Vpliv lokalne skupnosti na delo policije : diplomsko delo visokošolskega študija

Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede. DIPLOMSKO DELO. Marjan Križan Ljubljana, 2009.

Univerza v Mariboru Fakulteta za varnostne vede. VPLIV LOKALNE SKUPNOSTI NA DELO POLICIJE diplomsko delo visokošolskega študija. Študent: Marjan Križan Mentor: Doc.dr. Branko Lobnikar. Ljubljana, 2009 2.

Kazalo : The summary........................................................................................................................5 1.Uvod...................................................................................................................................6 2.Zgodovina partnerskih odnosov med lokalno skupnostjo in policijo........................7 2.3.Policija - policijski okoliš..............................................................................................9 3.Lokalna skupnost............................................................................................................10 4.Lokalna samouprava......................................................................................................11 5.Občina kot temeljna lokalna skupnost.........................................................................12 5.1.Naloge občine ..............................................................................................................12 6.Interes policije za delo z lokalno skupnostjo...............................................................12 6.1.Poslanstvo policije......................................................................................................12 6.2. Organiziranost policije ..............................................................................................13 7.Dela in naloge policije na območju lokalne skupnosti...............................................16 7.1.Preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj........................................................16 7.2.Preprečevanje kršitev in vzdrževanje javnega reda ter preprečevanje ostalih prekrškov v lokalni skupnosti..........................................................................................17 7.3. Urejanje in nadzor cestnega prometa na območju lokalne skupnosti .................17 7.4.Globinsko varovanje državne meje in nadzor nad gibanjem tujcev v lokalni skupnosti............................................................................................................................18 8.Načini parterskega sodelovanja....................................................................................19 8.1.Sosveti..........................................................................................................................19 8.2.Princip delovanja.........................................................................................................20 8.3.Doseganje ciljev...........................................................................................................20 8.4.Financiranje sosveta ..................................................................................................21 8.5.Področje dela................................................................................................................21 8.6.Pravna podlaga za ustanovitev sosveta ...................................................................22 8.7.Namen ustanovitve sosveta........................................................................................23 8.8.Cilji sosveta..................................................................................................................23 8.9.Aktivnosti sosveta.......................................................................................................23 8.10.Vsebina dela sosveta.................................................................................................24 8.11.Oblike delovanja sosveta..........................................................................................24 8.12 Primera iz prakse....................................................................................................24 8.12.1 Zapisnik Sosveta za varnost meščanov, Četrtna skupnost Center v Mestni .............................................................................................................................................25 občini Ljubljana ......................................................................................25 8.12.2 Zapisnik 3. seje Varnostnega sosveta v Mestni občini Maribor.......................29 8.12.3 Poslovnik Varnostnega sosveta v mestni občini Maribor............................31 9.Sodelovanje in nadzor javnosti pri postopkih reševanja pritožb zoper policiste....36 9.1.Sodelovanje javnosti v obliki nadzora.......................................................................36 9.2.Civilni nadzor nad delom policije...............................................................................36 10.Varuh človekovih pravic...............................................................................................38 11.Nevladne ustanove.......................................................................................................38 12.Sodelovanje predstavnikov javnosti v pritožbenih postopkih.................................38 13.Predlogi državljanskega nadzora nad delom policije...............................................39 14. Zaključek.....................................................................................................................43 15. Literatura in pravni viri...............................................................................................45. Povzetek 3.

Avtor v diplomskem delu obravnava vpliv lokalne skupnosti na delo policije. Ustava Republike Slovenije v splošnih določbah navaja, da je Slovenija demokratična republika, je pravna in socialna država, je država vseh svojih državljanov in državljank, ter da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Z navedbo Ustave republike Slovenije , sistemskih ter posameznih pravnih aktov želi avtor predstaviti možnost sodelovanja lokalne skupnosti pri zadevah javnega značaja, in sicer na primeru vpliva lokalne skupnosti na delo policije. V nadaljevanju avtor predstavi možnost oblikovanja različnih posvetovalnih teles, namen samega organiziranega združevanja ter realne možnosti za učinkovito udejstvovanje javnosti pri delu policije. S prikazom načina reševanja pritožb zoper delo policije avtor prikaže realne, oziroma dejanske možnosti sodelovanja javnosti s policijsko organizacijo ter na zaključku predstavi pozitivne rezultate partnerskega sodelovanja.. Ključne besede: vpliv lokalne skupnosti, občina, svet, sosvet, policija, organizacija, v skupnost usmerjeno policijsko delo, lokalna samouprava, pritožba, civilna družba.. 4.

The summary In this work author is representing and describing an infliuence of local community on police work. Constitution of Republic of Slovenia in basic articles declares that Slovenia is a democratic, social and legal republic and that authority is in the hand of people. With the naming of the Constitution of Republic of Slovenia, some sistematic and direct legal acts, author wants to represent the possibility of local community to take action on police work in the matter of different public interests. In his work author is writing about forming different possible councils and actual possibilities of involving local community in police work on different areas.. In writing about complaints on police work, author shows actual influence of local community on the police work and at the end in conclusion presents positive results of this partnership.. Key words: local community influence, local council, town council, community policing, complaint, prevention, civil community. 5.

1.. Uvod. Novonastale družbenopolitične spremembe, migracije prebivalstva, novonastale občine in spremenjen odnos ljudi do varnosti ter zavedanje občanov na možnosti soustvarjanja le te, narekujejo organiziranje pristojnih organov ter teles v sestavi lokalne skupnosti. Zaradi kompleksnosti problema kriminala in interesa ljudi, da bi živeli varno, mora tako lokalna skupnost, policija in vse druge institucije tvorno sodelovati med seboj s ciljem zagotoviti čim boljšo varnost. Da bi to lahko uresničili je bilo najprej potrebno ustanoviti določene organizacijske oblike, ki združujejo interese in potrebe vseh.. Taka. neformalna oblika. združevanja različnih subjektov v lokalni skupnosti so posvetovalna telesa, oziroma sosveti, ki se ustanovijo z namenom, da lokalna skupnost skupaj s policijo odpravlja vzroke in razloge za dejanja, ki ogrožanja varnost državljanov. Princip delovanja posvetovalnega telesa temelji na svobodnih odločitvah brez formalnih oblik in obveznosti. Partnersko obliko sodelovanja je mogoče vzpostaviti za območja vseh lokalnih skupnosti, od stanovanjskih sosesk, mestnih četrti, krajevnih skupnosti pa do občin. Takšno obliko sodelovanja je mogoče vzpostaviti tudi pri vseh organih, organizacijah in ustanovah, ki prispevajo k zagotavljanju večje varnosti in vzpodbujajo varnostno samoorganiziranje prebivalcev. Namen partnerskega sodelovanja v obliki sosvetov, pa tudi v svetih in komisijah, je, da se javnost seznani z delom policije in s tem pridobi zaupanje v policijo. Za slednje je zelo pomembno, da je policijsko delo skladno s potrebami in z interesi javnosti. Medsebojne konflikte tako lahko rešujejo predlagane oblike partnerskega sodelovanja, prav tako pa se bodo rešila nesoglasja med policijo in javnostjo. Vsekakor pa je ena glavnih nalog partnerskega sodelovanja reševanje in preprečevanje varnostnih problemov, da se zagotovi večja varnost občanov, ki sega v vsa področja družbenega življenja.. 6.

2.. Zgodovina partnerskih odnosov med lokalno skupnostjo in policijo. 2.1.Zgodovina razvoja slovenske policije Preden začnem pisati o zgodovini partnerskih odnosov med lokalno skupnostjo in policijo, menim da je zaradi lažjega razumevanja, potrebno najprej predstaviti sam razvoj strukture slovenske policije, v smeri sodelovanja z javnostjo. Leta 1849 je tedanje Avstroogrsko cesarstvo, v katerega je spadala tudi Slovenija, ustanovilo svojo žandamerijo. Žandarji, kakor lahko ponekod pri starejših ljudeh, slišimo izraz za policista še danes, so tedaj skrbeli za varnost po provincah. Prav tako so opravljali tudi določene naloge za sodišča in državo. V naseljih, katera so imela status mesta, pa je že delovala policija.. 2.2. Obdobje po drugi svetovni vojni V času druge svetovne vojne, leta 1941, se je vodstvo Narodno osvobodilne fronte, odločilo za oblikovanje NOV, iz katere je po vojni nastala narodna milica. Zakon o narodni milici iz leta 1946 je kljub temu, da je bila narodna milica vojaško organizirana in centralistično vodena, določal, da je ena izmed nalog miličnikov, da se spoznavajo z osebami in zemljiščem na območju postaje narodne milice (Kolenc 2002, 181). Osnovna enota splošne narodne milice je bila postaja narodne milice, katere območje je bilo razdeljeno na patruljne (oz. "patrolne", kot so jim rekli takrat) okoliše oz. rajone. Svoje naloge so miličniki opravljali v strogo predpisanih terenskih službah, med katerimi je bila tudi zelo natančno predpisana patruljna služba. V začetku leta 1950 so se po nekajletnem spremljanju, zaradi togosti patruljne službe, začeli uveljavljati kombinirani patruljni obhodi, pri čemer miličniki niso bili več strogo vezani na naloge iz patruljnega lista, stezo in točno določen čas patruljiranja.. Zaradi tega je prišla bolj do izraza. samoiniciativnost miličnikov, ob tem pa je prišlo tudi do prvih zametkov nekoliko kasneje uvedene sektorske službe. Tako se je v ljudski milici leta 1953 začela uveljavljati nova oblika terenske službe t. i. sektorska služba. Sektorski miličnik je. službo opravljal po lastnem. preudarku in brez vezanosti na točno določen čas ter gibanje spoznaval celotno postajno območje, ljudi in si tako ustvarjal osebni ugled in zaupanje. Leta 1963 se je v procesu samoupravne preobrazbe družbe osnovna enota milice preimenovala v postajo milice, katere območje se je uskladilo z območjem takratne občine. Na območju postaje milice so bili obhodni 7.

