitelj …) ter. •. v primeru, da osumljeni za izvrševanje tega kaznivega dejanja uporablja mladoletne osebe.. Navedene oblike izvršitve kaznivega dejanja pomenijo torej kvalificirano obliko, za kar je zagrožena tudi višja zaporna kazen. Je pa v drugem odstavku 186. člena posebnost ali morda napaka, saj pred besedo »prodaja« manjka izraz »neupravičeno«. Za hudodelsko združbo iz tretjega odstavka 186. člena se po določbah KZ-1 (41. in 294. člen) šteje skupina najmanj treh oseb, ki so se združile za izvrševanje kaznivih dejanj.. 18.

Odvzem oziroma zaseg prepovedanih drog, nedovoljenih snovi v športu in sredstev za njihovo izdelovanje ter prevoznih sredstev, uporabljenih za prevoz in hrambo prepovedanih drog in nedovoljenih snovi v športu je zakonsko obligatoren in odločanje o tem ni prepuščeno policiji (Strokovno navodilo za izvedbo policijskih nalog v povezavi s prepovedanimi drogami, 2009). Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu 187. člen (1) Kdor napelje drugega k uživanju prepovedanih drog ali prepovedanih doping snovi ali mu jih da, da jih uživa on ali kdo drug, ali kdor da na razpolago prostore za uživanje prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu ali kako drugače omogoči drugemu, da uživa prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let. (2) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka proti več osebam, proti mladoletni osebi, duševno bolni osebi, osebi z začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije, ali če stori dejanje v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje iz prvega odstavka javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj in pri tem izkorišča svoj položaj, se kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let. (3) Prepovedane droge, nedovoljene snovi v športu in pripomočki za njihovo uživanje se vzamejo.. Tudi za to kaznivo dejanje je predvidenih več alternativnih oblik izvršitve. Prva oblika je napeljevanje drugega k uživanju, druge pa so predvidene kot dajanje prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu drugemu v uživanje, dajanje prostorov na razpolago za uživanje ipd. Kaznivo dejanje je dokončano, ko druga oseba prepovedano drogo ali nedovoljeno snov v športu dejansko zaužije. Opredelitev kvalificirane oblike storitve kaznivega dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po 187. členu KZ-1 je v drugem odstavku tega člena, kjer je poleg storitve kaznivega dejanja proti določeni kategoriji oseb opredeljena tudi storitev v določenih krajevnih okoliščinah, in sicer podobno kot v 186. členu KZ-1. Tudi v tem primeru gre za izobraževalne ustanove, javne lokale, javne prireditve, zapore, vojaške enote.. 19.

Odvzem oziroma zaseg prepovedane droge, nedovoljenih snovi v športu in pripomočkov za uživanje je obligatoren, pri čemer se za pripomočke ne šteje stanovanje ali druga nepremičnina. V opisanih primerih izvršitvenih oblik storitve kaznivih dejanj morajo policisti prepovedano drogo zaseči, ne glede na to, ali je posestnik prepovedane droge izvršil kaznivo dejanje ali pa je samo posedoval prepovedano drogo. V takih primerih morajo policijske enote zaseženo prepovedano drogo poslati preko pristojne policijske uprave na Center za forenzične preiskave, kjer se opravita strokovni pregled in analiza zaseženih snovi. Center za forenzične preiskave izdela strokovno mnenje, ki ga preko pristojne policijske uprave pošlje enoti, ki je zadevo obravnavala. Strokovno mnenje se priloži kazenski ovadbi zoper osumljenca (Strokovno navodilo za izvedbo policijskih nalog v povezavi s prepovedanimi drogami, 2009).. 5.3 Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami Omenjeni zakon 16 določa, pod katerimi pogoji so dovoljeni proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami ter posest prepovedanih drog. Policisti, ki ugotovijo prekršek po prvem ali drugem odstavku 33. člena ZPPPD, zasežejo prepovedano drogo po določilih prvega odstavka 123. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi z II. odstavkom 58. člena ZP-1 in osebi izdajo potrdilo po določilih četrtega odstavka 123. člena tega zakona. Praviloma se nato v skladu z določili iz prvega odstavka 52. člena ZP-1 o prekršku vodi hitri postopek, zato je za te prekrške potrebno izdati odločbo o hitrem postopku. Če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 52. člena ZP-1 (najpogosteje v primerih, ko je kršitelj mladoleten), pa se poda obdolžilni predlog na pristojno sodišče (Strokovno navodilo za izvedbo policijskih nalog v povezavi s prepovedanimi drogami, 2009). Slabost tega zakona je, da ni razmejitve prekrškov, opredeljenih v prvem in drugem odstavku 33. člena ZPPPD. Drugi odstavek omenjenega člena namreč govori o neupravičeni posesti prepovedane droge za lastno uporabo, prvi odstavek pa o enkratni lastni uporabi.. 16. Uradni list RS, št. 108/1999, 44/2000, 2/2004, 47/2004, 37/2005.. 20.

