Varovanje nogometnih tekem pri nas in v tujini : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo

DIPLOMSKO DELO Varovanje nogometnih tekem pri nas in v tujini. April, 2013. Zvonko Zajšek.

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Varovanje nogometnih tekem pri nas in v tujini. April, 2013. Zvonko Zajšek Mentor: pred. Igor Zupančič.



Zahvala Mentorju g. Igorju Zupančiču za pomoč in vodenje pri pisanju diplomskega dela, partnerki Marjani za vzpodbudo in pomoč v času študija, prijateljem in druţini.. 2.

Kazalo 1. 2. Uvod .......................................................................................... 9 1.1. Postavitev predpostavk ............................................................... 9. 1.2. Opredelitev metod ................................................................... 10. Nasilje na športnih prireditvah .......................................................... 11 2.1. 2.1.1. Vandalizem....................................................................... 11. 2.1.2. Huliganizem ...................................................................... 11. 2.2. Območja kjer najpogosteje prihaja do kršitev s strani navijačev ............. 11. 2.2.1. Kraj zbiranja ..................................................................... 12. 2.2.2. Pot od zbirališča do prevoznih sredstev ..................................... 12. 2.2.3. Potovanje s sprevoznimi sredstvi ............................................. 12. 2.2.4. Pot od avtobusne ali ţelezniške postaje do prireditvenga prostora ..... 12. 2.2.5. Prihod navijačev na prireditveni prostor .................................... 14. 2.2.6. Dogajanje na prireditvenem prostoru ........................................ 14. 2.2.7. Odhod s prireditvenega prostora ............................................. 16. 2.2.8. Razhod navijačev ............................................................... 16. 2.3. 3. Oblike in vrste nasilja na nogometnih tekmah ................................... 11. Dejavniki, ki vplivajo na nasilno vedenje ......................................... 16. 2.3.1. Primarni dejavniki .............................................................. 16. 2.3.2. Sekundarni dejavniki ........................................................... 16. 2.3.3. Preprečevanje nasilnega obnašanja .......................................... 16. Zakonodaja ................................................................................. 19 3.1. Zakon o policiji (ZPoL-UPB7, Uradni list RS, št. 66/2009 in št. 22/2010) .... 19. 3.2. Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA, Uradni list RS, št. 15/2003) .. 21. 3.3. Zakon o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/2011) .......................... 21. 3.4. Zakon o varstvu javnega reda in mira (ZJRM-1, Uradni list RS, št. 70/2006) . .......................................................................................... 25. 3.5. Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1, Uradni list RS, št. 17/2011) ......... 26. 3.6. Zakon o orožju (ZOro-1-UPB1, Uradni list RS, št. 61/2000, št. 73/2004 in št. 23/2005) ............................................................................... 28. 3.7. Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (ZEPI, Uradni list RS, št. 35/2008) ............................................................................... 29. 3.8. Zakon o športu (ZSpo, Uradni list RS, št. 22/1998) .............................. 29. 3.9. Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB1, Uradni list RS, št. 94/2007) ............................................................................... 30. 3.

3.10 Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/2012) ................................... 30 3.11 Uredba o splošnih ukrepih v športnih objektih na športnih prireditvah (Uradni list RS, št. 70/2003 in št. 96/2005) ...................................... 34 3.12 Pravilnik o načinu varovanja javnih zbiranj (Uradni list RS, št. 59/2008) ... 36 3.13 Uredba o obveznem organiziranju varovanja (Uradni list RS, št. 80/2012) . 38 3.14 Zakon o varstvu pred požarom (ZVPoz-C, Uradni list RS, št. 3/2007 in št. 9/2011) ................................................................................. 41 3.15 Zakon o gasilstvu (ZGas, Uradni list RS, št. 113/2005) ......................... 41 3.16 Pravilnk o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/2004) .......... 41 3.17 Evropska konvencija o nasilju in nedostojnem obnašanju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah (Svet Evrope 19.08.1985) .......................................................................................... 42 3.18 Sklep Sveta z dne 25. aprila 2002 o varnosti v zvezi z nogometnimi tekmami mednarodnega značaja (2002/348/PNZ), ki obvezuje države članice, da ustanovijo. NFIP,. določa. naloge,. izmenjavo. podatkov,. postopek. komuniciranja med NFIP. ............................................................ 44 4. Varovanje športnih prireditev ........................................................... 46 4.1. 4.1.1. Varnostni elaborat .............................................................. 46. 4.1.2. Evakuacijski načrt............................................................... 47. 4.2. Naloge varnostnikov ............................................................ 47. 4.2.2. Ukrepi varnostnikov............................................................. 48. Sodelovanje s policijo ................................................................ 48. 4.3.1. Posebne policijske enote (PPE) ............................................... 50. 4.3.2. Prisilna sredstva ................................................................. 51. 4.4. Sistemi tehničnega varovanja ...................................................... 52. 4.4.1. Video nadzorni sistem .......................................................... 53. 4.4.2. Protipoţarno varovanje ........................................................ 53. 4.4.3. Mehanska zaščita ................................................................ 55. 4.4.4. Varnostne naprave .............................................................. 56. 4.5. 6. Sodelovanje z rediteljsko - varnostnimi službami ............................... 47. 4.2.1 4.3. 5. Naloge organizatorja ................................................................. 46. Varovanje nogometnih tekem pri nas in v tujini................................. 58. Analiza stadionov v Sloveniji ............................................................ 59 5.1. NK Maribor ............................................................................. 59. 5.2. NK Olimpija Ljubljana ............................................................... 60. Stadioni v tujini............................................................................ 62. 4.

7. 6.1. Nogometni klub Liverpool v Angliji ................................................ 62. 6.2. Nogometni klub Bayern Munchen v Nemčiji ...................................... 63. Ukrepi za izboljšanje varnosti ........................................................... 66 7.1. Kontrola vstopnic ..................................................................... 66. 7.2. Pravočasna prijava in odobritev športne prireditve ............................. 67. 7.3. Infrastruktura ......................................................................... 67. 7.4. Policija ................................................................................. 67. 7.4.1 Nasveti policije za ravnanje med športno prireditvijo ..................... 68 7.4.2. Nasveti za ravnanje ob morebitnem posredovanju policije............... 68. 7.4.3. Mednarodno policijsko sodelovanje .......................................... 69. 7.4.4 Policijsko sodelovanje med prireditvijo ...................................... 70 7.4.5. Prodaja alkohola ................................................................ 70. 7.5. Vzgoja navijačev ...................................................................... 71. 7.6. Navijaške ambasade .................................................................. 71. 7.7. Spoterji ................................................................................ 72. 8. Zaključek ................................................................................... 73. 9. Uporabljeni viri ............................................................................ 76. 5.

Kazalo slik Slika 1: Prevoz navijačev z vlakom ........................................................... 13 Slika 2: Spremljanje navijačev od prevoznega sredstva do stadiona .................... 13 Slika 3: Metanje stolov in bakel na igrišče .................................................. 15 Slika 4: Met bakle navijača Viol med Green dragonse ..................................... 15 Slika 5: Varnostne ograje ...................................................................... 55 Slika 6: Varnostna vrata stadiona Ljudski vrt ............................................... 56 Slika 7: Detektor kovin ......................................................................... 56 Slika 8: Nadzorna soba na stadionu ........................................................... 57 Slika 9: Notranjost nadzorne sobe ............................................................ 57 Slika 10: Stadion Ljudski vrt ................................................................... 59 Slika 11: Stadion Stoţice ....................................................................... 60 Slika 12: Stadion Liverpool ..................................................................... 63 Slika 13: Stadion Alianz Arena ................................................................. 65. 6.