okoliši, kjer so za javno varnost skrbeli in delovali tako represivno kot preventivno vodje obhodnih okolišev. V tem času je pričela varnost postajati pravica in dolžnost vsakega državljana, zaradi česar je bil obhod po pravilih službe glavna oblika preventivnega delovanja milice. V sistemu družbene samozaščite je dobila pomembno vlogo krajevna skupnost, zato je bilo s Pravili postaje milice iz leta 1976, določeno, da varnostni okoliš, pred tem obhodni okoliš, zajema območje krajevnih skupnosti. Vodja varnostnega okoliša je imel lahko enega ali več pomočnikov in bil v okviru svojih pristojnosti odgovoren za varnostne razmere v varnostnem okolišu. Pravila postaje milice so tudi določala, da se mora vodja varnostnega okoliša med delovanjem seznaniti s čim večjim številom občanov in delovnih ljudi v krajevni skupnosti. Moral je tudi sodelovati s temeljnimi subjekti varnostnega sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter delovati kot strokovni delavec pri nadaljnjem podružabljanju varnostne funkcije. Opisani in mnogi drugi dejavniki, ki so bili prisotni v sistemu družbene samozaščite v 70-ih letih, so bili v določenih segmentih prvi zametki v skupnost usmerjenega policijskega dela ter partnerskega sodelovanja na področju zagotavljanja varnosti. Vodja varnostnega okoliša je del preventivne dejavnosti uresničeval s preventivnooperativnimi ukrepi na vseh zakonsko določenih področjih dela milice, del pa s pomočjo varnostne vzgoje in izobraževanja. Tako je imel formalno podlago za vključevanje v bivalno in delovno okolje državljanov, v druge organe in organizacije ter društva. Tudi v Zakonu o notranjih zadevah iz leta 1972 je bila opredeljena dolžnost organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, državnih organov ter občanov, da morajo na področju državne in javne varnosti pomagati organom za notranje zadeve. ( Zakon o notranjih zadevah 1972, čl.7). Kljub temu pa preventivna vloga policije takrat ni povsem zaživela, saj je bila. preventiva proklamirana preko sistema družbene samozaščite oz. je šlo za preveč institucionalizirano, ideološko naravnano ter s predpisi vsiljeno obliko samozaščitnega obnašanja. (Mikulan, 1995). 8.

2.3. Policija - policijski okoliš Po vojni 1991 so državljani dobili prvič svojo policijo. Vzporedno z razvojem. gospodarstva,. ekonomije in drugih struktur v demokratični državi se je vzporedno s tem razvijala in spreminjala tudi policija. Na podlagi lastnih izkušenj in s spoznanji iz tujine, kjer so bili že desetletja nazaj postavljeni zametki partnerskega sodelovanja, je bila sprejeta zamisel o projektu javne varnosti, ki se je imenoval projekt Policija. Zakon o policiji, kateri je bil leta 1998, določa da policijske postaje in policijske uprave sodelujejo v okviru svojih pristojnosti z organi lokalnih skupnosti na področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v lokalnih skupnostih čl. (Zakon o policiji, uradno prečiščeno besedilo, Zpol-UPB6, 2006, čl.21) . Pri tem projektu pa. je. poudarjeno partnersko sodelovanje med policijo in posameznimi subjekti. Tudi v Pravilih policije iz leta 2000, ima sodelovanje policije z organi samoupravnih lokalnih skupnosti posebno mesto, tako kot ga imajo policijski okoliši in vodje policijskih okolišev, ki so uresničujejo novo filozofijo policijskega dela, tj. v skupnost usmerjeno policijsko delo. (Dobljeno na http://www.policija.si/.) 2.4. Ustanovitev policijskih postaj skozi čas V okviru razvoja slovenske policije, je ta prehajala tudi skozi različne organizacijske strukture. Razvoj in organizacija organov za notranje zadeve je vse od leta 1945 sledil spremembam družbenega in političnega sistema ter se na način prilagajal potrebam družbe. Od samega začetka organizacije področja notranjih zadev oziroma milice, katere je urejal Zakon o narodni milici iz leta 1946, je ta prehajala skozi različne načine organiziranja in se je s sprejetjem Zakona o notranjih zadevah leta 1972 ter z njegovimi večimi spremembami in dopolnitvami približala strukturi in organizaciji, kot jo poznamo danes. Vpliv lokalne skupnosti na delo policije, je bilo na lokalnem nivoju mogoče zaznati predvsem na področju ustanavljanja policijskih postaj na območju občin ter odgovornosti komandirjev le teh. Postajo milice s splošnim delovnim področjem in njen oddelek ustanovi občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem. Z odločbo o ustanovitvi postaje milice in njenega oddelka pa se je prav tako določilo število miličnikov in drugih delavcev na postaji oziroma oddelku. ( Zakon o notranjih zadevah, 1972, čl. 40) Prav tako je komandirja postaje milice in njegovega namestnika brez javnega razpisa imenovala in razrešila občinska skupščina po predhodnem soglasju republiškega sekretarja. (Zakon o notranjih zadevah, 1972, čl. 41). Komandir postaje 9.

milice pa je bil za svoje delo in delo postaje milice ter njenega oddelka odgovoren občinski skupščini in republiškemu sekretarju za notranje zadeve. O delu miličnikov, varnostnih razmerah in organizaciji,. je komandir moral letno ali tudi pogosteje poročati občinski skupščini in. njenemu izvršnemu svetu ter komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine. Po seznanitvi pristojnega načelnika uprave za notranje zadeve, pa je komandir postaje milice prav tako moral občinsko skupščino ter njen izvršni svet seznaniti o varnostni oceni za njeno območje. (Zakon o notranjih zadevah, 1972, čl. 42). Prav tako pa je na podlagi navedenega zakona imela občinska skupščina pravico dajati postaji milice smernice in navodila za izvrševanje nalog pomembnih za varnost v občini. (Zakon o notranjih zadevah, 1972, čl. 43). S sprejetjem Zakona o policiji leta 1998 pa je policijska postaja območna organizacijska enota policije, ustanovljena za neposredno opravljanje nalog policije na določenem območju ali za določeno področje dela policijske uprave . Območje in sedež policijske postaje določi minister. Tako območje same policijske postaje ali oddelka ni več obvezno vezano na območje določene občine. Komandir policijske postaje pa je za svoje delo, stanje na policijski postaji in delo policijske postaje odgovoren direktorju policijske uprave. (Zakon o policiji, uradno prečiščeno besedilo, Zpol-UPB6, 2006, čl. 10, 11). 3. Lokalna skupnost Lokalna skupnost je družbena skupnost na določenem območju, navadno na območju enega ali več med seboj povezanih naselij. To je naravna življenjska skupnost, nastala z naselitvijo ljudi na določenem območju. Gre torej za družbeno skupnost na določenem območju, bistveno manjšem od območja države, ki je tako razdeljeno na večje ali manjše število lokalnih skupnosti. Seveda pa se lokalne skupnosti znotraj države med seboj zelo razlikujejo po velikosti in številu prebivalcev, saj imajo naravo lokalne skupnosti tako manjša naselja ali skupine naselij kot tudi velika mesta in celo velemesta. V lokalni skupnosti ljudje zadovoljujejo svoje potrebe, ki so povezane z življenjem v taki skupnosti in jih je mogoče reševati le na skupen način. Lokalne potrebe se zadovoljujejo v skladu z lokalnimi interesi, ki so v nasprotju z državnimi interesi omejeni zgolj na lokalno skupnost. Čeprav gre tako v večjih kot tudi v manjših lokalnih skupnostih za zadovoljevanje 10.

lokalnih potreb, so te vendarle med seboj zelo različne. Razumljivo je, da so potrebe v manjših, zlasti vaških lokalnih skupnostih bistveno manj številne in preprostejše kot v večjih skupnostih, še posebej v velikih mestih, ki so zapleten organizem z izredno zapletenimi potrebami. Lokalne skupnosti so lahko ožje ali širše. Gre namreč za to, da so lokalne skupnosti lahko deli širših lokalnih skupnosti. Ožje lokalne skupnosti se navadno imenujejo občine, širše pa različno od države do države, kot na primer okraji, pokrajine, dežele (regije), grofije in podobno. V zvezi s tem je treba omeniti tudi, da je v Evropi v zadnjem času čedalje močnejši tudi pojav tako imenovane »regionalizacije«. Regije so večja območja znotraj države, ki so v večji ali manjši meri geografsko zaokrožena in medsebojno povezana s skupnimi elementi, kot so zgodovinska tradicija, skupni gospodarski in prometni interesi in podobno.. 4.. Lokalna samouprava. Za lokalno samoupravo je bistveno, da prebivalci lokalne skupnosti sami upravljajo lastne zadeve. Iz pojma lokalna samouprava torej izhaja, da gre za takšno obliko upravljanja, pri kateri se lokalna skupnost sama upravlja, seveda samo glede lokalnih zadev. Naloge lokalne samouprave opravljajo prebivalci lokalne samouprave bodisi neposredno, bodisi prek organov lokalne samouprave. Funkcije lokalne samouprave v lokalni skupnosti opravljajo različni lokalni organi. Seveda pa je to odvisno od njene velikosti. V manjši skupnosti je upravljanje preprostejše in ne terja toliko dela kot v večjih. Zato je v manjših skupnostih mogoče nekatere od teh funkcij združiti v posamičnih organih ali celo osebah. Na drugi strani pa velike lokalne skupnosti terjajo takšno število in razvejanost organov, ki je že povsem primerljiva z državno organizacijo. Ustava Republike Slovenije opredeljuje občino kot samoupravno lokalno skupnost, ki je hkrati tudi edina obvezna samoupravna lokalna skupnost. Prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih. ( Ustava Republike Slovenije, 1991, čl.138) Na tej podlagi je občina temeljna lokalno skupnost, ( Zakon o lokalni samoupravi, 2007, ZLSUpb2, čl.1) Območje občine obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Naša ureditev ne pozna razlikovanja med tipom podeželske ali mestne občine, dopušča pa možnost, da mesto pridobi poseben položaj kot mestna občina. 11.