Za prekršek po ZPPPD je torej dovoljeno izreči samo globo, ne pa tudi zaporne kazni, ki je bila prej alternativno predvidena za te prekrške. ZPPPD za prekršek po tem zakonu predpisuje tudi obligatorni odvzem prepovedane droge.. 5.4 Zakon o policiji Z 20. junijem 2009 je policija pridobila novo pooblastilo, in sicer pregled osebe, ki je uzakonjeno v 38. a členu Zakona o policiji 17 . S tem je odpravljena pomanjkljivost do sedaj veljavne zakonodaje, ki policistom ni omogočala ustreznega ukrepanja v primerih, ko je oseba imela pri sebi predmete, ki jih je po ZPPPD treba zaseči, vendar jih na zahtevo policista ni želela izročiti.. 17. Uradni list RS, št. 49/1998, 93/2001, 79/2003, 110/2003, 50/2004, 102/2004, 63/2005, 70/2005, 98/2005, 3/2006, 78/2006, 107/2006, 42/2009.. 21.

6. Klasični. policijski. ukrepi. za. zmanjševanje. ponudbe. prepovedanih drog V 6. poglavju so opisani klasični policijski ukrepi za zmanjševanje ponudbe in povpraševanja po prepovedanih drogah ter za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. Pri klasičnih ukrepih so opisani postopki policije, od prijave oz. zaznave kaznivega dejanja do hišne in osebne preiskave kot ključnega dejanja in vsa procesna dejanja, ki jih policija lahko izvaja. Posebej je predstavljeno in opisano novo pooblastilo policije, pregled osebe, s katerim se odpravlja pomanjkljivosti dosedanje zakonodaje s tega področja. Kriminaliteta, povezana s prepovedanimi drogami, je sodoben pojav, za katerega sta značilni organiziranost in profesionalnost. Med značilnosti nedvomno sodi njena prikritost. Pri tovrstnih kaznivih dejanjih ni klasičnih žrtev kot posledice kaznivih dejanj. Ni oropanih, okradenih, ogoljufanih ali poškodovanih posameznikov, ki bi dejanje prijavili, ni trupel ali drugih vidnih posledic, ki bi jih lahko neposredno povezali s kaznivimi dejanji. Žrtve sicer so, to so uživalci prepovedanih drog, le da ne ravnajo podobno kot druge klasične žrtve, saj imajo s storilci skupen interes, da dejanje ostane prikrito. Ne prodajalec ne njegova stranka ne želita vmešavanja preiskovalcev. Odkrivanje preprodajalskih mrež je torej zahtevno, pri tem pa ima posebno vlogo kakovost policijskega preiskovanja in sodelovanja. Slovenija se vse pogosteje sooča s kaznivimi dejanji, povezanimi s prepovedanimi drogami, zato ne preseneča, da je boj zoper posameznike in organizirane združbe, ki se ukvarjajo s kriminalno dejavnostjo, prioritetna naloga policije. »Preprečevanje kriminalitete je ena izmed osnovnih nalog policije. Policijske enote so dolžne preprečevati, odkrivati in preiskovati kazniva dejanja, odkrivati in prijemati storilce ter jih izročati pristojnim organom.« 18. 18. 78. člen Pravil policije.. 22.