Povzetek Športne prireditve, predvsem nogometne tekme velikokrat spremlja nasilje. Tako v tujini kot tudi v Sloveniji smo lahko priča tekmam, na katerih pride do spopadov med navijači nasprotnih si ekip, in sicer v obliki fizičnega in psihičnega nasilja. Vsak organizator ţeli na tekmi čim manj izgredov, zato je pomembno iskati rešitve za preprečevanje oz. zmanjšanje le teh. V diplomskem delu sem pozornost namenil navijaškim skupinam, vrstam in oblikam nasilja, ukrepom policije in varnostnih sluţb za preprečevanje nasilja ter zakonodaji, ki ureja to področje. Nekaj samoumevnega je izkazovanje podpore svojemu klubu s petjem, navijanjem, različnimi koreografijami in transparenti. Vendar nekateri iščejo pozornost in naklonjenost vrstnikov z nasilnim vedenjem, provokacijami, uničevanjem predmetov, ţaljivkami itd. V tujini, kjer je na stadionih bistveno več obiskovalcev, prihaja do hujših oblik izgredov. Anglija in Nemčija sta drţavi s pestro zgodovino nasilja na stadionih, ki je terjala veliko smrtnih ţrtev. Vendar sta s spremembo zakonodaje, ki je do navijačev stroţja, omilili nasilje in tako preprečili najhujše tragedije. V Sloveniji smrtnih ţrtev zaradi nasilja na nogometnih tekmah na srečo ni bilo. Se pa kaţe v obliki pretepov, ţaljivk, uničevanja predmetov… Največkrat prihaja do merjenja strasti med navijači NK Olimpija in NK Maribor. Drţava ţeli z novo zakonodajo in z večjimi pooblastili policije nasilneţem preprečiti razgrajanje na stadionih. Ključne besede: nogometne tekme, navijači, nasilje, varovanje, policija. 7.

Summary - Protection of football matches in Slovenia and abroad Sports events, especially football games are many times related with violence. Both abroad and in Slovenia we can see football games where we can witness conflicts among fans of opposing teams in the form of physical and psychological violence. Every organizer wants during the match as little as possible riots. Therefore it is important to find solutions for the prevention of riots or reduction thereof. In this thesis I pay close attention to the cheerleaders, types and forms of violence, action by police and security services for the prevention of violence and the legislation that governs this area. A matter of course is to demonstrate support for the club by singing, cheers, different choreographies and banners. However, some individuals looking for attention and affection peers with aggression, provocation, destroying objects, insults, etc. In foreign countries, where the stadiums take significantly more visitors is coming to serious forms of riots. England and Germany are the two countries with a rich history of violence in stadiums, which demanded many casualties. However, with the change of legislation, which is stricter to fans, they managed to reduce riots and prevent black scenarios. In Slovenia fatal accidents because of violence at football matches luckily we haven’t witness yet. It is manifested in the form of fights, assaults, destruction of objects... Most times comes to measuring the passion of fans NK Olimpija and NK Maribor. State wants with the new legislation and increased police powers to prevent the abuser clobbering the stadiums. Keywords: football games, fans, violence, security, police. 8.

1. Uvod. Šport je del našega vsakdana, ki pridobiva na razseţnosti, mnoţičnosti, zanimanju in udejstvovanju. Pojavlja se vse več tekmovanj v različnih športnih panogah in posledično tudi več zanimanja posameznikov za njih, kar obvezuje prireditelja k zagotavljanju nemotenega in varnega poteka prireditve. Glede na vrsto tekmovanja in športa je potrebno poskrbeti za varnost tekmovalcev, obiskovalcev in premoţenja. Nogomet je ena izmed najbolj obiskovanih športnih panog pri nas in v svetu, kjer tekmovalce spremljajo njihovi privrţenci, jih podpirajo in s pomočjo različnih rekvizitov izkazujejo spoštovanje. V zadnjem času prihaja na tekme vse več takih navijačev, ki ustvarjajo izgrede in konflikte ter s svojim vedenjem škodujejo tekmovalcem in ostalim obiskovalcem. Zdruţujejo se v skupine, ki ustvarjajo nerede, pretepe z navijači nasprotne ekipe, razbijajo inventar in povzročajo druga nasilna dejanja, ki niso omejena le na stadion in čas trajanja tekme, ampak se odvijajo ţe pred in se nadaljujejo po tekmi. Kritična mesta so tudi avtobusne, ţelezniške postaje in lokali, kjer se navijači zbirajo, zato je potrebno zagotoviti poostren nadzor tudi tam. V svojem diplomskem delu bom opisal nasilno vedenje navijačev, ukrepe policije ter ostalih odgovornih za preprečevanje tovrstnega nasilja pri nas in v tujini ter predstavil moţnosti za izboljšanje kvalitete varnosti na nogometnih tekmah. Pomembno je, da športna prireditev nudi prijetno in sproščeno vzdušje ter omogoča miren ogled tekme tistim navijačem, ki pridejo na stadion z namenom nenasilnega spodbujanja tekmovalcev in športnega navijanja.. 1.1. Postavitev predpostavk. V diplomskem delu bom preveril naslednji dve predpostavki: . PREDPOSTAVKA 1: Varnostna podjetja s sodelovanjem policije v Sloveniji lahko uspešno predvidijo problematiko in zagotovijo primerno varnost nogometnih tekem.. . PREDPOSTAVKA 2: V tujini je za varnost na tekmah zelo različno poskrbljeno (od popolne varnosti do smrtnih primerov).. 9.

1.2 . Opredelitev metod opisna (deskriptivna)– analiza vsebine pisnih virov, kot so strokovna literatura, članki in internetni viri,. . udeleţba z opazovanjem - kot policist in pripadnik posebnih policijskih enot (PPE) imam moţnost spremljati dogajanje na stadionih oz. tekmah in po potrebi posredovati v izgredih, v smislu preprečevanja nasilja.. 10.

2. Nasilje na športnih prireditvah. 2.1. Oblike in vrste nasilja na nogometnih tekmah. Agresivnost in nasilje ni značilno za vse športne discipline. Najpogosteje ga opazimo na nogometnih, hokejskih, košarkarskih tekmovanjih, redkeje v drugih športnih disciplinah (Pečjak v Bučar - Ručman, 2004). Na športnih prireditvah se pojavljata dva tipa nasilja, in sicer vandalizem in huliganizem kjer gre za uničevanje javne ali privatne lastnine. Gledalci sproščajo svojo jezo, bes in druge frustracije tako, da poškodujejo stole, klopi, ograje in ostale stvari, ki jih je mogoče razbiti.. 2.1.1 Vandalizem Je nasilje, ki nastane kot posledica popolne čustvene sprostitve med tekmo in dogajanjem, povezanim s tekmo. Na športnih prireditvah je ta oblika nasilja prisotna ţe od nekdaj (Košir v Bučar - Ručman, 2004). 2.1.2 Huliganizem Je načrtno in zavestno nasilje, ki je organizirano, se časovno in prostorsko navezuje na tekmo, vendar je vsebinsko neodvisno od športnega dogajanja (Košir v Bučar Ručman, 2004).. 2.2 Območja kjer najpogosteje prihaja do kršitev s strani navijačev V zadnjih letih se v Sloveniji kršitve navijačev vse pogosteje pojavljajo tudi izven prireditvenega prostora. Po nekaterih podatkih policije in statistikah kršitev se največ takih dejanj zgodi na prostorih kjer se navijači zbirajo, med potovanjem na prireditev, na prireditvenem prostoru in tudi na mestih, kjer se skupina razide (Kurnik, 2010).. 11.