5.. Občina kot temeljna lokalna skupnost. 5.1.Naloge občine Zakon o lokalni samoupravi, določa, da občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki se določijo s splošnim aktom občine ali z zakonom. Z zakonom je tu mišljen tako Zakon o lokalni samoupravi , ki sistemsko ureja lokalno samoupravo, kot tudi zakoni, ki urejajo posamezna področja družbenega življenja (področna zakonodaja). Na podlagi zakona občina opravlja vrsto nalog, med katerimi je, kar se tiče sodelovanja med policijo in samoupravno lokalno skupnostjo, potrebno omeniti zlasti naslednje: -. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja,. -. gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva,. -. organizira komunalno-redarsko službo in skrbi za red v občini,. -. skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,. -. organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,. -. določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,. -. organizira občinsko upravo,. -. ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. (Zakon o lokalni samoupravi, 2007, ZLS-UPB2, čl.21) .. 6.. Interes policije za delo z lokalno skupnostjo. 6.1.Poslanstvo policije Če bi hoteli na zelo preprost način predstaviti poslanstvo policije, bi lahko skozi eno od možnih definicij povedali, da je to zagotavljanje varnosti državljanov in njihovih dobrin. Seveda pa tovrstno delo ne more biti in tudi ni samo v domeni policije. Obstajati morajo tudi ustrezne organizacijske oblike, ki združujejo interese na področju varnosti.. 12.

Naloge policije so opredeljene v 3. Členu Zakona o Policiji (Zakon o policiji, uradno prečiščeno besedilo, Zpol-UPB6, 2006, čl.3) in so naslednje: -. varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi,. -. preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom,. -. vzdrževanje javnega reda,. -. nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet,. -. varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole,. -. opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih,. -. varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev,. -. varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, če z zakonom ni drugače določeno,. -. izvajanje nalog, določenih v Zakonu o policiji in drugih zakonih in podzakonskih predpisih.. V primerjavi med nalogami občine in nalogami policije gre na prvi pogled za popolnoma različne in med seboj nepovezane naloge. Glede na pooblastila in pristojnosti občine oziroma policije je to morda res videti tako, vendar pa je njuno poslanstvo v bistvu enako – zagotavljati potrebe občanov. Te pa so tako komunalne, socialne, gospodarske in podobne (katerih uresničevanje zagotavlja občina) kakor tudi varstvene (katerih večji del zagotavlja policija). 6.2. Organiziranost policije Organiziranost policije opredeljuje Zakon o policiji v členih od 4. do 11. Opredeljuje njeno organiziranost na državni ravni (Generalna policijska uprava) in na lokalnih ravneh (Policijska uprava – PU - na širšem, regijskem območju in Policijska postaja – PP - praviloma na območju nekdanjih občin). Policijska uprava je območna organizacijska enota policije, ustanovljena na določenem ožjem območju države. Lahko bi rekli da se ustanovi na določenem zaključenem območju. Sedanje PU v Republiki Sloveniji, ki jih je enajst, nekako sovpadajo z enim izmed predlogov o regionalni razdeljenosti področja Republike Slovenije na pokrajine (na primer PU na območju Koroške, 13.

Gorenjske, Štajerske itd...). Policijske uprave, njihovo območje in sedež, je določila vlada z Odlokom o ustanovitvi, območju in sedežu PU v RS. Naloge Policijske uprave so opredeljene v 9. Členu Zakona o policiji. Policijske postaje pa so območne organizacijske enote policije, ustanovljene za neposredno opravljanje nalog policije na določenem območju ali za določeno področje dela policijske uprave. Za uspešno delovanje policije je zelo pomembna njena povezanost z območjem, na katerem deluje oziroma z organi, organizacijami, ki delujejo, ter z ljudmi, ki živijo na določenem območju. Prav zaradi tega je nekakšna dolžnost Policijskih uprav in Policijskih postaj, da v okviru svojih pristojnosti sodelujejo z organi lokalnih skupnosti, organizacijami in institucijami na področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v lokalnih skupnostih. Ta dolžnost pa je zaradi svoje pomembnosti opredeljena že v osnovnem zakonu, ki ureja področje delovanja policije, to je v Zakonu o policiji Kot je že bilo povedano, Zakon o policiji opredeljuje sodelovanje policije z organi lokalnih skupnosti v 21. členu, kjer je opredeljeno, da: -. policijske postaje in policijske uprave sodelujejo v okviru svojih pristojnosti z organi lokalnih skupnosti na področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v lokalnih skupnostih,. -. policijske postaje in policijske uprave sodelujejo tudi z drugimi organi, organizacijami in institucijami, katerih dejavnost je usmerjena k zagotavljanju večje varnosti, oziroma k vzpodbujanju varnostnega samoorganiziranja prebivalcev, ter jim v okviru svojih pristojnosti in možnosti nudijo pomoč,. -. v ta namen policijske postaje in policijske uprave, ter organi, organizacije in institucije iz prejšnjega odstavka sporazumno ustanavljajo svete, sosvete, komisije ali druge dogovorjene oblike partnerskega sodelovanja.. Pravni okvirji za razmerja med lokalno skupnostjo in policijo so poleg tega urejeni v Zakonu o lokalni samoupravi. ter v prav tako že omenjenih Pravilih policije , ki v členih od 51 do 55. opredeljujejo sodelovanje policije z organi samoupravnih lokalnih skupnosti in sicer: 14.

-. V 51. členu pravila določajo, da Policijske postaje in Policijske uprave v okviru svojih pristojnosti z organi samoupravne lokalne skupnosti sodelujejo na področjih, ki so povezana z varnostjo. Policijske postaje in Policijske uprave sodelujejo tudi z drugimi organi, organizacijami in institucijami, katerih dejavnost je usmerjena v zagotavljanje varnosti oziroma vzpodbujanje varnostnega samoorganiziranja prebivalcev ter jim v okviru svojih pristojnosti in možnosti zagotavljajo pomoč;. -. V 52. členu je opredeljeno, da Policijske postaje in Policijske uprave in organi samoupravne lokalne skupnosti, organizacije in institucije iz prejšnjega člena lahko sporazumno ustanavljajo različne oblike partnerskega sodelovanja. Partnersko sodelovanje je lahko organizirano v svetih, sosvetih, komisijah in drugih dogovorjenih oblikah. Oblike partnerskega sodelovanja se lahko določijo z ustanovitvenim aktom;. -. 53. člen govori o tem, da Policijske postaje partnersko sodelujejo s samoupravno lokalno skupnostjo tudi preko vodij policijskih okolišev, ki skupaj z organi samoupravne lokalne skupnosti, posamezniki, formalnimi in neformalnimi organizacijami, institucijami, društvi in drugimi opravljajo preventivno delo. Metode preventivnega dela vodij policijskih okolišev pri partnerskem sodelovanju z navedenimi organi samoupravne lokalne skupnosti so izobraževanje, svetovanje, delo z oškodovanci kaznivih ravnanj in prometnih nesreč, organiziranje preventivnih aktivnosti in projektov, sodelovanje v preventivnih akcijah in projektih ter različne oblike pomoči, ki sodijo v pristojnost policije;. -. 54. člen govori o namenu partnerskega sodelovanja s samoupravno lokalno skupnostjo in sicer predvsem: o vzpodbujanje. državljanov. k. samozaščitnemu. ravnanju. in. varnostnemu. samoorganiziranju ter pomoči, o preventivno delo oziroma skupno preprečevanje varnostne problematike, o odkrivanje in odstranjevanje vzrokov in pogojev za nastanek kaznivih dejanj, prekrškov in drugih negativnih pojavov, o vplivanje na varnostno zavest državljanov, o obveščanje državljanov o varnostni problematiki v lokalni skupnosti, o delu policije in o možnostih za preprečevanja kaznivih dejanj in drugih negativnih dejanj in pojavov, ki vplivajo na občutek varnosti in reševanje druge varnostne problematike.. 15.

Določbe 55.člena Pravil policije pa povedo, da se zgoraj navedene določbe smiselno uporabljajo tudi za druge policijske enote. Policijsko delo, usmerjeno v lokalno skupnost, s tujko imenujemo Community policing, in pomeni novo filozofijo oziroma način policijskega dela. Odnosi med policijo in javnostjo morajo temeljiti na predpostavki, da tako policija kot javnost delujeta skupaj tako pri identifikaciji in pri reševanju problemov sodobne družbe, kot sta kriminal in strah pred kriminalom. Cilj obeh, tako policije kot javnosti je, izboljšati kvaliteto življenja ljudi v družbi. Policijsko delo, usmerjeno v lokalno skupnost, temelji na prepričanju, da današnji izzivi časa zahtevajo takšno policijo, ki bo zagotovila popolni servis, ter pri tem vključevala skupnost kot partnerja pri procesu identificiranja in reševanja varnostnih problemov.. 7.. Dela in naloge policije na območju lokalne skupnosti 7.1.Preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Kriminaliteta je kompleksen družben problem, ki se zajeda v vse pore družbenega življenja. Preprečevanje kaznivih dejanj je naloga mnogih družbenih subjektov, kot so socialno skrbstvo, šola, razna neformalna združenja, zavodi, določeni državni organi, zato lahko na tem področju govorimo kar o družbeni preventivi. Z policijo je to pomembno spoznanje, saj ga usmerja k družbenih subjektom, s katerimi bo lahko tvorno sodeloval. Policija ima širok spekter možnosti preventivnega delovanja na področju zatiranja kriminalitete v lokalni skupnosti. Preventivno delo se lahko odvija skozi različne oblike kot na primer: -. preventivno delo pri opravljanju rednih oblik policijskega dela, predvsem je mišljeno delo v opazovalni in patruljni službi v krajih kjer so kazniva dejanja pogosta;. -. odstranjevanje vzrokov, ki vplivajo na kriminaliteto, torej odstranjevanje ali preprečevanje preddeliktnih stanj kot na primer postavitev signalno-varnostnih naprav, osvetlitev določene poti in drugo;. -. vzgoja,izobraževanje in širjenje samozaščitne in varnostne kulture, torej opozarjanje ljudi na preddeliktna stanja, opozorilni razgovori s kriminalno aktivnimi osebami, svetovanje tehničnega varovanja objektov; 16.