Organi pregona imajo po prvem odstavku 148. člena Zakona o kazenskem postopku 19 (v nadaljevanju ZKP) v predkazenskem postopku pooblastilo, da ukrenejo vse potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali pobegne ter da se odkrijejo in zberejo vsa pooblastila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti. Ob tem je potrebno omeniti, da poleg klasičnih policijskih ukrepov za zmanjševanje ponudbe prepovedanih drog poznamo še posebne policijske ukrepe oziroma prikrite preiskovalne ukrepe. Kot posebne ukrepe za hujšo obliko kaznivih dejanj zakon predpisuje ukrepe, katerih uporaba je zaradi večjega posega v človekove pravice natančno opredeljena v 149. a do 156. a členu ZKP in je predstavljena v nadaljevanju naloge. Na podlagi zbranih obvestil in drugih dejstev ter okoliščin morajo policisti uporabiti pooblastila in ukrepe v skladu z drugim odstavkom 148. člena ZKP, ki sodijo med »klasične policijske ukrepe«. Za kazniva dejanja trgovanja s prepovedanimi drogami to pomeni, da je potrebno pridobiti kvalitetne informacije o prodaji prepovedanih drog (prijava kaznivega dejanja, anonimno obvestilo, vir, informator, samoiniciativno delo ipd.), kar zadostuje razlogom za sum storitve kaznivega dejanja s področja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Opraviti je potrebno opazovanje 20 določenega območja z namenom krajšega ali daljšega preventivnega oz. represivnega delovanja in tam izvajati pooblastila, opraviti poostren nadzor 21 kraja oziroma kriminalnega žarišča, kjer se ponavljajoče oz. konstantno izvršujejo prekrški oz. kazniva dejanja, ki so povezana s prepovedanimi drogami. Pri opravljanju poostrenih nadzorov je potrebno izvesti postopek ugotavljanja identitete s kupcem in prodajalcem ter opraviti zaseg prepovedane droge oz. predmetov. Pri 19. Uradni list RS, št. 63/1994, 25/1996, 39/1996, 5/1998, 49/1998, 66/1998, 72/1998, 6/1999, 42/2000, 66/2000, 111/2001, 32/2002, 3/2003, 21/2003, 44/2003, 56/2003, 92/2003, 114/2003, 43/2004, 68/2004, 83/2004, 101/2005, 8/2006, 14/2007, 32/2007, 68/2008.. 20. 128. in 129. člen Pravil policije.. 21. 136. člen Pravil policije.. 23.