2.2.1 Kraj zbiranja Navijaške skupine se običajno zbirajo na v naprej dogovorjenem mestu in se nato odpravijo do prevoznega sredstva s katerim potujejo ali pa se z zbornega mesta odpravijo neposredno na prireditev. Policija bi na teh mestih morala pridobivati varnostne podatke o navijačih, ki bi jih posredovala pristojnim in drugim, ki so odgovorni za organizacijo in varnost športne prireditve (Kurnik, 2010).. 2.2.2 Pot od zbirališča do prevoznih sredstev Zelo pogosto se navijači zbirajo v bliţini avtobusnih in ţelezniških postaj in se nato odpravijo v namembni kraj. Vendar vedno ni tako, zato je naloga policije predvideti moţnost, da se navijači zbirajo tudi kje drugje. Na poti se pojavljajo manjše tatvine, poškodovanja parkiranih avtomobilov, izloţb ali verbalnih oz. fizičnih nadlegovanj mimoidočih. Slovenske navijaške skupine običajno uporabljajo vedno isto pot (avtobusna oz. ţelezniška postaja) (Kurnik, 2010).. 2.2.3 Potovanje s sprevoznimi sredstvi Navijaške skupine se na športne prireditve prevaţajo večinoma z javnimi prevoznimi sredstvi, kot sta vlak in avtobus. Slovenski navijači se na tekme vozijo redko z osebnimi avtomobili v primerih, da je število navijačev zelo majhno, še redkeje pa s taksiji. Pri organiziranih navijaških skupinah gre za mnoţico navijačev, ki je večkrat ţe ob prihodu na avtobusno oz. ţelezniško postajo precej razvneta. Poleg tega pa je prisoten tudi alkohol in druga sredstva, zato se taka skupina začne vesti nasilno do drugih potnikov. Kršijo notranji red, nočejo plačati vozovnic, na avtobusih ovirajo voznike, povzročajo nenačrtovano ustavljanje, zlasti na bencinskih servisih ali pred gostinskimi in trgovskimi obrati (Kurnik, 2010).. 2.2.4 Pot od avtobusne ali železniške postaje do prireditvenga prostora Ob prihodu navijačev v gostujoči kraj se poveča moţnost kršitev, in sicer v smislu poškodovanja tuje lastnine, tatvine, oviranja prometa, pisanja grafitov po stenah stavb, zaţiganja smetnjakov itd. Pomembna je preprečitev fizičnega stika tujih navijačev z domačimi (Kurnik, 2010).. 12.

Slika 1: Prevoz navijačev z vlakom (Vir: http://www.siol.net). Slika 2: Spremljanje navijačev od prevoznega sredstva do stadiona (Vir: http://www.zurnal24.si). 13.

2.2.5 Prihod navijačev na prireditveni prostor Organizator športne prireditve in varnostna oz. rediteljska sluţba je odgovorna za nemoten in kontroliran vstop navijačev na prireditveni prostor. Policija mora biti pripravljena tudi na druge morebitne teţave, kot npr. zagotoviti nemoteno pot intervencijskemu vozilu na prireditveni prostor (Kurnik, 2010).. 2.2.6 Dogajanje na prireditvenem prostoru Organizator in njegova rediteljska sluţba sta dolţna poskrbeti za red in mir na športni prireditvi. Policija izvaja preventivne dejavnosti, intervencije ob kaznivih dejanjih ter nadzor nad izvajanjem nalog in ukrepanjem organizatorja prireditve. Navijači navijajo na različne načine in z različnimi pripomočki, marsikateri stil navijanja pa ne sodi na prireditev, ker jo moti in ovira (Kurnik, 2010). Nasilje na prireditvenem prostoru se kaţe na različne načine: . VERBALNI NAPADI: Navijači uporabljajo neprimerne, vulgarne in ţaljive besede, ki so namenjene ostalim navijačem, trenerjem, organizatorjem pa tudi policistom in varnostnikom, ki prireditev varujejo. Taki napadi so, glede na raziskave, pogosti (Kurnik, 2010).. . METANJE PREDMETOV: Na igrišče največkrat padajo plastične ali steklene embalaţe, priţgane bakle, oblačila in predmeti, ki so del tribun. Z metanjem predmetov izraţajo navijači nezadovoljstvo in jezo zaradi dogajanja na igrišču. Odvrţeni predmeti so za igralce moteči in nevarni, neredko pride do poškodb, ko predmet zadene igralca ali koga od gledalcev.. . PREKINJANJE IGRE: Običajno s strani gledalcev ne prihaja do prekinitev igre, ob neustreznih varnostnih ukrepih pa se še vedno dogajajo primeri, ko gledalci postanejo del akcije na igrišču. V takšnem primeru je potrebno tekmo prekiniti. V večini primerov gledalci s tem ne nameravajo nič slabega. Enostavno se ţelijo le rokovati s svojim najljubšim igralcem, dobiti njegov avtogram ali demonstrirati kakšno svojo športno sposobnost. Pride pa tudi do situacij, ko eden ali več navijačev steče na igrišče z namenom fizičnega napada na igralca ali igralce nasprotnega moštva. Da do takšnega motenja športne prireditve ne bi prihajalo, se po prireditvenem prostoru porazdeli nekaj policijskih patrulj, ki skrbijo za varnost ljudi in premoţenja, njihova naloga je preprečevanje kaznivih dejanj in prekrškov. V primerih, ko se pričakujejo večji neredi, je potrebna prisotnost posebnih policijskih enot, ki se zadrţujejo na točno določenih mestih in ukrepajo, če rediteljska sluţba ne uspe vzpostaviti miru oz. v primerih, ko je to potrebno.. 14.

Slika 3: Metanje stolov in bakel na igrišče (Vir: http://www.24ur.com). Slika 4: Met bakle navijača Viol med Green dragonse (Vir: http://www.siol.net). 15.

2.2.7 Odhod s prireditvenega prostora Je varnostno najpomembnejša in najteţja aktivnost policije in varnostne sluţbe. Razpoloţenje navijačev je po tekmi različno, zato je potrebno aktivno vključevanje policistov in rediteljske sluţbe, ki skrbita za to, da se nebi med seboj pomešale strasti navijačev, kar bi privedlo do fizičnega stika in drugih neredov (Kurnik, 2010).. 2.2.8 Razhod navijačev Ko se navijači razhajajo, jih je potrebno nadzorovati, saj se lahko skupina razdeli na manjše skupine, ki se razkropijo na širšem območju in so teţje nadzorovane, ker so manj opazne (Kurnik, 2010).. 2.3. Dejavniki, ki vplivajo na nasilno vedenje. 2.3.1 Primarni dejavniki Izhajajo iz splošnih druţbenih problemov (nezaposlenost, slabi bivalni in drugi ţivljenjski pogoji, negotova prihodnost, slaba vzgoja) (Košir, 1997).. 2.3.2 Sekundarni dejavniki Sem uvrščamo skupinsko identifikacijo, ki se izraţa z uniformiranostjo, zastavami in drugimi simboli. Pomembna pospeševalnika nasilnega vedenja sta tudi alkohol in mamila. Strokovnjaki so dokazali, da alkohol ni primarni dejavnik, ampak deluje kot pospeševalni dejavnik (Košir, 1997).. 2.3.3 Preprečevanje nasilnega obnašanja Nasilje na športnem terenu je pogostokrat le sproţilo, ne pa dejanski vzrok nasilja med gledalci. Za preprečevanje nasilja bi bilo potrebno spremeniti odnos druţbe do športa (Polič, 2006).. 16.