-. obveščanje o stanju in pojavnosti kriminalitete v različnih skupnostih, torej individualni razgovori, posvetovanja, sodelovanja na sestankih v organih lokalnih skupnosti, obveščanje preko sredstev javnega obveščanja in drugo.. Policist, ki deluje v lokalni skupnosti, naj bi poznal prebivalce v svojem okolišu. Še posebej dobro mora poznati operativno zanimive osebe in tako imenovane kriminalno aktivne osebe, kar sta nekako istopomenska pojma. Zbiranje operativnih informacij o takšnih osebah je pomembna naloga.. 7.2.Preprečevanje kršitev in vzdrževanje javnega reda ter preprečevanje ostalih prekrškov v lokalni skupnosti Na področju vzdrževanja javnega reda ter preprečevanja prekrškov ima policija v lokalni skupnosti predvsem naslednje naloge; -. preprečevanje kršitev javnega reda in ostalih prekrškov,. -. sodelovanje s sklicateljem javnih shodov in organizatorji javnih prireditev,. -. spremljanje in preprečevanje uničevanja naravnega in bivalnega okolja,. -. zbiranje podatkov in sodelovanje pri asistenci.. 7.3. Urejanje in nadzor cestnega prometa na območju lokalne skupnosti Prav gotovo ni področja policijskega dela, kjer bi bile možne tolikšne raznolike oblike preventivnega dela kot prav na področju zagotavljanja prometne varnosti. To je deloma razumljivo, saj obstoja širši družbeni interes za razreševanje te pereče problematike. Obstajajo številna interesna združenja in zavodi, ki se ukvarjajo s prometno varnostjo. Zaradi tega obstaja veliko možnosti za učinkovito preventivno delo policije na področju zagotavljanja prometne varnosti. Nalogi policije na tem področju policijskega dela v lokalni skupnosti sta predvsem naslednji; -. spremljanje prometno-varnostnih razmer, ter sodelovanje z drugimi delavniki na področju prometne preventive,. -. sodelovanje pri urejanju prometnega režima. 17.

Policija mora spremljati prometno-varnostne razmere na območju policijskega okoliša, če želi ustrezno planirati in načrtovati preventivne aktivnosti na tem delovnem področju. Na podlagi opravljene analize, se lahko pripravi ustrezne preventivne programe in predloge za razreševanje prometno-varnostnega problema v lokalni skupnosti. Pri tem ne smemo pozabiti na sodelovanje z ostalimi dejavniki v lokalni skupnosti, ki se ukvarjajo s to problematiko. Ti dejavniki so lahko zunanji, kot na primer -. šole,. -. sveti za preventivo in varnost v cestnem prometu,. -. avto moto društva, ter razna združenja šoferjev in avtomehanikov,. -. prevozniška podjetja in druga transportna podjetja,. -. cestna podjetja itd .. 7.4.Globinsko varovanje državne meje in nadzor nad gibanjem tujcev v lokalni skupnosti Policija, ki je zadolžena za okoliš, katerega območje je ob državni meji, takšnih okolišev je najmanj ena tretjina vseh, je dolžna spremljati problematiko prehajanja oseb in blaga čez državno mejo. To problematiko je težko nadzirati tako je nujno potrebno sodelovanje z lokalno skupnostjo. Z lastnim zaznavanjem in z obvestili prebivalcev živečih ob državni meji, policija ugotavlja pojav mejnih incidentov. Državno mejo je nemogoče varovati na mejni črti, saj bi za takšno varovanje potrebovali fizično ločevanje državnih meja ter veliko število policistov.. 18.

8.. Načini parterskega sodelovanja. 8.1. Sosveti Institucionalizacija partnerskega sodelovanja mora biti razvita tako, da s ga v vse pore družbenega življenja. Upoštevati je treba tip naselja in strukturo ljudi. Najbolj primerna oblika za naše družbene razmere je vsekakor sosvet za varnost državljanov, saj so sosveti v našem okolju poznani. Sosvet mora imeti natančno definirano strukturo, namen in cilj, aktivnosti, princip delovanja, vsebino dela, teritorialni obseg, članstvo, financiranje in način izvajanja programov in oblike delovanja ter pravice in dolžnosti članov. ( Mikulan, 1997, str. 162) Organi sosveta so stalni in nestalni člani, ki delujejo v treh organih: -. predsednik. -. sekretar. -. upravni odbor. Naloge predsednika sosveta so: -. formalno pravno predstavlja sosvet za varnost državljanov,. -. skrbi za nemoteno delovanje sosveta,. -. skrbi za njegov ugled, navezuje stike z drugimi subjekti družbe,. -. sodeluje s podobnimi neformalnimi asociacijami drugod po svetu.. Za samo delovanje sosveta pa je pomembno tudi delo sekretarja, saj je od njega odvisno ali se bodo seje sosveta redno in uspešno odvijale. V njegovi pristojnosti pa je tudi, da se sprejete in začrtane aktivnosti izvajajo, ker ima pregled nad sprejetimi načrti dela. Sklicuje tiskovne konference ter vodi arhiv in opravlja ostala administrativna dela. Naloga upravnega odbora pa je, da oblikuje politiko delovanja sosveta. Na začetku leta sprejme delovni in finančni načrt. Na podlagi predhodnih posvetovanj oblikuje tudi prioritetno listo reševanja varnostnih problemov.. 19.

8.2.Princip delovanja Sosvet deluje na temelju prostovoljnega združevanja. Njegovo delovanje je neprofitno in ima naslednje cilje: -. spodbujanje varnostne zavesti in soodgovornosti ljudi pri zagotavljanju varnosti,. -. partnersko sodelovanje med policijo, gospodarstvom, industrijo, obrtjo, politiko, socialo, zdravstvom, društvi, podjetniki, izobraževalnimi institucijami in drugimi formalnimi ni neformalnimi združenji,. -. obveščanje javnosti o možnosti preprečevanja kriminala in o zaščiti pred kriminalom,. -. podpora policijskim varnostnim organom pri svetovalni dejavnosti na področju varovanja ljudi in njihovega premoženja,. -. obveščanje javnosti o delu policije in delo drugih institucij, ki posredno ali neposredno delujejo na področju varnosti,. -. krepitev pozitivnega mnenja, ugleda in zaupanja v policijo.. 8.3.Doseganje ciljev Sosvet lahko dosega zastavljene cilje na različne načine. Najbolje je, da izvaja lastne projekte in dejavnosti kot so: -. reklamni spoti,. -. tiskovine,. -. radijske in TV oddaje,. -. okrogle mize in debatni večeri na temo preventivnega delovanja,. -. organiziranje razstav in podobnih dogodkov,. -. različne oblike pritiska na druge institucije. Za uspešno delovanje sosveta pa je potrebno, da ima vpogled v analizo varnostnih razmer v določenem okolju. Na podlagi te analize lahko pripravi načrt dela, v katerem lahko definira vzroke, ki pogojujejo razvoj določenih oblik deviantnih pojavov. Potrebno pa je definirati tudi načine in aktivnosti, ki bodo te vzroke odpravljali. Da pa bi se projekti lahko oblikovali in uspešno izvajali na terenu, je potrebno zagotoviti tudi finančna sredstva.. 20.

8.4.Financiranje sosveta Financiranje sosveta je lahko trojno in sicer preko: -. proračuna občine,. -. donacij,. -. prispevkov posameznikov ter. -. preko sredstev posameznih institucij in podjetij, kateri predstavniki so člani sosveta.. 8.5.Področje dela Ustanovljen sosvet dela na vseh pomembnejših področjih varnostnih problemov v določenem kraju. Poudarek pa mora biti. na odpravljanju vzrokov. Vsebino njegovega dela običajno. razdelimo na štiri področja: -. Prvo področje je področje zatiranja klasičnega kriminala kot so vlomi v stanovanja in hiše (zaščita lastnine, način osveščanja ljudi, problemi tehničnega varovanja), vlomi v vozila in tatvine vozil (predmeti v vozilih, alarmne naprave, neosvetljena parkirišča, zlasti v posebej ogroženih stanovanjskih soseskah in odprava njihovih vzrokov), ropi in drzne tatvine na ulicah, pred lokali, v mestnih avtobusih (samozaščitno ravnanje oškodovancev, seznanjanje družin, šol, centrov za socialno delo itd..), izsiljevanja in nasilniško obnašanje v šolah in pred njimi, na plesnih prireditvah, koncertih, športnih prireditvah itd., problematika mamil in alkoholizma, zanemarjanje otrok in negativni pojavi v zvezi z mladoletniki in otroci, nasilje v družini, zloraba otrok, tatvine v trgovinah in blagovnih centrih, samozaščitno ravnanje ljudi v času dopustov, daljših praznikov in vikendov, požarna varnost v naravi, stanovanjskih in drugih objektih, druga varnostna problematika na predlog članov sosveta in državljanov s tega področja.. -. Drugo področje zajema vsebine iz javnega reda in miru, v okvir katerih sodi: nasilniško vedenje in pretepi na ulicah v lokalih, javnih prireditvah itd., ravnanje s pirotehničnimi izdelki, kaljenje nočnega miru in počitka v strnjenih stanovanjskih naseljih, problematika orožja, ukrepi v času turistične sezone za zagotovitev varnega bivanja domačih in tujih turistov, problematika ilegalnega bivanja tujcev in delo na črno ter drugi problemi na predlog članov sosveta ali državljanov s tega področja.. 21.