kontroli v cestnem prometu je potrebno v primeru razlogov za sum storitve kaznivega dejanja opraviti pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage 22 . Potrebno je ponoviti poostren nadzor krajev, kjer se vsakodnevno izvršujejo kazniva dejanja s področja prodaje prepovedanih drog, in sicer v krajšem časovnem obdobju. Po pridobljenih dokazih za obstoj kaznivega dejanja si je potrebno pridobiti odredbo za opravljanje hišne in osebne preiskave 23 zoper osebo, ki je utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja, z namenom, da se odkrijejo in zavarujejo predmeti, pomembni za kazenski postopek. Pri odvzemu prostosti osumljeni osebi in prevozu le-te v službene prostore policije je potrebno biti pozoren na odmetavanje drog in pribora iz vozila oziroma skrivanje v službenem vozilu. Ko oseba prepovedane droge ne želi izročiti, obstaja pa utemeljena verjetnost, da bo mogoče najti in zaseči prepovedano drogo, je potrebno uporabiti pooblastilo - pregled osebe. Pred junijem 2009 bi bilo potrebno pridobiti odredbo za osebno preiskavo in s samim procesnim dejanjem počakati do pridobitve pisnega akta, kar pa se je v praksi zaradi različnih dejavnikov večkrat zavleklo. Preprodajo prepovedane droge je potrebno dokumentirati z uradnim zaznamkom o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah ter pri tem ukreniti vse potrebno, da se izjava kupca vključi v zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe oz. predloga za pregon kaznivega dejanja. Nujno je pridobiti izpis telefonskega prometa prodajalca prepovedanih drog oz. podatke o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju 24 (dokazovanje medsebojnih komunikacij med kupcem in prodajalcem).. 6.1 Načini odkrivanja in pridobivanja podatkov o kaznivih dejanjih, povezanih s prepovedanimi drogami Policija najpogosteje pridobiva podatke o trgovanju z nedovoljenimi drogami s pomočjo posameznikov oz. skupin ljudi, ki opazijo uživanje ali prodajanje nedovoljenih drog in to sporočijo policiji, uživalcev oz. zasvojencev prepovedane droge, posameznikov, za katere policija meni, da ji lahko pomagajo, pa se pogosto ne zavedajo pomembnosti nekaterih podatkov ali podrobnosti, ki jih sporočijo, virov in informatorjev, s samoiniciativnim delom, kot so preverjanje sumljivih oseb, pregled prevoznih sredstev, 22. II. odstavek 148. člena Zakona o kazenskem postopku.. 23. I. in II. odstavek 214. člena Zakona o kazenskem postopku.. 24. 149. b člen Zakona o kazenskem postopku.. 24.

potnikov in prtljage, kontrola kriminalnih žarišč, opazovanje, patruljiranje in druge oblike policijskega dela, s klici na anonimno telefonsko številko policije 080-1200, z anonimnimi obvestili ipd.. 6.2 Opazovanje kot oblika dela »Opazovanje je oblika dela, katerega namen je krajše ali daljše časovno obdobje neposredno opazovati določena območja ali varnostne pojave ter preventivno in represivno delovanje. Policisti tako s svojo navzočnostjo in z opazovanjem preventivno delujejo, preprečujejo in odkrivajo kazniva dejanja, prekrške in druga negativna dejanja, zbirajo obvestila in opravljajo druge dane naloge.« 25 Prednosti opravljanja peš službe v primerjavi s patruljiranjem z vozili so izjemnega pomena predvsem za odkrivanje in preprečevanje povpraševanja in ponudbe prepovedanih drog, saj lahko peš pridemo na vsako, še tako nedostopno mesto, kjer se zadržujejo kupci in preprodajalci prepovedanih drog. Pozornejša je neposredna kontrola pomembnih dejavnikov in kriminalnih žarišč, manjša je slišnost gibanja in večja je možnost vzpostavitve stika z občani ipd. Pri klasičnem policijskem opazovanju policisti na podlagi kvalitetno izdelane varnostne ocene in pridobljenih informacij z usmerjenim zbiranjem obvestil večkrat opravijo kontrolo kriminalnih žarišč oz. krajev, kjer prihaja do uživanja, preprodajanja prepovedanih drog in drugih deviantnih pojavov.. 6.3 Operativne informacije Operativna informacija pomeni temelj oz. začetek individualnega pristopa k zmanjševanju ponudbe in povpraševanja na področju prepovedanih drog. Gre za zapis zbranih informacij, ki skupaj predstavljajo celoto spoznanj o dejavnosti konkretne osebe ali skupine oseb ali o kriminalno pomembnem pojavu. Najpomembnejši viri pridobivanja operativnih informacij so policisti, kriminalisti, viri in informatorji. Operativne informacije pridobivamo z usmerjenim delom (z delom z viri, informatorji, s pogovori z operativno zanimivimi osebami, poostrenim nadzorom, z zbiranjem podatkov, usmerjeno kontrolo oseb in objektov) ter z rednim delom (razgovori z osumljenci in oškodovanci, zbiranjem obvestil, ogledi kraja kaznivega dejanja, s 25. 128. in 129. člen Pravil policije.. 25.