Wamplev v Polič (2006) navaja pet postopkov za preprečevanje neredov na športnih prireditvah: . IZBOLJŠANJE UPRAVLJANJA V ŠPORTU: Neustrezne odločitve odgovornih športnih organov lahko ţe vnaprej razjezijo gledalce, tako da na prireditev pridejo ţe naravnani k nasilju. Korupcija in zakulisne igre niso zaţeleni, če ţelimo preprečevati nasilje.. . IZBOLJŠANJE ORGANIZACIJE ŠPORTNEGA DOGODKA: K zmanjševanju neredov lahko veliko prispeva izboljšana organizacija, in sicer ţe to, da se tekmovanja. začnejo. pravočasno.. Mnoţice. navijačev. lahko. agresivno. odreagirajo, kadar ne dobijo nečesa, kar so pričakovali. V tem primeru pride do izgredov, če je preprečen dostop do športnega prizorišča, če je odpovedano pomembno tekmovanje, itd. zato je pomembno, da obiskovalci dobijo tisto obljubljeno, kar so tudi pričakovali. . LOČEVANJE RAZLIČNIH DELOV MNOŢIC: Ograje na prizoriščih in nadzorovanje vstopa v različne predele daje nasprotne rezultate. Z različnimi cenami vstopnic lahko prihranimo predele za člane oz. skupine različnih klubov. Z ločevanjem mnoţice se lahko ponekod laţje prepreči neposreden stik nasprotnih navijačev in zaustavi nerede tam, kjer so nastali in se jih posledično tudi laţje pomiri. Po drugi strani pa delitev mnoţice lahko povzroči še večje nezadovoljstvo (metanje predmetov na drugo skupino). Do obračunavanj pa lahko pride tudi po tekmi, ko pridejo skupine skupaj (Polič, 2006). Kot policist in pripadnik posebnih policijskih enot sem velikokrat priča tekmam, na katerih pride do obračunavanj med navijači in drugim kršitvam javnega reda in miru. Tako je bilo tudi 28.08.2011, na tekmi med NK Olimpija in NK Maribor, ko organizator ni primerno poskrbel za varnost navijačev. Na tribunah stadiona je bila tako skupina navijačev Viole, kot tudi druţine z otroki in starejši ljudje. Zaradi slabše igre nogometašev Maribora so bili njihovi navijači razočarani in so pričeli uničevati in kuriti stole ter se nasilno vesti. S strani poveljnikov posebnih policijski enot smo prejeli nalogo sprazniti tribune stadiona navijačev Maribora. Policija ni mogla hitro in primerno ukrepati, ker je pri intervenciji morala biti pozorna, da ne bi poškodovala otrok in ostalih, ki so navijali športno. Menim, da bi policija lahko hitreje in bolje opravila svoje delo, če bi organizator poskrbel, da bi bile Viole ločene od ostalih navijačev NK Maribor, saj je bilo na stadionu še dovolj nezasedenega prostora.. 17.

. NADZOR NAD STRANSKIMI DEJAVNOSTMI: Ob športnem dogodku je pomembno nadzorovati stransko dogajanje, predvsem uţivanje alkoholnih pijač, v nekaterih deţelah pa tudi stave. Pretirano uţivanje alkohola povzroča nenadzorovane dejavnosti in prispeva k napačnemu zaznavanju dogodkov.. . UPORABA NADZORNEGA OSEBJA: To osebje mora biti ustrezno usposobljeno, da ne reagira napačno in povzroča še dodatnih neredov. Vplivno vlogo pri zbujanju agresivnosti imajo tudi sredstva mnoţičnega javnega obveščanja, saj s poročanjem izkoriščajo in spodbujajo nasilje s prikazovanjem grobe in nasilne igre. Celo nove športne dogodke napovedujejo s prikazovanjem preteklih, ki so bili nasilni, včasih celo tragični. Mnoţični mediji bi morali prikazovati predvsem pozitivne stvari in s tem gledalce ozaveščati o primernem ravnanju (Polič, 2006).. 18.

3. Zakonodaja. Področje varovanja nogometnih tekem v Sloveniji urejajo naslednji pravni akti: Zakon o policiji, Zakon o omejevanju porabe alkohola, Zakon o javnih zbiranjih, Zakon o varstvu javnega reda in mira, Zakon o zasebnem varovanju, Zakon o oroţju, Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, Zakon o športu, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Kazenski zakonik, Uredba o splošnih ukrepih v športnih objektih na športnih prireditvah, Pravilnik o načinu varovanja javnih zbiranj, Uredba o obveznem organiziranju varovanja, Zakon o varstvu pred poţarom, Zakon o gasilstvu, Pravilnik o poţarni varnosti v stavbah, Sklep Sveta z dne 25. aprila 2002 o varnosti v zvezi z nogometnimi tekmami mednarodnega značaja, Evropska konvencija o nasilju in nedostojnem obnašanju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, Uredba o obveznem organiziranju varovanja.. 3.1 Zakon o policiji (ZPoL-UPB7, Uradni list RS, št. 66/2009 in št. 22/2010) Zakon o policiji v svojem 3. členu med nalogami policije določa med drugim tudi: . preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoţenjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov,. . vzdrţevanje javnega reda, kjer smejo policisti pri opravljanju svojih nalog, kot je zapisano v 33. členu Zakona o policiji, opozarjati, ukazovati, ugotavljati. identiteto. in. izvesti. identifikacijski. postopek,. opraviti. prepoznavo po fotografijah, varnostno preverjati osebe, izvajati prikrito evidentiranje ali namensko kontrolo, vabiti, opraviti varnostni pregled, opraviti pregled osebe, prepovedati gibanje, prepovedati pribliţevanje določeni osebi, kraju ali območju, opraviti protiteroristični pregled prostorov, objektov, naprav in območij, prijeti in privesti osebo, pridrţati osebo, odrediti stroţji policijski nadzor, zaseči predmete, vstopiti v tuje stanovanje in v tuje prostore, uporabiti prevozna in komunikacijska sredstva, uporabiti prisilna sredstva ter uporabiti druga pooblastila, določena v zakonih. 19.

V 43. členu Zakona o policiji je zapisano, da policisti pridrţijo osebo, ki moti ali ogroţa javni red, če javnega reda ne morejo drugače vzpostaviti oziroma, če ogroţanja ne morejo drugače odvrniti. Pridrţanje sme trajati največ 24 ur. Pridrţanje se odpravi takoj, ko prenehajo razlogi zanj. Zakon o policiji v 46. členu določa, da policisti pri opravljanju drugih nalog, določenih. z. zakonom,. zaseţejo. predmete,. namenjene. za. napad. ali. samopoškodovanje, kakor tudi predmete, s katerimi se lahko huje ogrozi javni red ali splošna varnost ljudi ali premoţenja, ali predmete, ki so bili uporabljeni, pridobljeni oziroma so nastali s prekrškom ali kaznivim dejanjem. 50. člen. Zakona o policiji, daje policistom pri opravljanju svojih nalog pravico uporabiti naslednja prisilna sredstva: . sredstva za vklepanje in vezanje,. . plinski razpršilec,. . fizično silo,. . palico,. . plinska in druga sredstva za pasivizacijo,. . vodni curek,. . konjenico,. . posebna motorna vozila,. . sluţbenega psa,. . strelno oroţje.. Za uporabo prisilnih sredstev gre le takrat, kadar policisti pri opravljanju nalog policije uporabijo katero od sredstev iz prejšnjega odstavka za neposredno delovanje na osebe. V svojem 54. členu., policija zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog. Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov, namenjenih za dokazovanje prekrškov in kaznivih dejanj ter za identificiranje kršiteljev oziroma storilcev, smejo policisti uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje.. 20.