-. Tretje področje dela je prometna varnost, ki zajema naslednje vsebine: parkiranje v mestu, taxi službe ter varnejši in kvalitetnejši javni prevozi državljanov, varnost otrok na poti v šolo in iz nje, cestno prometna signalizacija v okolici šol, pomanjkanje površin za pešce, kolesarskih stez in drugih površin za varnejšo vožnjo vseh udeležencev v prometu, neprimerne hitrosti v posameznih delih mesta, izgradnja različnih šikan, alkohol in mamila v prometu, opozarjanje javnosti ter druge dejavnosti, ki jih predlagajo člani sosveta.. Tu je potrebno omeniti tudi Svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, katerih ustanovitev je v pristojnosti občine in katerih člani so že po naravi svojega dela tudi policisti, konkretno vodje policijskih okolišev. -. V četrto področje pa sodi vsa ostala varnostna problematika, ki se pojavlja v mestu ali kraju. Pobude lahko prihajajo tudi s strani državljanov. Policija ima v sosvetu kot vsi ostali enega predstavnika, vloga policije pri delovanju sosveta je, da skozi takšne oblike samoorganiziranja posameznikov in institucij obvešča javnost o varnostni problematiki in vpliva na njihovo varnostno zavest. Želja policije je tudi, da bi preko sosveta dobivala pobude in stališča državljanov o tem, kaj želijo od policije, s čim niso zadovoljni in kaj bi policija morala še storiti, da bi izboljšala varnostne razmere. Po drugi strani pa policija želi opozarjati državljane na njihove dolžnosti pri zagotavljanju lastne varnosti. (Mikulan, 1997, str. 156). 8.6.Pravna podlaga za ustanovitev sosveta Zakon o policiji v 21. členu določa, da policijske postaje in policijske uprave sodelujejo v okviru svojih pristojnosti z organi lokalnih skupnosti na področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v lokalni skupnosti. Policijske postaje in policijske uprave sodelujejo tudi z drugimi organi, organizacijami in institucijami, katerih dejavnost je usmerjena k zagotavljanju večje varnosti oziroma k vzpodbujanju varnostnega samoorganiziranja prebivalcev, ter jim v okviru svojih pristojnosti in možnosti nudijo pomoč. V ta namen policijske postaje in policijske uprave ter organi, organizacije in institucije iz prejšnjega odstavka sporazumno ustanavljajo svete, sosvete, komisije ali druge dogovorjene oblike partnerskega sodelovanja. 22.

8.7.Namen ustanovitve sosveta -. preprečevanje, reševanje in proučevanje varnostnih problemov,. -. odkrivanje in vplivanje vzrokov na varnostno zavest prebivalcev, (predstaviti javnosti pristojnosti policije, kaj lahko storijo sami in kako jim lahko pomaga policija),. -. ugotavljanje stališč ali mnenj javnosti o varnostnih razmerah, (če želimo, da bodo ljudje zaupali policiji, je zelo pomembno, da je policijsko delo v skladu z interesi in potrebami javnosti), Policija je dolžna, da nudi pomoč organom lokalne skupnosti, organizacijam in institucijam,. -. zagotavljanje večje varnosti ljudi in premoženja.. 8.8.Cilji sosveta -. zmanjšanje števila varnostnih problemov v lokalni skupnosti;. -. povečati občutek varnosti;. -. partnersko sodelovanje pri zagotavljanju varnosti med policijo, organi lokalne skupnosti, gospodarstvom, zdravstvom, podjetniki, izobraževalnimi zavodi, socialnimi službami, občani in drugimi formalnimi in neformalnimi organizacijami;. -. medsebojna obveščenost partnerjev o varnostnih razmerah;. -. soodgovornost in porazdelitev nalog za zagotavljanje varnosti med partnerji (s postavljenimi cilji si lahko policija pridobi večjo pozitivno podoba in zaupanje v policijo).. 8.9.Aktivnosti sosveta -. obravnava in analizira letno poročilo o varnostnih razmerah v lokalni skupnosti,. -. oblikuje strategijo dela za odpravljanje vzrokov za razraščanje negativnih pojavov v lokalni skupnosti, izdelava načrtov za odpravljanje vzrokov, ki pogojuje naraščanje določenega varnostnega pojava,. -. oblikuje prednostno listo reševanja varnostnih problemov, tisto kar je najbolj kritično,. -. izvaja projekte, v katerih sodelujejo različne organizacije ali posamezniki, ki se ukvarjajo z aktivnostmi, ki posredno ali neposredno vplivajo na odpravljanje vzrokov asocialnih dejanj v določenem okolju,. -. pridobiva finančna sredstva in strokovne sodelavce za izvajanje projektov,. -. ustanavlja delovne skupine ali podtelesa na ravni krajevnih skupnostih, mestnih četrtih ali sosesk za izvajanje posameznih aktivnosti, 23.

-. pripravlja reklamne spote, izdaja zloženke in druge pisne materiale o varnostni problematiki,. -. organizira okrogle mize in debatne večere o preventivnem delovanju, radijske in TV oddaje,. -. sodeluje na razstavah, sejmih in podobnih prireditvah, kjer lahko vzpodbuja preventivno delovanje,. -. pripravi letno poročilo in analizo rezultatov dela posvetovalnega telesa,. -. seznanja javnost o svojem delu.. 8.10.Vsebina dela sosveta -. obravnava vzroke in aktivnosti za odpravo vseh pomembnejših varnostnih problemov v določeni lokalni skupnosti, (droge, vlomi, tatvine, vandalizem, varnost v prometu, mladoletniška problematika, nasilje v šolah, varnost v soseskah).. 8.11.Oblike delovanja sosveta -. posvetovalno telo razpravlja in sprejema odločitve o varnostnih problemih na sejah, ko. je. navzoča večina navzočih, -. odločitve in sklepe sprejema na podlagi soglasja večine prisotnih,. -. sklicuje se tiskovne konference in obvešča javnost o sprejetih odločitvah in delovanju,. -. uporabi lahko različne oblike spodbujanja javnosti za odpravo negativnih vzrokov.. 8.12. Primera iz prakse. V poglavju primera iz prakse bom predstavil delo sosveta Četrtne skupnosti Center v Mestni občini Ljubljana in sosveta Mestne občine Maribor. Mesti Ljubljana in Maribor, kateri sta tudi mesti z največjim številom prebivalstva v Republiki Sloveniji, sta zelo primerni za primer kako naj bi varnostni sosvet deloval v praksi, saj se prebivalstvo teh dveh meščanskih skupnosti zagotovo srečuje z vsemi vrstami problematike s katero se varnostni sosvet lahko ukvarja. V obeh primerih je vidno sodelovanje policije z občino, mestnim redarstvom, socialnimi službami ter humanitarnimi organizacijami. Poslovnik Varnostnega sosveta Mestne občine Maribor pa je lep primer struktrure in organiziranja dela sosveta.. 24.

8.12.1 Zapisnik Sosveta za varnost meščanov, Četrtna skupnost Center v Mestni. občini Ljubljana Mestna občina Ljubljana, ČETRTNA SKUPNOST CENTER Sosvet za varnost meščanov 1000 Ljubljana, Štefanova 9 tel.:01 252 75 07, faks: 252 75 08 e-pošta: mol.center@siol.net Številka: 900-5/2008-3-15229 Datum: 11.3.2008 ZAPISNIK 2. seje Sosveta za varnost meščanov, ki je bila v sredo 20.2.2008 ob 17.00 uri v prostorih Službe za lokalno samoupravo MOL, Štefanova 11. Sejo je sklical in vodil vodja sosveta, g. Tomaž Tomažin. Prisotni: Tomaž Tomažin, Niko Gračan, Andrej Aplenc, Marija Vertin, Igor Ciperle, Maja Adlešič, PP Ljubljana Center. Vabljeni prisotni: Tanja Skornšek Pleš,, Branko Ošep, Maja Vižintin, Borut Bah, dr. Čelan Lucu Branka, dr. Lasić Irena, Goran Iskrić; Opravičili: podžupan, g. Jani Möderndorfer, Stanka Ritonja in društvo Ključ Ostali prisotni: Skorupan Sevčnikar Jožica, javna uslužbenka SLS, MOL. Predsedujoči, g. Tomažin, je pozdravil vse navzoče in se vsem povabljenim zahvalil za odziv in sodelovanje ter predlagal naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 1. seje Sosveta za varnost občanov 2. Poročilo policije o varnosti v letu 2007 3. Brezdomska problematika v luči predsedovanja EU 4. Razno Prisotnih je bilo pet članov. Opredeljenih je bilo pet članov. Za predlagani dnevni red je glasovalo pet članov. Dnevni red je bil sprejet. AD 1 POTRDITEV ZAPISNIKA 1. SEJE SOSVETA ZA VARNOST MEŠČANOV Zapisnik so člani Sosveta prejeli s sklicem, nanj ni bilo pripomb, zato je predsedujoči dal na glasovanje predlog SKLEPA 1/2: Sosvet za varnost meščanov potrjuje zapisnik 1. seje. Prisotnih je bilo pet članov. Opredeljenih je bilo pet članov. Za predlagani sklep je glasovalo pet članov. Sklep je bil sprejet. AD 2 25.