kontrolo objektov, kontrolo prometa, z opazovanjem, s patruljiranjem, z ugotavljanjem identitete idr.). Cilj navedenega je vnos informacije v sistem fonetičnega indeksa oseb (v nadaljevanju FIO) za potrjevanje že obstoječih informacij. ali pridobitev nove. informacije o sumu izvrševanja kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami.. 6.4 Poostren nadzor in akcija Diler »Poostren nadzor je oblika dela, s katero za izboljšanje varnostnih razmer več patrulj in policistov policijskih enot na določenem območju in v določenem času po enotnem načrtu opravlja posamezne naloge policije. Poostren nadzor lahko odredijo komandirji, direktorji policijske uprave oz. generalni direktor policije in hkrati določijo tudi odgovornega vodjo.« 26 Za doseganje boljših rezultatov na področju preprečevanja zlorabe in zmanjševanja povpraševanja ter ponudbe prepovedanih drog je potrebno načrtovanje poostrenih nadzorov. Nesporno je, da so pri tem načrtovanju v pomoč že omenjena baza operativnih informacij v sistemu FIO, informatorska mreža in zaznavna lokalna problematika, s katero se srečujejo policisti in kriminalisti, vodje policijskih okolišev in predstavniki policijskih postaj, ki sodelujejo v t.i. sosvetih občin, kjer se poleg druge varnostne problematike srečujejo tudi s problematiko drog. S tovrstnimi podatki je moč kvalitetno načrtovati naloge ter tudi kraje, čas in vsebino dela. V okviru usmerjevalnih in strokovnih nalog, ki jih ima Sektor kriminalistične policije Policijske uprave (v nadaljevanju SKP PU) v razmerju do lokalnega nivoja, je pomembno, da se k reševanju te problematike pristopi strokovno, selektivno in v okviru varnostnih razmer ter kvalitetno opravljene varnostne ocene. K načrtovanju tovrstnih nadzorov pa je potrebno pritegniti tudi predstavnike policijskih postaj. Večina poostrenih nadzorov je izvedena v večernem in nočnem času, kar je glede na razne prireditve (»rave« zabave, kraji, kjer se zbirajo uživalci in preprodajalci prepovedanih drog ipd.) v skladu s taktiko policijskega delovanja. Glede na informacije v bazi FIO pa je razvidno, da se posamezna lokalna problematika pojavlja v bližini šolskih centrov ali celo v njih. Zato je potrebno navezati stike s predstavniki šol, pri. 26. 136. člen Pravil policije.. 26.