3.2 Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA, Uradni list RS, št. 15/2003) Ta zakon določa ukrepe in načine omejevanja porabe alkohola ter ukrepe za preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola. 12. člen. Zakona o omejevanju porabe alkohola, prepoveduje prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač: . v športnih objektih, v katerih poteka športna prireditev, eno uro pred začetkom in med športno prireditvijo.. 3.3 Zakon o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/2011) 1. člen. tega zakona ureja način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah. Zakon o javnih zbiranjih v 2. členu. določa, da ima vsakdo pravico organizirati javne shode in javne prireditve in se jih udeleţevati. Pomen izrazov je predpisan v 4. členu Zakona o javnih zbiranjih: . javna prireditev (v nadaljnjem besedilu: prireditev) je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraţevalne, verske ali druge aktivnosti tako, da je udeleţba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur,. . organiziran shod oziroma prireditev je shod oziroma prireditev, pri kateri organizator razglaša (javno oglašuje) oziroma poziva k udeleţbi z javno objavo oziroma z vabili, posredovanimi tistim, ki naj se shoda oziroma prireditve udeleţijo,. . mednarodne športne prireditve so velike mednarodne športne prireditve, kot jih določa zakon, ki ureja področje športa, mednarodna klubska tekmovanja in nastopi reprezentanc, ki se izvajajo pod okriljem mednarodnih ali nacionalnih panoţnih športnih zvez in druge športne prireditve v kolektivnih športnih panogah, na katerih sodeluje tuj klub, ki je v prvi drţavni ligi drţave, iz katere prihaja. 21.

6. člen. Zakona o javnih zbiranjih ima določene omejitve. Prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve z namenom, da bi se na njih izvrševala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj, ali z namenom povzročanja nasilja, motenja javnega reda oziroma oviranja javnega prometa. Pristojni organ prepove shod oziroma prireditev tudi v primerih, ko organizator ni izkazal zadostnih ukrepov za zagotovitev reda, varnosti ţivljenja in zdravja udeleţencev in drugih oseb, varnosti premoţenja, varnosti javnega prometa, varstva okolja, brezhibnosti naprav ali varne uporabe predmetov, zaradi katerih je lahko ogroţeno ţivljenje, zdravje ali premoţenje ljudi, če je uporaba prireditvenega prostora z odločbo drţavnega organa prepovedana ali če ministrica oziroma minister, pristojen za zdravstvo, v mejah z zakonom določenih pooblastil, prepove zbiranje ljudi na določenih javnih mestih. Prijava prireditve je opredeljena v 7. členu Zakona o javnih zbiranjih in jo sprejema policijska postaja, oziroma policijski oddelek ali policijska pisarna, na območju katere se organizira shod oziroma prireditev (v nadaljnjem besedilu: pristojna policijska postaja). 8.člen tega zakona govori o izdaji dovoljenja, za katerega na prvi stopnji odloča pristojna upravna enota, na območju katere se organizira prireditev (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), na drugi stopnji pa odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Dolţnosti organizatorja so zapisane v 10 členu. Zakona o javniH zbiranjih. Organizator mora prireditev organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogroţena ţivljenje in zdravje udeleţencev ali drugih oseb oziroma premoţenje, da ne bo ogroţen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje. Glede na značaj prireditve in pričakovano število udeleţencev mora organizator za zagotavljanje reda na prireditvenem prostoru zagotoviti rediteljsko sluţbo. Če je organizatorju športne prireditve v kolektivni športni panogi z dovoljenjem pristojni organ naloţil dodatne ukrepe (za večjo varnost ljudi in premoţenja ter za vzdrţevanje reda), zaradi posebno velikega tveganja, da bi na prireditvi prišlo do ogroţanja reda, varnosti ţivljenja in zdravja udeleţencev in drugih oseb, mora od. 22.

udeleţencev prireditve ob nakupu vstopnic pridobiti osebne podatke (personalizacija vstopnic). Lahko zbira le podatke o osebnem imenu, drţavljanstvu in stalnem ali začasnem prebivališču in to le od posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. Osebne podatke lahko zbira in obdeluje le skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in jih lahko posreduje le policiji za izvrševanje nalog, ki jih ima ta po določbah tega zakona in obvezujočih mednarodnih pogodbah, ki določajo ukrepe za preprečevanje nasilja na športnih prireditvah. Organizator je dolţan zbrane osebne podatke hraniti največ tri mesece od prireditve, nato pa jih uničiti. Na način in pod pogoji iz prejšnjega odstavka je organizator dolţan ravnati tudi z osebnimi podatki, ki so bili pridobljeni z videonadzorom shoda ali prireditve. 13. člen tega zakona določa za katere prireditve je potrebno dovoljenje. Med te prireditve med drugimi spadajo: . mednarodne športne prireditve in člansko tekmovanje v kolektivnih športih, če na njem sodeluje vsaj en klub prve drţavne lige,. . prireditev, na kateri se pričakuje več kot 3000 udeleţencev.. Vlogo za izdajo dovoljenja mora organizator vloţiti pri pristojnem organu najmanj sedem dni pred dnevom shoda oziroma deset dni pred dnevom prireditve. 22. člen tega zakona opisuje odgovornost vodje prireditve, ki skrbi za pravilen potek ter red na prireditvi. Vodja skrbi, da poteka prireditev v skladu z napovedanim programom in da se izvajajo vsi ukrepi, navedeni v prijavi oziroma v izdanem dovoljenju. Vodja je dolţan sodelovati s policijo in upoštevati morebitne predlagane ukrepe policije za zagotovitev reda na prireditvi. Vodja ima pravico prireditev prekiniti ali zaključiti in tudi pravico odločiti, da se prekinjena prireditev nadaljuje, če je bil vzpostavljen red. Vodja ima pravico izključiti udeleţence, ki motijo red. Izrekanje ukrepov mora biti v slovenskem jeziku, na območju, kjer ţivita narodni skupnosti, pa tudi v jeziku narodne skupnosti.. 23.

23. člen Zakona o javnih zbiranjih opisuje prepovedana ravnanja: . prepovedano je motiti ali ovirati potek prireditve,. . nihče se ne sme udeleţiti prireditve, ki je prepovedana,. . udeleţenci na prireditev ne smejo prinašati oroţja, eksplozivnih snovi, pirotehničnih izdelkov ali nevarnih predmetov oziroma snovi ter motiti reda na prireditvi.. Zakon o javnih zbiranji opredeljuje v 24. členu reditelja. Reditelj mora biti s posebnim telovnikom ali trakom ali kako drugače na obleki vidno označen z napisom »reditelj«. Reditelj ne sme biti oboroţen ali uporabljati drugih prisilnih sredstev. Naloge reditelj so opisane v 25. členu tega zakona. Reditelj predvsem: . skrbi za red na shodu oziroma prireditvi,. . prepreči dostop osebi, ki bi ţelela na shod oziroma prireditev prinesti predmete (oroţje eksplozivne snovi, pirotehničnih izdelkov in nevarnih predmetov),. . prepreči dostop osebi, ki je vidno pod vplivom alkohola in je pričakovati, da bo v takšnem stanju kršila red.. Za izvrševanje svojih nalog reditelj udeleţence usmerja, obvešča, opozarja, izreka prepovedi ter s fizično ali mehansko oviro prepreči dostop na prireditveni prostor. Kadar je za izvrševanje naloge iz druge alinee prejšnjega odstavka tega člena to nujno potrebno, lahko reditelj pri vstopu na prireditveni prostor površinsko pregleda osebno prtljago udeleţenca, če udeleţenec s tem soglaša. 26. člen Zakona o javnih zbiranjih predvideva zaprosilo za pomoč policije, kadar reditelji na prireditvi ne morejo zagotoviti reda in je pri kršitvi udeleţeno večje število oseb ali kadar je ogroţen javni red, mora vodja zaprositi za pomoč policijo. Če policija oceni, da je na prireditvi javni red ali ţivljenje in zdravje udeleţencev ogroţeno, ker število udeleţencev presega zmogljivost prireditvenega prostora, od vodje zahteva, da prepreči nadaljnji dostop na prireditveni prostor in zagotovi, da se število udeleţencev zmanjša na število zmogljivosti prireditvenega prostora.. 24.