POROČILO POLICIJE O VARNOSTI V LETU 2007 Vodja Sosveta, g. Tomažin, se je zahvalil društvom in organizacijam, ki so poslala svoja letna poročila in tako prispevala k preglednejši predstavi o stanju varnosti in svojih aktivnostih v letu 2007 (poročila so priloga zapisnika). 1. Poročilo Policije je podal komandir, g. Ciperle in ga razdelil na štiri področja: •. tujci – v letu 2007 je bilo obravnavanih nekaj manj kaznivih dejanj, zabeleženih je 57 kršitev, ki so jih povzročili tujci ali bili soudeleženi;. •. promet - v letu 2007 je bilo 660 prometnih nesreč, 2,6% manj kot leta 2006, od tega 31 težkih prometnih nesreč, ostalo lažje ali manjše nesreče, poleg tega so skrbeli tudi za pretočnost prometa v štirih glavnih križiščih pri vstopu v ožje mestno središče;. •. kazniva dejanja – teh je bilo v letu 2007 nekaj več kot leto poprej, vendar več raziskanih, 45%, leta 2006 pa 34%, zabeleženih je bilo tudi manj uličnih kaznivih dejanj (ropi, tatvine);. •. javni red in mir – v letu 2007 je bilo 2600 kršitev, 400 več kot leta 2006, najslabše je na področju drog in tukaj z delom niso zadovoljni. Policija ima sedaj tudi pooblastila za varnost doma (prepoved približevanja). Vse več je lokalov, ki se ne ukvarjajo s klasično dejavnostjo (restavracija, strežba hrane, bifeji), ampak so registrirani kot pubi ali bari, odprti so vso noč in so vzrok za negodovanje prebivalcev glede kaljenja nočnega reda in miru.. 2. Poročilo Mestnega redarstva je podal g. Ošep Branko, ki je poleg statistike omenil tudi zgledno sodelovanje s policijo, največ težav pri mirujočem prometu jim povzroča močna dnevna migracija. Mestni redarji lahko sedaj ukrepajo tudi pri kršitvah zoper javni red in mir, za to delo se dodatno izobražujejo. Ponovno pa je navedel probleme pri zaposlovanju novih redarjev, ker delo ni lahko, veliko je bolniške odsotnosti, pogosto so izpostavljeni grožnjam in napadom. Predsedujoči se je zahvalil za podana poročila in odprl razpravo, v kateri je predsednik Sveta ČS Center, g. Iskrić, opozoril prisotne predstavnike policije in redarstva na pritožbe meščanov glede mirujočega prometa, pretočnosti javnega prometa ter kaljenja javnega reda in miru predvsem v nočnem času. G. Andrej Aplenc je predlagal tudi sprejem sklepa o video nadzoru. Svet ČS naj bi dal pobudo za spremembo zakonodaje na tem področju. Dogovorjeno je bilo, da o tem razpravlja svet na eni prihodnjih sej kot samostojni točki dnevnega reda. Po razpravi je predsedujoči dal na glasovanje predlog SKLEPA 2/2: Sosvet za varnost meščanov se je seznanil s poročili in jih bo upošteval pri načrtovanju svojih nalog in aktivnosti. Poročila bodo tudi osnova za delo sosveta pri oblikovanju predlogov, pobud in aktivnosti drugim subjektom in organom, ki delajo na področju varnosti meščanov. Prisotnih je bilo pet članov. Opredeljenih je bilo pet članov. Za predlagani sklep je glasovalo pet članov. Sklep je bil sprejet. in. 26.

SKLEPA 3/2: Sosvet izraža podporo delu policije in se zavzema za ukrepe, ki bodo pripomogli k njenemu večjemu ugledu. Z dopisom se pozove preiskovalne sodnike, da upoštevajo in podprejo delo policistov. Pogosto so namreč privedene osebe, tudi če so povratniki, hitro spet na prostosti. Prisotnih je bilo pet članov. Opredeljenih je bilo pet članov. Za predlagani sklep je glasovalo pet članov. Sklep je bil sprejet. AD 3 BREZDOMSKA PROBLEMATIKA V LUČI PREDSEDOVANJA EVROPSKI UNIJI Poročila društev in organizacij v pisni obliki so članom sosveta na voljo na sedežu četrtne skupnosti. Uvodno razmišljanje je podal vodja Sosveta za varnost meščanov, g. Tomažin, ki je brezdomce v grobem »kategoriziral« na tiste, ki so pomoči resnično potrebni in tiste, ki pogosto izkoriščajo možnost lahkega zaslužka. Veča se populacija upokojencev in zaposlenih, ki jim njihovi dohodki ne zagotavljajo več socialne varnosti. Povečalo se je tudi število tujcev, ki so največkrat prisiljeni v beračenje. Policija tukaj uspešno ukrepa, vendar traja do tri tedne, da se realizira izgon (Ciperle). V razpravi je bilo ugotovljeno, da se nikjer ne vodi statistika o številu in vrsti brezdomcev, zato je tudi težko planirati oblike pomoči, npr. zdravljenje alkoholizma, iskanje dela, ozaveščanje na področju različnih zasvojenosti in podobno. Društva in prostovoljci, ki delajo na področju nudenja pomoči brezdomcem, so uspešni in prizadevni, vendar so, glede na porast marginalne populacije, deležni premajhne podpore, pogosto so zaradi neobveščenosti in neozaveščenosti prebivalstva kar izenačeni z njimi. Problematika brezdomstva je v Strategiji razvoja varovanja zdravja v MOL za obdobje 2007-2011 skoraj zanemarjena tema, nikjer ni zaslediti skrbi za komunalno higieno-prostovoljci so epidemiološko nezavarovani (Gračan). Območje Četrtne skupnost Center je glede brezdomstva in beračenja zelo izpostavljeno, kot je povedal g. Bah, predstavnik Stigme, saj je brezdomec izven svojega terena manj prepoznaven. Društvo Stigma se ukvarja tudi z delom na terenu v lokalnem okolju, npr.: Kočevje, Kamnik, v dogovoru z lokalno skupnostjo pa organizirajo tudi pobiranje igel. Dr. Čelanova, (ZD Ljubljana Center- metadonski program), se je strinjala, da so vse pripombe utemeljene, tudi znotraj ustanove imajo več problemov z uporabniki metadona kot nekoč. Že nekaj let se tudi brezuspešno išče lokacija za metadonski center, pri tem pa poudarila, da »metadonci« niso nevarni, so pa moteči. Maja Vižintin je v imenu društva Kralji ulice apelirala, naj se brezdomcev ne odganja, saj sta sprejetost in sožitje dober temelj za reševanje problematike. V centru mesta je visoka koncentracija lokacij, kjer se brezdomcem pomaga ali jih vsaj ne preganjajo – Stigma na Petkovškovem nabrežju, metadonski center na Metelkovi, Kralji ulice na Poljanski cesti, klub K4, Metelkova mesto, center na Poljanskem nasipu. Več pozornosti je zato potrebno posvetiti medsebojnemu sožitju in sprejemanju, vendar tudi določiti meje, npr.: pospraviti igle za sabo, zdravstveni dom ni namenjen preživljanju prostega časa metadoncev, nadlegovanje pred trgovinami, opravljanje potrebe kjerkoli. Četrtna skupnost si bo zato ob pomoči društev in pristojnih služb prizadevala poiskati načine in oblike pomoči, ki bodo obravnavano problematiko zmanjšale. Po razpravi je predsedujoči na pobudo članov Sosveta izrekel priznanje predstavnikom društev in organizacij za njihovo delo in jim zagotovil podporo četrtne skupnosti pri njihovih akcijah in prizadevanjih za reševanje brezdomske problematike. 27.

Na glasovanje je dal predlog SKLEPA 4/2: Svet Četrtne skupnosti Center naj predlaga pristojnim službam MOL proučitev možnosti postavitve prenosnih sanitarij za brezdomce. Prisotnih je bilo pet članov. Opredeljenih je bilo pet članov. Za predlagani sklep je glasovalo pet članov. Sklep je bil sprejet. AD 4 RAZNO Pod točko razno ni bilo zadev. Predsedujoči je sejo zaključil ob 19.30 uri.. Vodja Sosveta za varnost občanov Janko Tomaž Tomažin. Zapisala: Skorupan Sevčnikar Jožica koordinator IV. 28.

8.12.2 Zapisnik 3. seje Varnostnega sosveta v Mestni občini Maribor. MESTNA OBČINA MARIBOR VARNOSTNI SOSOVET Ulica heroja Staneta 1, 2000 MARIBOR. Številka: 01100-94/2007 Datum: 14. februar 2008 ZAPISNIK 3. SEJE VARNOSTNEGA SOSVETA MESTNE OBČINE MARIBOR 1. točka Otvoritev seje in ugotovitev sklepčnosti 3. sejo Varnostnega sosveta, ki je potekala v dvorani Generala Rudolfa Maistra, z začetkom ob 17. uri, je začel in vodil podžupan, g. Rok PEČE. Ugotovil je, da je Varnostni sosvet sklepčen, saj je bilo na seji prisotnih večina stalnih članic/članov Varnostnega sosveta. PRISOTNI SO BILI: Rok PEČE – podžupan, Aleš ŠKOF – sekretar varnostnega sosveta, mag. Karol TURK – direktor PU Maribor, Aleksander THALER – Policijska postaja Maribor I, Bojan KITEL – Policijska postaja Maribor II, Darko LAMOT – policijski inšpektor na PU Maribor, mag. Franjo ŠVAJGER – Medobčinski inšpektorat, Cvetka JAMRAŠIČ – Mestna redarska služba, Jožica TRLEP – Sektor za komunalo in promet, Franc ČEP – SNS, Aleksandar JOVANOVIĆ – SLS, Andrej STRAMLIČ – SDS, Slavko PERNEK – Varnost d.d., Miloš RUSIĆ – MČ Koroška vrata, Janez PURGAJ – Sintal Maribor. 2. točka Obravnava in sprejem dnevnega reda Dnevni red je bil prisotnim posredovan z vabilom za sklic seje. Vabilu je bilo priloženo naslednje gradivo: Poročilo o delu varnostnega sosveta za leto 2007, Informacija o varnostnih pojavih na območju MOM v letu 2007, Predlog programa dela varnostnega sosveta za leto 2008. Predsedujoči je predlagal, da se za 6. točko obravnava problematika navijaških skupin (referat g. Lamota iz PU Maribor). Razprave o dnevnem redu ni bilo. Soglasno je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: 1. Otvoritev seje in ugotovitev sklepčnosti 2. Obravnava in sprejem dnevnega reda 3. Potrditev zapisnika 2. seje varnostnega sosveta 4. Poročilo o delu varnostnega sosveta za leto 2007 5. Informacija o varnostnih pojavih na območju MOM v letu 2007 6. Program dela varnostnega sosveta za leto 2008 7. Delo z navijači v Evropi in pri nas (referat g. Lamota iz PU Maribor) 8. Razno. 29.