čemer je potrebno pridobiti informacijo o časovnih zgostitvah oz. primerih pojavljanja prodajalcev prepovedanih drog v bližini osnovnih kakor tudi srednjih šol. Na osnovi tako pridobljenih informacij je potrebno z operativnimi ukrepi odkriti storilce tovrstnih dejanj in zoper njih ustrezno ukrepati. Ukrepi in naloge v okviru akcije Diler na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju policije so identificiranje oseb, ki se na ozemlju ukvarjajo s kaznivimi dejanji v zvezi s prepovedanimi drogami, ugotavljanje načina njihovega delovanja in metod, ki jih uporabljajo pri izvrševanju kaznivih dejanj, intenziviranje aktivnosti policije pri odkrivanju združb, ki se ukvarjajo z izvajanjem kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, intenziviranje aktivnosti na lokalni ravni v smislu sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in s posamezniki pri zagotavljanju varnostnih storitev, ki izhajajo iz nalog policije. Potrebno je identificiranje in lociranje zbirališč, kjer se uživa in preprodaja prepovedane droge. Pri tem je potrebno ločeno krajevno in časovno identificirati zbirališča, ki so aktualna v poletnih mesecih, torej v času počitnic, kakor tudi zbirališča, ki so sicer aktualna v drugem času. Uniformirani policisti in policisti – kriminalisti morajo na zgoraj navedenih lokacijah izvajati koordinirane aktivnosti v smislu poostrenega nadzora s ciljem, da se izsledijo prodajalci prepovedanih drog in odkrijejo kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami. Pri tem je potrebno izvesti vsa tista opravila, ki so potrebna za kvalitetno dokazovanje oz. utemeljevanje sumov storitve kaznivih dejanj in prekrškov. Kot pripomoček se pri delu uporabljajo razpoložljive evidence iz 59. člena ZPOL. Potrebno je maksimalno intenziviranje dela v okviru akcije Diler na vseh policijskih postajah in na vseh mejnih prehodih z uporabo vseh za to potrebnih in razpoložljivih sredstev (tehnična sredstva, službeni psi ipd.), na južni meji je potrebno vključevati tudi delavce specializiranih enot carinske službe.. 6.5 Sodelovanje policije in lokalne skupnosti Zaznati je delno povečano stopnjo angažiranosti pri medsebojnem sodelovanju policije in lokalnih skupnosti. V 21. členu ZPOL je navedeno sodelovanje policijskih postaj in policijskih uprav z organi lokalnih skupnosti na področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v lokalni skupnosti. V medijih (poročanje lokalnih poročevalcev v časopisih, TV, lokalne radijske postaje …) je moč opaziti članke, ki se nanašajo na vsebino. 27.

prepovedanih drog na območju lokalne skupnosti, kar pomeni, da problematiko drog občani in novinarji dokaj dobro zaznavajo in poznajo. Sam sem v letu 2008 opravljal dela in naloge policista – kriminalista na PP Maribor II. V tem času smo obravnavali tri preprodajalce oz. prekupčevalce s prepovedano drogo – heroinom. Vsi primeri so bili predstavljeni ožji in širši javnosti v medijih obveščanja (časopis, radio in internet). 27. 6.6 Zaseg predmetov Zaseg predmetov je z vidika aktivnosti policije pravno urejen v predkazenskem postopku in postopku o prekrških, pravne podlage pa so opredeljene v različnih materialnih predpisih (Strokovno navodilo za izvedbo policijskih nalog v povezavi s prepovedanimi drogami, 2009).. 6.6.1 Zaseg predmetov v predkazenskem postopku Policisti najpogosteje zasegajo predmete ob evidentiranju prekrška in pri preiskovanju kaznivih dejanj, predvsem pri izvajanju procesnih dejanj v predkazenskem postopku (hišna in osebna preiskava, ogled), pregledu prevoznih sredstev, potnikov in prtljage ali z neposredno zaznavo predmeta, s katerim razpolaga določena oseba. Zaseg prepovedanih drog in sredstev za njihovo izdelovanje je obligatoren, sicer se v predkazenskem postopku zasežejo vsi predmeti28 , ki utegnejo biti dokazilo v kazenskem postopku. To so vsi predmeti, ki so bili pridobljeni s kaznivim dejanjem (npr. denar, pridobljen s prodajo prepovedane droge), predmeti, ki so nastali s kaznivim dejanjem (prepovedana droga) ali bili pri izvrševanju uporabljeni (pripomočki za pakiranje in tehtanje prepovedanih drog, mobilni telefoni), in vsi drugi predmeti, ki bi lahko bili nosilci sledov (embalaža prepovedanih drog …). Oseba, ki poseduje take predmete, jih je na zahtevo sodišča ali policista dolžna izročiti 29 , ne glede na to, ali je dejanski lastnik teh predmetov ali pa jih ima samo v uporabi. Policisti bi morali praviloma opravljati 27. Dnevnik Večer, 22. 7. 2008, 31. 7. 2008, www.zurnal24.si ter http://24ur.com/novice/crna-kronika/zdrogo-na-kolo.html.. 28. 1. odstavek 148. člena Zakona o kazenskem postopku.. 29. 220. člen Zakona o kazenskem postopku.. 28.