27. člen tega zakona navaja, kdaj mora vodja prekiniti prireditev in sicer v primeru izvrševanja kaznivih dejanj oziroma do pozivanja h kaznivim dejanjem, ali če pride do nasilja oziroma do splošnega nereda, ki ga rediteljska sluţba ne more odpraviti in je huje kršen javni red ali ogroţena varnost ljudi ali premoţenja oziroma varnost javnega prometa. V primerih iz prejšnjega odstavka mora vodja takoj obvestiti policijo. Pomoč policije je predpisana v 30. členu Zakona o javnih zbiranjih. Kadar glede na naravo prireditve ali glede na okoliščine, v katerih poteka prireditev, okoliščine kaţejo na to, da bi lahko prišlo do ravnanj iz 26. oziroma 27. člena tega zakona in obstaja moţnost, da bodo potrebni njeni ukrepi, policija v soglasju z organizatorjem določi potrebno število policistov za pomoč pri vzdrţevanju reda na shodu oziroma prireditvi. V takšnem primeru se vodja policistov sporazume z vodjo o načinu sodelovanja. Organizator prireditve je v primerih iz prejšnjega odstavka dolţan sodelovati s policijo tudi pri načrtovanju ukrepov za vzdrţevanje reda na prireditvi. Povrnitev stroškov policije je navedena v 35. členu tega zakona. Kadar je v primerih, določenih v 30. in 31. členu tega zakona, na prireditvi potrebno sodelovanje policije, je organizator dolţan povrniti vse stroške, ki so v zvezi s tem nastali.. 3.4 Zakon o varstvu javnega reda in mira (ZJRM-1, Uradni list RS, št. 70/2006) 3. člen.tega zakona govori o vzdrţevanju javnega reda in miru. Vzdrţevanje javnega reda in miru je delovanje skupnosti, ki s predpisi in ukrepi drţavnih in drugih organov zagotavlja, da se prepreči ravnanja in nevarnosti, ki ogroţajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi skupnosti ali posamezniku.. 25.

Zakon o varstvu javnega reda in mira v 6. členu med drugim določa nasilno in drzno vedenje: . kdor koga udari, se kaznuje z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev,. . kdor se pretepa, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 300.000 tolarjev.. 7. člen tega zakona med drugim določa nedostojno vedenje in sicer: . kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali se nedostojno vede, se kaznuje z globo od 25.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.. Neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb je v 22. členu tega zakona med drugim zapisano: . kdor ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega ukrepa ali odredbe uradne osebe, se kaznuje z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev.. 3.5 Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1, Uradni list RS, št. 17/2011) Pojem zasebnega varovanja je določen v 2. členu tega zakona. Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoţenja na varovanem območju, določenem objektu ali prostoru pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem ali uničenjem z varnostnim osebjem ter sistemi tehničnega varovanja, ki se opravlja v oblikah, določenih s tem zakonom. V 4. členu. Zakona o zasebnem varovanju je med drugim opredeljena oblika varovanja,. in sicer varovanje javnih zbiranj (varovanje javnih zbiranj. je. zagotavljanje reda na javnih shodih in javnih prireditvah z varnostniki in sistemi tehničnega varovanja, v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo javna zbiranja). 45. člen predpisuje ukrepe varnostnika. Pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik, če so ogroţeni ţivljenje, osebna varnost, premoţenje, če je kršen red ali javni red na varovanem območju, uporabiti naslednje ukrepe: . opozorilo,. . ustna odredba, 26.

. ugotavljanje istovetnosti,. . površinski pregled,. . preprečitev vstopa oziroma izstopa z varovanega območja,. . zadrţanje osebe,. . uporaba fizične sile,. . uporaba sredstev za vklepanje in vezanje.. Površinski pregled je zapisan v 49. členu. Zakona o zasebnem varovanju. Varnostnik sme površinsko pregledati vrhnja oblačila, notranjost vozila, tovor in prtljago osebe na varovanem območju, če je to potrebno za varnost ljudi in premoţenja ali za varnost osebe, ki jo varuje, ali če tako določa red na varovanem območju in če oseba s tem soglaša. Ne glede na prejšnji odstavek, varnostnik lahko opravi površinski pregled tudi brez soglasja osebe, če obstaja nevarnost napada ali samopoškodovanja, kadar so podani pogoji za zadrţanje osebe iz tega zakona. Površinski pregled se opravlja neposredno ali s tehničnimi sredstvi. Varnostnik zadrţi najdene predmete, ki bi se lahko uporabili za napad ali samopoškodovanje, predmete kaznivega dejanja ali prekrška, kot tudi predmete in snovi, ki jih na podlagi zakona ali reda na varovanem območju ni dovoljeno imeti v posesti. Če je najdeno oroţje, nevaren predmet ali nevarna snov predmet kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolţnosti, ali predmet prekrška, mora te predmete izročiti policiji. Druge predmete po prenehanju razlogov za zadrţanje vrne osebi, pri kateri so bili najdeni. Varnostniku je v 51. členu. tega zakona med drugim omogočeno zadrţanje osebe do prihoda policije, vendar največ dve uri: . če je bila zalotena pri kršitvi reda ali javnega reda na varovanem območju in ne ravna v skladu z ukrepi varnostnika ali s silo ali groţnjo, da bo neposredno uporabila silo, ovira ali preprečuje izvedbo ukrepa varnostniku.. O zadrţanju osebe mora varnostnik takoj obvestiti policijo.. 27.

Zakon o zasebnem varovanju v 52. členu varnostiku dvoljuje uporabo fizične sile, če drugače ne more: . preprečiti osebi neupravičen vstop na varovano območje,. . odstraniti osebe z varovanega območja, če se tam neupravičeno zadrţuje,. . preprečiti neposrednega ogroţanja ljudi ali premoţenja,. . odvrniti istočasnega protipravnega napada na sebe ali osebo, ki jo varuje ali,. . zadrţati osebe do prihoda policije.. Uporaba sredstev za vklepanje in vezanje varnostnikom dovoljuje 53. člen Zakona o zasebnem varovanju. Varnostnik sme uporabiti sredstva za vklepanje ali vezanje, če s fizično silo ne more preprečiti neposrednega ogroţanja ljudi ali premoţenja, odvrniti istočasnega protipravnega napada na sebe ali osebo, ki jo varuje, ali če drugače ne more zadrţati osebe do prihoda policije. Varovanje na javnih prireditvah je med drugim zapisano v 71. členu tega zakona. Organizatorju prireditve, ki mora v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja, zagotoviti vzdrţevanje reda z varnostniki v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, vlada z uredbo določi način in obseg organiziranja varovanja, varnostne ukrepe in vsebino načrta varovanja. Varnostniki, ki opravljajo varovanje na javnih prireditvah, nosijo delovno obleko in uporabljajo ukrepe v skladu s tem zakonom.. 3.6 Zakon o orožju (ZOro-1-UPB1, Uradni list RS, št. 61/2000, št. 73/2004 in št. 23/2005) V 3. členu Zakona o oroţju je zapisana razvrstitev in kategorizacija oroţja. Oroţje se po tem zakonu razvršča v štiri kategorije in sicer v kategorije A, B, C in D. V kategoriji A kot prepovedano oroţje sodi med drugim tudi hladno oroţje. Hladno oroţje so boksarji, bodala, buzdovani, gumijevke in drugi predmeti, ki so prirejeni za napad. 28.