3. točka Potrditev zapisnika 2. seje varnostnega sosveta Zapisnik 2. seje varnostnega sosveta v Mestni občini Maribor je bil prisotnim poslan z vabilom. Razprave o vsebini zapisnika ni bilo, zato je bil soglasno potrjen. Zapisnik bo objavljen na spletni strani MOM/Varnostni sosvet. 4. točka Poročilo o delu varnostnega sosveta za leto 2007 Sekretar varnostnega sosveta g. Aleš Škof je predstavil POROČILO O DELU VARNOSTNEGA SOSVETA MESTNE OBČINE MARIBOR ZA LETO 2007, ki so ga člani prejeli z vabilom. Povzel je točke oz. aktivnosti, ki so bile obravnavane in izvedene na dveh sejah v letu 2007; 1. Konstituiranje VS 2. Informacija o varnostnih pojavih na območju Mestne občine Maribor v prvih 8. mesecih 3. Seznanitev s pripravo OPV in seznanitev z zakonom o občinskem redarstvu 4. Regijska koordinacija inšpektorjev na območju MOM 5. Spremembe in dopolnitve Poslovnika varnostnega sosveta 6. Aktivnosti policije v mesecu decembru 2007 7. Predstavitev varnostnih kolegijev – seznanitev s problematiko v MČ in KS 8. Tiskovna konferenca »Prazniki brez petard!« Varnostni sosvet seznanja javnost o svojem delu tako, da na seje, ki so javne vabi tudi predstavnike medijev, nadalje skrbi za objavo informacij na svoji spletni strani (www.maribor.si/varnostni sosvet) ter organizira tiskovne konference. Razprave ni bilo. 5. točka Informacija o varnostnih pojavih na območju MOM v letu 2007 Informacijo o varnostnih pojavih, ki so jo člani Varnostnega sosveta prejeli z vabilom, je predstavil direktor policijske uprave Maribor, mag. Karol TURK. Izpostavil je predvsem problematiko oz. porast kaznivih dejanj povzročitve lahkih telesnih poškodb, povezanih z nasiljem tako na javnih kot na zasebnih mestih. Zaznati je tudi povečan obseg prometa z prepovedanimi drogami in s tem povezanimi kaznivimi dejanji (tatvine, vlomi) V razpravi je g. Čep izpostavil problematiko beračenja v mestu (Romuni), pri čemer sodelujejo tudi otroci. S strani PU Maribor mu je bilo odgovorjeno, da lahko policija ukrepa le, če gre za vsiljiv ali žaljiv način beračenja. Situacije, ki sodijo v t.i. sklop spravljanja v suženjsko razmerje lahko pomenijo sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Beračenje otrok, je problematika, ki so v pristojnost drugih služb državne uprave (centri za socialno delo, ministrstvo za šolstvo (opuščanje dolžnega obiskovanja osnovnega izobraževanja v osnovnih šolah, ki je uzakonjeno po celotni Evropi...)). 6. točka Program dela varnostnega sosveta za leto 2008 Sekretar VS je predstavil predlog Programa dela, ki so ga člani prejeli z vabilom. Nosilci posameznih aktivnosti (g. Lamot, g. Thaler in g. Kitel) so predstavili aktivnosti na katerih bo poudarek v letu 2008. 1. Izvedba okrogle mize na temo: PREPREČEVANJE VANDALIZMA NA ŠPORTNIH PRIREDITVAH.. 30.

Okrogla miza bo organizirana v mesecu marcu 2008. Na posvet bodo vabljeni tako predstavniki NK Maribor, navijaške skupine Viole, predstavniki MOM in PU Maribor, psiholog in sociolog. Seja bo prenašana v živo iz dvorane generala Rudolfa Maistra, na MOM. 2. Izvedba aktivnosti v luči zmanjševanja problematike uporabe prepovedanih drog, z naslovom »TUKAJ JE KONEC IN KAKO NAPREJ«. K sodelovanju je potrebno pritegniti tudi CSD… 3. Izvedba preventivnega projekta »AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE NI PARKIRIŠČE« in »INVALIDI SO ENAKOPRAVNI NAM!« K sodelovanju je potrebno pritegniti tudi inšpekcijske službe… V razpravi je bilo sklenjeno, da bo pri pripravi Operativnega programa varnosti, potrebno pozvati tako člane VS, kot tudi predstavnike MČ in KS, da podajo svoje pripombe in predloge k navedenemu dokumentu. OPV bo obravnavan tudi na eni od prihodnjih sej VS. Projekte, ki se bodo izvajali v okviru letnega programa dela je potrebno tudi časovno opredeliti. 7. točka Delo z navijači v Evropi in pri nas (referat g. Lamota iz PU Maribor). G. Lamot je podal referat na temo nasilja v športu. Namen podanega referata je bil predstavitev tuje prakse s področja dela z navijaškimi skupinami, predvsem nogometa, in uporabnost te prakse v domačem okolju, Mestu Maribor, kjer imamo navijaško skupino NK Maribor, imenovano »Viole«. V uvodu referata je predstavil evropsko konvencijo o nasilju in grdem vedenju gledalcev na športnih dogodkih in zlasti nogometnih tekem, ki jo je ratificirala tudi naša država leta 1993. V nadaljevanju je predstavil potrebo po preventivnih ukrepih za boj proti nasilju v športu, vlogo kluba v njegovem družbenem okolju, prizadevanja skupnosti za vzgojo navijačev, v zaključku pa je podal nekaj primerov iz evropskih mest pri kreiranju politike za preprečevanje nasilja, povezanega z nogometnimi tekmami. 8. točka Razno Pod točko razno je g. Lamot predstavil rezultate decemberske akcije »Prazniki brez petard!« Seja je bila končana ob 19. uri in 15 minut. SEKRETAR VARNOSTNEGA SOSVETA Aleš ŠKOF. 8.12.3. PODŽUPAN Rok PEČE. Poslovnik Varnostnega sosveta v mestni občini Maribor. 31.

POSLOVNIK VARNOSTNEGA SOSVETA V MESTNI OBČINI MARIBOR - ČISTOPIS I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela varnostnega sosveta, ki je ustanovljen na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št., 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98), 21. člena Zakona o policiji (Uradni list RS št., 49/98) in sklepa 3. seje Mestnega sveta Mestne občine Maribor, z dne 8. marca 1999. 2. člen Varnostni sosvet je ustanovljen z namenom, da Mestna občina Maribor skupaj s Policijsko upravo Maribor preprečuje nastanek različnih negativnih pojavov in s tem zagotovi večjo varnost občanov. 3. člen Temeljna funkcija varnostnega sosveta je povezovanje, koordiniranje in usmerjanje organov, organizacij in drugih strokovnih dejavnikov, ki se ukvarjajo z varnostno problematiko, kot tudi drugih subjektov, ki lahko kakorkoli vplivajo na kvaliteto varnostne kulture v lokalni skupnosti. Varnostni sosvet deluje na podlagi enakopravnosti njegovih članov pri doseganju skupnih ciljev. 4. člen Varnostni sosvet sta sporazumno ustanovila Mestna občina Maribor s soglasjem Mestnega sveta Mestne občine Maribor in Policijska uprava Maribor. 5. člen Varnostni sosvet je posvetovalno telo, ki ga sestavljajo:  stalni člani  nestalni člani predstavniki organov in organizacij, ki delujejo na področju varnosti,  posamezniki.. 6. člen Stalni člani varnostnega sosveta so:  župan oz. podžupan mestne občine Maribor,  direktor policijske uprave Maribor,  komandirja policijskih postaj Maribor I in Maribor II,  inšpektor na inšpektoratu policije Maribor odgovoren za preventivo,  predstavniki političnih strank in list zastopanih v mestnem svetu, 32.