zaseg predmetov na podlagi pisne odredbe sodišča in le izjemoma brez nje, vendar je v praksi ravno nasprotno. Policist namreč brez odredbe sodišča lahko zaseže predmete 30 , če ni mogoče čakati, da bi preiskovalni sodnik odredil zaseg (obstaja nevarnost, da bo storilec skril, uničil ali kakor koli drugače odtujil predmete - prepovedano drogo), ali če so bili predmeti najdeni pri preiskavi (hišni, osebni) ali pregledu prevoznih sredstev, potnikov in prtljage po 148. členu ZKP (Strokovno navodilo za izvedbo policijskih nalog v povezavi s prepovedanimi drogami, 2009).. 6.6.2 Zaseg predmetov v postopku o prekršku Prvi in drugi odstavek 25. člena Zakona o prekrških 31 določata, da se predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom, smejo odvzeti, če so storilčeva last, v posameznih situacijah pa tudi v primeru, če niso storilčeva last. Zaseg prepovedanih drog je v vsakem primeru obligatoren, ne glede na lastništvo pa se zaseg opravi tudi iz razlogov splošne varnosti in varovanja življenja in zdravja ljudi (Strokovno navodilo za izvedbo policijskih nalog v povezavi s prepovedanimi drogami, 2009).. 6.6.3 Zaseg predmetov po Zakonu o policiji Policisti so po ZPOL dolžni zaseči predmete, ki so namenjeni za napad ali samopoškodovanje, predmete, s katerimi se lahko huje ogrozi javni red ali splošno varnost ljudi ali premoženje, in predmete, ki so bili uporabljeni, pridobljeni oz. so nastali s prekrškom ali kaznivim dejanjem. Zaseg po tem zakonu se opravi brez odredbe sodišča, sicer pa se v praksi to pooblastilo uporablja za zasege nevarnih predmetov, ki se uporabljajo na večjih športnih prireditvah 32 . Zaseg prepovedane droge po določbah omenjenega zakona sicer ne bi bil nezakonit, kljub temu pa se za zasege prepovedanih drog običajno uporabljata primarna. 30. 164. in 220. člen Zakona o kazenskem postopku.. 31. Uradni list RS, št. 7/2003, 86/2004, 23/2005, 35/2005, 44/2005, 55/2005, 40/2006, 70/2006, 115/2006, 3/2007, 27/2008.. 32. Mišljena so predvsem razstrelilna, zažigalna in druga podobna sredstva ter navijaški rekviziti, ki bi bili primerni za medsebojno fizično obračunavanje.. 29.