3.7 Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (ZEPI, Uradni list RS, št. 35/2008) Zakon v svojem 4.členu opredeljuje pirotehnične izdelke. Pirotehnični izdelek je vsak izdelek, ki vsebuje eksplozivne snovi, pirotehnične snovi ali eksplozivno mešanico snovi, ki proizvajajo toploto, svetlobo, zvok, plin ali dim ali kombinacijo takih učinkov, ki so posledica eksotermnih kemičnih reakcij. Pirotehnični izdelki se razvrščajo v ognjemetne izdelke, pirotehnične izdelke za odrska prizorišča in druge pirotehnične izdelke. 35. člen med drugim opisuje uporabo pirotehničnih izdelkov. Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena od 26. decembra do 2. januarja. Uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bliţini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve.. 3.8. Zakon o športu (ZSpo, Uradni list RS, št. 22/1998). Kaj so športne prireditve je zapisano v 46. členu Zakona o športu. Športne prireditve po tem zakonu so organizirana športna srečanja in tekmovanja. 47. člen obvezuje organizatorja športne prireditve, da poskrbi za varnost vseh udeleţencev in gledalcev in zagotovi nujno medicinsko pomoč. V 48. členu Zakona o športu je prepovedano točenje alkoholnih pijač v športnem objektu, v katerem poteka športna prireditev, eno uro pred začetkom in med športno prireditvijo. Osebam, ki so pod vplivom alkohola, organizator ne sme dovoliti vstopa na športno prireditev, kar je zapisano v 49. členu tega zakona. Na športno prireditev je prepovedano prinašati in tam uporabljati pirotehnična ali druga sredstva, zaradi katerih bi bila lahko ogroţena varnost športnikov in gledalcev, kar je določeno v 51. členu Zakona o športu. 29.

3.9 Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB1, Uradni list RS, št. 94/2007) V 74. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov je predpisana uporaba videonadzora. Določbe tega poglavja se uporabljajo za izvajanje videonadzora, če drug zakon ne določa drugače. Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje informacije: . da se izvaja videonadzor,. . naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja,. . telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema.. Šteje se, da je z zgoraj navedenim obvestilom, posameznik obveščen o obdelavi osebnih podatkov po 19. členu tega zakona. Videonadzorni sistem, s katerim se izvaja videonadzor, mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb.. 3.10 Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/2012) Opredeljuje, katera kazniva dejanja so zajeta v Slovenski zakonodaji in so kot taka kazniva in kazensko pregonljiva. Opisal bom kazniva dejanja, ki se navezujejo na športne prireditve. Kazniva dejanja zoper življenje in telo Lahka telesna poškodba opredeljena v 122. členu Kdor koga tako telesno poškoduje, da je bil zaradi tega začasno okvarjen ali oslabljen kakšen del njegovega telesa ali njegov organ, ali je poškodovančeva zmoţnost za. 30.

delo začasno zmanjšana ali je prizadeta njegova zunanjost ali je začasno okvarjeno njegovo zdravje, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Če je poškodba iz prejšnjega odstavka prizadejana z oroţjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. Sodišče sme storilcu dejanja iz prejšnjega odstavka izreči sodni opomin, zlasti če je bil storilec izzvan z nedostojnim ali surovim obnašanjem poškodovanca. Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na predlog. Huda telesna poškodba opredeljena v 123. členu Kdor koga tako telesno poškoduje ali mu prizadene tako škodo na zdravju, da bi bilo lahko zaradi tega v nevarnosti ţivljenje poškodovanca, ali je uničen ali za vselej in znatno oslabljen kakšen del njegovega telesa ali kak organ ali je začasno in znatno oslabljen pomemben del telesa ali pomemben organ ali je zaradi tega poškodovani začasno nezmoţen za vsakršno delo ali je njegova zmoţnost za delo za vselej zmanjšana ali je bila začasno precej zmanjšana ali je bil začasno skaţen ali mu je začasno hudo ali za vselej v manjši meri okvarjeno zdravje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. Če poškodovani zaradi poškodbe iz prejšnjega odstavka umre, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let. Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do dveh let. Če je storilec dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storil na mah, ker ga je poškodovanec brez njegove krivde z napadom ali hudimi ţalitvami močno razdraţil, se kaznuje z zaporom do treh let. Posebno huda telesna poškodba opredeljena v 124. členu Kdor koga tako hudo telesno poškoduje ali mu prizadene tako hudo škodo na zdravju, da je bilo zaradi tega v nevarnosti ţivljenje poškodovanca, ali je uničen ali za vselej in zelo oslabljen pomemben del njegovega telesa ali pomemben organ ali je postal poškodovani zaradi tega za vselej nezmoţen za vsakršno delo ali je ostal skaţen ali mu je bilo za vselej hudo okvarjeno zdravje, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.. 31.

Če poškodovani zaradi poškodbe iz prejšnjega odstavka umre, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do treh let. Če je storilec dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storil na mah, ker ga je poškodovanec brez njegove krivde z napadom ali hudimi ţalitvami močno razdraţil, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. Sodelovanje pri pretepu opredeljena v 126. členu Kdor sodeluje pri pretepu, v katerem je kdo ubit ali hudo telesno poškodovan, se za samo sodelovanje kaznuje z zaporom do enega leta. Ogroţanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru opredeljeno v 127. členu Kdor pri pretepu ali prepiru seţe po oroţju, nevarnem orodju ali kakšnem drugem sredstvu, s katerim se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev. Pregon se začne na predlog. Kaznivo dejanje zoper premoženje Poškodovanje tuje stvari opredeljeno v 220. členu Kdor tujo stvar poškoduje, uniči ali napravi neuporabno, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. Če je povzročena škoda velika, se storilec kaznuje z zaporom do petih let. Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na predlog. Kazniva dejanja zoper javni red in mir Napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti opredeljen v 300. členu Kdor napade ali resno zagrozi, da bo napadel uradno osebo ali drugo osebo, za katero ve, da pomaga uradni osebi, ko ta opravlja naloge policije ali drţavne varnosti ali varuje javni red, ali osebo, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do treh let. 32.

Če storilec ob storitvi dejanja iz prejšnjega odstavka uradni osebi ali drugi osebi, za katero ve, da ji pomaga, grozi z oroţjem ali nevarnim predmetom ali sredstvom ali z njo grdo ravna ali jo lahko telesno poškoduje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje, kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena proti dvema ali več osebam. Kaznivo dejanje zoper splošno varnost ljudi in premoženja Povzročitev splošne nevarnosti je opredeljeno v 314. členu Kdor s poţarom, povodnjo, eksplozijo, strupom ali strupenim plinom, ionizirajočim sevanjem, motorno silo, električno ali kakšno drugo energijo ali kakšnim drugim splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoţenja, povzroči nevarnost za ţivljenje ljudi ali premoţenje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do petih let. Kdor z eksplozivom ali drugim nevarnim dejanjem in sredstvom, z namenom izsiljevanja, zastraševanja, prisiljenja k storitvi ali opustitvi nekega drugega dejanja, maščevanja ali pridobitve premoţenjske ali nepremoţenjske koristi sebi ali komu drugemu, načrtuje, poskusi ali izvede nevarno dejanje, pri katerem je ali bi bila ogroţena varnost ljudi ali premoţenja večje vrednosti, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let. Kdor stori dejanje iz prvega odstavka iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več oseb ali veliko premoţenjsko škodo, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega in drugega odstavka z zaporom do desetih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom do petih let. Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do petnajstih let, za dejanje iz drugega odstavka z zaporom najmanj petnajstih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom do osmih let.. 33.