   . predstavniki podjetij za varovanje premoženja, predstavnik mestnega inšpektorata, predstavnik službe za zaščito in reševanje, predstavnik mestne redarske službe. 7. člen. Nestalni člani varnostnega sosveta so lahko predstavniki društev in organizacij, katerih dejavnost je pomoč otrokom in mladostnikom, predstavniki Zveze prijateljev mladine, drugih mladinskih organizacij, organizacije Rdečega križa in Karitasa, gasilskih in drugih društev ter predstavniki drugih organizacij, ki s svojim delom lahko pripomorejo k delu varnostnega sosveta. 8. člen Kot posamezniki lahko pri delu varnostnega sosveta sodelujejo osebe s kulturnega, umetnostnega, gospodarskega in znanstvenega področja ter vsi tisti, ki želijo aktivno sodelovati pri izvajanju posameznih projektov varnostnega sosveta. 9. člen Člani varnostnega sosveta aktivno sodelujejo pri delu posvetovalnega telesa, dajejo pobude in predloge za reševanje varnostnih problemov, izvajajo naloge, ki so jih prostovoljno sprejeli, delujejo v korist splošne varnosti in ne zlorabljajo članstva v svojo lastno korist ali korist organa oz. institucije, ki jo zastopajo. II. OBLIKE IN VSEBINA DELA VARNOSTNEGA SOSVETA 10. člen Varnostni sosvet razpravlja in sprejema odločitve o varnostnih problemih na sejah varnostnega sosveta. Za dosego ciljev, za katere je ustanovljen varnostni sosvet:  obravnava varnostne razmere v lokalni skupnosti,  obravnava vzroke in aktivnosti za odpravo pomembnejših varnostnih problemov (droge, vlomi, tatvine, vandalizem, varnost v prometu, mladoletniška problematika, nasilje v šolah, varnost v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih in drugi varnostni problemi),  obravnava strategijo dela za odpravljanje vzrokov za razraščanje negativnih pojavov v lokalni skupnosti,  obravnava prioritetno listo reševanja varnostnih problemov,  obravnava problematiko varstva okolja,  obravnava problematiko na področju mirujočega prometa,  obravnava problematiko varstva pred hrupom,  obravnava problematiko odpiralnega časa gostinskih in drugih javnih lokalov,  obravnava organiziranje in zagotavljanje javnega reda na prireditvah,  obravnava problematiko požarne varnosti,  izvaja projekte,  pridobiva finančna sredstva in strokovne sodelavce za izvajanje projektov,  ustanavlja varnostne komisije v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih,  pripravlja reklamne spote, 33.

. izdaja zloženke in druge pisne materiale o varnostni problematiki. 11. člen. Varnostni sosvet sprejema odločitve in sklepe na podlagi soglasja večine prisotnih stalnih članov varnostnega sosveta. 12. člen Pisne akte in druga obvestila varnostnega sosveta podpisujeta župan oz. podžupan Mestne občine Maribor in direktor Policijske uprave Maribor. 13. člen Varnostni sosvet sklicuje tiskovne konference, na katerih obvešča javnost o delovanju in sprejetih odločitvah varnostnega sosveta. III. ORGANI VARNOSTNEGA SOSVETA 14. člen Varnostni sosvet ima predsednika in sekretarja. 15. člen Po določilu akta o ustanovitvi je predsednik varnostnega sosveta župan Mestne občine Maribor, ki oblikuje predlog za imenovanje sekretarja varnostnega sosveta. Imenovanje potrdijo stalni člani varnostnega sosveta z večino glasov. Župan lahko za vodenje varnostnega sosveta pooblasti podžupana.. 16. člen Predsednik skrbi za nemoteno delovanje varnostnega sosveta, sklicuje in vodi seje, predlaga dnevni red, koordinira delo med člani, skrbi za izvajanje načrtovanih aktivnosti, skrbi za ugled varnostnega sosveta, sklicuje in vodi tiskovne konference, predlaga stalna in začasna posvetovalna delovna telesa. 17. člen Sekretar varnostnega sosveta vodi vse administrativne naloge in arhiv varnostnega sosveta.. 34.

18. člen Stalni člani varnostnega sosveta dajejo pobude in predloge za reševanje varnostnih problemov, izvajajo naloge in izpolnjujejo dolžnosti, ki so jih prostovoljno sprejeli, delujejo v korist splošne varnosti in skrbijo za ugled varnostnega sosveta. 19. člen Funkcija predsednika in sekretarja preneha z razrešitvijo ali z odstopom. Razrešitev obeh funkcij se sprejme z večino glasov stalnih članov varnostnega sosveta. 20. člen Stalno članstvo v varnostnem sosvetu preneha z odstopom ali razrešitvijo. Član lahko odstopi na lastno željo ali pa je razrešen na zahtevo članov varnostnega sosveta, če so mnenja, da član grobo krši sprejet poslovnik delovanja, ali kako drugače škoduje delu in ugledu varnostnega sosveta. Razrešitev lahko predlaga vsak član varnostnega sosveta, odločitev pa je sprejeta, če zanjo glasuje 2/3 prisotnih članov varnostnega sosveta. IV. MATERIALNA IN FINANČNA SREDSTVA 21. člen Materialna in finančna sredstva varnostnega sosveta se pridobivajo na podlagi dogovora med stalnimi člani. Viri sredstev so lahko:  sredstva proračuna Mestne občine Maribor,  sredstva proračuna Policijske uprave Maribor,  sponzorska sredstva organizacij in institucij,  donacije,  prostovoljni prispevki posameznikov. V. KONČNE DOLOČBE 22. člen Poslovnik varnostnega sosveta (čistopis) začne veljati takoj po sprejemu na seji varnostnega sosveta in vsebuje določila poslovnika sprejetega na seji dne 20. maja 1999,. 35.

9.. Sodelovanje in nadzor javnosti pri postopkih reševanja pritožb zoper policiste. Občina kot kot samoupravna lokalna skupnost je zagotovo skupaj z ostalimi pristojnimi organi kot so policija in sodišča tudi soodgovorna za varnost in zagotavljanje človekovih pravic in svoboščin. Zaradi kompleksnosti problema in interesa ljudi, da bi živeli varno, morajo tako lokalna skupnost, policija in vse druge institucije tvorno sodelovati med seboj s ciljem, zagotoviti čim boljšo varnost ter varovanje človekovih pravic in svoboščin. Da bi to lahko vpeljali v prakso, je bilo najprej potrebno ustanoviti določene organizacijske oblike, ki združujejo interese in potrebe vseh strani ter posameznikov.. 9.1.Sodelovanje javnosti v obliki nadzora Policija je ena izmed državnih institucij, ki izvaja naloge družbenega nadzorstva, natančneje formalnega ali državnega. Kljub temu, da so v državah že vzpostavljeni mehanizmi za zaščito posameznika pred represijo, še prihaja do odklonskih pojavov. Policija kot prvenstveno represivni organ ima zelo široka pooblastila, s katerimi lahko posega z ustavno zagotovljene človekove pravice in svoboščine. Ta pooblastila so sicer namenjena temu, da se tako zaščitijo človekove pravice in svoboščine drugih. Pri tem obstaja eno večnih protislovij med veliko vrednoto (človekova zasebnost in vse njegove pravice) in hkrati nujnost posegov vanjo z namenom varovanja pravic drugih. Naloga nadzora nad policijo, tudi civilnega, je torej ta, da se to protislovje ne sme nagibati ne v eno ne v drugo stran.. 9.2.Civilni nadzor nad delom policije Pod pojmom civilni nadzor razumemo obliko nadzora, pri katerem izvajalci niso iz vrst policije. Že samo ime civilni nadzor nam da vedeti, da ta nadzor izvajajo civilisti. Ideja o civilnem nadzoru se je najprej pojavila na zahodu v 60. letih prejšnjega stoletja. Vzrok za to, da so začeli najprej razmišljati o zunanjem nadzoru prav nad policijo, leži v naravi policijskega dela. Le redkokatera institucija ima toliko moči, s katero razpolaga, in toliko pomembnih pooblastil, s katerimi lahko policist posega v zakonsko in ustavno zagotovljene pravice ljudi. Pomembnost pooblastil je še toliko večja, ker so policisti v večini primerov pooblaščeni za nošenje smrtonosnega orožja.. 36.

Družba je za obravnavo pritožb zoper policijo »pooblastila« tri institucije (nav. po Megloba, 1999, str.14): -. tožilstvo,. -. sodstvo in. -. tisk.. To stališče je zavzelo Mednarodno združenje za civilni nadzor nad varnostnimi organi (International Association for Civilian Oversight of Law Enforcemment-Iacole), ki je nastalo leta 1985. Redni člani združenja so lahko le delavci tistih organizacij in ustanov, ki so nastale z namenom nadzora nad policijo ali pa obravnavajo pritožbe zoper policijo, ustanovila pa jih je bodisi zakonodajna, bodisi izvršilna veja oblasti. V primerih, ko postopek pritožbe prevzame policija, se v očeh javnosti pojavi dvom v objektivnost postopka. Kadar so prijavljeni primeri nepravilnega ravnanja policije v pristojnosti policije, policija sprejme pritožbo, razišče primer in se nato odloči za primerno kazen, če policist ni bil oproščen. Zagovorniki civilnega nadzora pa menijo, da bi o pravicah državljanov moral odločati nepristranski organ. Le tako bi se lahko zagotovila verodostojnost preiskav na podlagi pritožb. Močan argument zagovornikov civilnega nadzora nad policijo je tudi vprašanje državljanskih pravic manjšin. Veliko je odvisno od politike političnega vodstva posamezne države, pri čemer se pojavijo problemi, kadar je v političnih programih raznih političnih strank možno zaznati vpliv ekstremnega nacionalizma. Rasna in etična diskriminacija oziroma pritožbe zaradi tega so zato pogosto v središču večine gibanj za uvedbo programa civilnega nadzora. Policija še zlasti v srednje in vzhodnoevropskih državah, kjer mineva komaj dobro desetletje od padca komunizma, se med drugim sooča tudi s tem problemom, kako prepričati javnost, da se je sama sposobna nadzirati. Strah in nezaupljivost iz preteklega političnega sistema sta še vedno globoko zakoreninjena v prebivalstvu ne samo v teh državah, temveč tudi pri nas. Kot je že omenjeno, so se ideje o civilnem nadzoru nad delom policije začele pojavljati v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, Angliji, Avstraliji in Kanadi. Sistem civilnega nadzora nad delom policije pa se je razvil sredi osemdesetih let. Različne nacionalne komisije so predlagale notranje spremembe v policijskih enotah v smeri krepitve tradicionalnih hierarhičnih oblik odgovornosti. Ureditev v različnih državah je različno urejena. V ZDA spadajo organi civilnega nadzora pod lokalno upravo, v Avstraliji pod zvezno oziroma provincialno upravo, v Angliji pa so neposredno podrejeni vladi. Na madžarskem opravljajo to nalogo podobno kot v Evropi in Južni Ameriki, predvsem ombudsmani. 37.