in procesna predpisa s področja prekrškov in kaznivih dejanj (Strokovno navodilo za izvedbo policijskih nalog v povezavi s prepovedanimi drogami, 2009).. 6.7 Pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage Policisti lahko opravijo pregled prevoznih sredstev 33 , potnikov in prtljage, če je podan razlog za sum, da je storjeno kaznivo dejanje in da bodo v prevoznem sredstvu ali v prtljagi ali med potniki najdeni sledovi, predmeti ali storilec kaznivega dejanja 34 . Pregled se opravi tako, da se vozilo vizualno pregleda od zunaj in znotraj. Voznika se pozove, da odpre prtljažnik ali pokrov motorja, premakne sedeže in odpre zaprte predale. Teh dejanj policist v okviru pooblastila pregleda ne sme opravljati in jih ne opravlja sam. Policist sme zahtevati od potnikov, da pokažejo predmete, ki jih imajo pri sebi ali v prtljagi, lahko pregleda dele obleke in stvari, ki jih imajo potniki pri sebi ali v prtljagi. Pri tem lahko uporablja tehnične pripomočke (službenega psa za iskanje prepovedanih drog, rentgen, detektorje za kovino ipd.). Pregled potnika 35 se opravi tako, da ga policist z rokama pretipa po površini obleke, da bi s tipom ugotovil, ali ima potnik pri sebi predmete, ki se iščejo. Pregledi ostalih prevoznih sredstev (kot na primer letala, ladje ali čolna) se opravljajo vselej ob prisotnosti odgovorne osebe. Dano pooblastilo je primerno vse do tedaj, dokler je oseba v postopku pripravljena sodelovati pri postopku in se ravnati po navodilih policistov. V nasprotnem primeru so policisti vezani na določbe ZKP glede zaprtih prostorov, kar pomeni, da morajo za preiskavo vozila, ki je proti volji osebe, pridobiti odredbo sodišča ali opraviti preiskavo brez odredbe, v kolikor so za to podani pogoji. Posebnost tega pooblastila je, da se nanaša izključno na pregled voznika, potnikov, prtljage in prevoznega sredstva. Nedopustno je opraviti pregled osebe ali njene prtljage, če oseba ni udeleženec v. 33. Za prevozna sredstva se štejejo vsa sredstva, ki služijo za prevoz v cestnem, železniškem, letalskem, ladijskem in drugem prometu.. 34. I. in II. odstavek 148. člena Zakona o kazenskem postopku.. 35. Za potnika se šteje tudi voznik.. 30.

cestnem prometu (Strokovno navodilo za izvedbo policijskih nalog v povezavi s prepovedanimi drogami, 2009).. 6.8 Pregled osebe Z 20. junijem 2009 je policija pridobila novo pooblastilo, in sicer pregled osebe, ki je uzakonjen v 38. a členu ZPOL 36 . S tem se odpravlja pomanjkljivost do tedaj veljavne zakonodaje, ki policistom ni omogočala ustreznega ukrepanja v primerih, ko je oseba imela pri sebi predmete, ki jih je po ZPPPD treba zaseči, vendar jih na zahtevo policista ni hotela izročiti. Ena od negativnih posledic tovrstne omejitve je bilo tudi nesorazmerno veliko število izvedenih varnostnih pregledov, kljub temu da je ta omejen zgolj na zagotavljanje varnosti konkretnega postopka, ki ga policist vodi, in ne na odvzem npr. prepovedane droge. Nova določba pooblašča policiste, da v zakonsko opredeljenih primerih opravijo omejen pregled osebe in stvari, ki jih ima pri sebi. Če se oseba nahaja v vozilu ali ob njem, pa tudi pregled notranjosti vozila. Pomembno je poudariti, da se pooblastilo po tem členu od varnostnega pregleda razlikuje tako po namenu kot deloma tudi po obsegu. Varnostni pregled je »pomožno« pooblastilo, namenjeno zagotavljanju varnosti določenega postopka, ki mora imeti podlago v nekem drugem policijskem pooblastilu (ugotavljanje identitete, prijetje ipd.), medtem ko je novo pooblastilo lahko samostojna »sprožilna situacija« za začetek postopka. Glede na to, da gre za poseg v ustavno varovano pravico do zasebnosti in drugih osebnostnih pravic, je zakonodajalec poleg pogojev za uporabo pooblastila določil tudi njegovo intenziteto in druge varovalne mehanizme. Obstajati mora utemeljena verjetnost, podana na podlagi neposredne zaznave policista, da ima oseba pri sebi take predmete. Utemeljena verjetnost je nov dokazni standard, ki ga uvaja zakonodajalec. O verjetnosti govorimo, če je možnost pozitivnega izida pričakovanja večja od negativnega.. 36. Uradni list RS, št. 49/1998, 93/2001, 79/2003, 110/2003, 50/2004, 102/2004, 63/2005, 70/2005, 98/2005, 3/2006, 78/2006, 107/2006, 42/2009.. 31.