3.11 Uredba o splošnih ukrepih v športnih objektih na športnih prireditvah (Uradni list RS, št. 70/2003 in št. 96/2005) 5. člen uredbe govori o spošnih ukrepih, ki se izvajajo ves čas trajanja prireditve, to je od začetka zbiranja udeleţencev do njihovega razhoda, kolikor ni določeno oziroma iz narave posameznega ukrepa ne izhaja, da se izvaja samo določen čas. Lastnik prireditvenega prostora, ki ima več vhodov in je razdeljen na posamezne dele (tribune, sektorje, ipd.), mora posamezne vhode in dele prireditvenega prostora jasno označiti tako, da označbe omogočajo usmerjanje gledalcev na zanje določena mesta, kar je določeno v 6. členu uredbe. Za intervencijska vozila mora organizator zagotoviti proste poti na prireditvenem prostoru in zanje zagotoviti parkirne prostore, kar je predpisano v 9. členu. Lastnik mora organizatorju omogočiti izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka tega člena. Organizator mora dodatno poskrbeti za primerno varovanje z ograjo, mreţo ali reditelji, v primeru, če prostorska zasnova in vgrajena oprema v športnem objektu ne zadoščata za preprečevanje dostopa na nedovoljena območja (druge sektorje, tribune, v prostore za tekmovalce, sodnike, novinarje, do komunikacij ipd.), kar opisuje 10. člen uredbe. 11. člen določa, da morata lastnik in organizator pred začetkom prireditve, pregledati celoten prireditveni prostor in odstraniti vse predmete, ki bi lahko ogroţali varnost udeleţencev in drugih oseb ter premoţenja. 12. člen uredbe predpisuje, da sme organizator dati v prodajo le toliko vstopnic, kot je za posamezen športni objekt ali del objekta, na katerem se izvaja prireditev, predpisan ali določen normativ števila gledalcev, zmanjšan za število udeleţencev z brezplačnim vstopom. Prav tako lahko je dovoljen vstop le toliko udeleţencem, kot je za ta objekt ali del objekta, na katerem se izvaja prireditev, predpisan ali določen normativ števila gledalcev. V 14. členu uredbe je določeno, da mora organizator zagotoviti, da se v športni objekt ne prinašajo transparenti s sporočili in oznakami, ki vzpodbujajo k nasilju. 34.

Lastniku oziroma organizatorju, ki na prireditvah zagotavlja točenje brezalkoholnih pijač 15. člen uredbe predpisuje, da mora zagotoviti, da se bodo pijače točile le v plastične kozarce oziroma drugo embalaţo, s katero ni mogoče ogroţanje udeleţencev. Točilna mesta pa mora zavarovati tako, da je udeleţencem onemogočen dostop do embalaţe in drugih predmetov, ki bi lahko sluţili za napad na osebe ali premoţenje. V primeru pričakovanega prihoda organizirane navijaške skupine, za katere se pričakujejo hujše kršitve reda ali varnosti, 16. člen te uredbe predpisuje organizatorju, da mora obvestiti pristojno policijsko postajo in ves čas prireditve sodelovati s policijo z namenom zagotavljanja reda, varnosti udeleţencev in drugih oseb in premoţenja tako na sami prireditvi kot tudi v kraju prireditve. V primeru pričakovanih hujših kršitev reda ali varnosti mora organizator zagotoviti ločena mesta oziroma dele prireditvenega prostora (tribuna, sektor, ipd.) za organizirane navijaške skupine. Mesta za organizirane navijaške skupine mora organizator urediti tako, da je onemogočeno. medsebojno. neposredno. fizično. obračunavanje. med. navijači. posameznih organiziranih navijaških skupin in njihov vstop na tekmovalni prostor. 17. člen določa vzdrţevanje reda na prireditvi za kar je odgovoren organizator. Zagotoviti mora zadostno število rediteljev, katerih število mora biti sorazmerno s številom udeleţencev in njihovo strukturo, rizičnostjo prireditve ter drugimi okoliščinami, ki bi lahko vplivale na varen potek prireditve. Za prireditve, za katere je potrebno dovoljenje na podlagi 13. člena zakona o javnih zbiranjih, se potrebno število rediteljev določi na podlagi načrta varovanja prireditve, ki ga izdela organizator. 19. člen vodji prireditve predpisuje, da mora biti med prireditvijo dosegljiv vodji policistov, inšpektorju, pristojnemu za šport, oziroma uradni osebi, določeni v 36. členu zakona o javnih zbiranjih. 22. člen organizatorju predpisuje, da mora v primerih 16. člena te uredbe po končani prireditvi. preprečiti. moţnost. fizičnega. stika. med. različnimi. organiziranimi. navijaškimi skupinami tako, da se navijaške skupine domače ekipe praviloma zadrţi do odhoda navijaških skupin gostujočih ekip. 35.

3.12 Pravilnik o načinu varovanja javnih zbiranj (Uradni list RS, št. 59/2008) Ta pravilnik podrobneje določa način varovanja javnih zbiranj, ki ga morajo zagotoviti imetniki licence za varovanje javnih zbiranj. Pravilnik v 2. členu določa trajanje varovanja, katero se izvaja ves čas javnega zbiranja, to je od začetka zbiranja udeleţencev do njihovega razhoda. Ocena stopnje tveganja je predpisana v 3. člen pravilnika. Imetnik licence za varovanje javnih zbiranj se mora pred prevzemom izvedbe varovanja seznaniti z obsegom javnega zbiranja in s pričakovanim številom udeleţencev ter izdelati oceno stopnje tveganja, ki je temeljni dokument za opredelitev obsega varovanja javnega zbiranja. Organizator je dolţan sodelovati pri njeni izdelavi in posredovati podatke za izdelavo ocene stopnje tveganja. Ocena stopnje tveganja se izdela na podlagi predhodnega ogleda varovanega območja. Obsegati mora predvsem vrsto javnega zbiranja, trajanje, program, strukturo in število udeleţencev, opis objekta, kraja in območja, oceno varnostnih razmer, oceno nepričakovanih dogodkov in varnostno vitalne točke na varovanem območju. Poleg naštetega pa lahko obsega še druge podatke. Pri izdelavi ocene stopnje tveganja imetnik licence za varovanje javnih zbiranj sodeluje s policijo, ki mu mora posredovati potrebne podatke za izdelavo ocene. Na podlagi ocene izvajalec varovanja izdela načrt varovanja javnega zbiranja. V 4. členu pravilnika je predpisan načrt varovanja, ki je ključni organizacijski dokument za varovanje javnih zbiranj. Za pripravo načrta je odgovoren imetnik licence za varovanje javnih zbiranj. Imetnik licence za varovanje javnih zbiranj je dolţan skrbeti, da načrt po potrebi spreminja in dopolnjuje ob spreminjanju ocene stopnje tveganja. Načrt varovanja vsebuje naslednje obvezne elemente: . ime in priimek vodje varovanja,. . oceno stopnje tveganja,. 36.

. izvajalce sluţbe varovanja in način varovanja (z varnostniki, sistemi za tehnično varovanje, mehanskimi napravami za varovanje),. . naloge in pristojnosti sluţbe varovanja,. . način razreševanje izrednih dogodkov,. . delovna mesta varnostnikov,. . opremo varnostnikov,. . število varnostnikov in njihovo razmestitev ter postavitev sistemov za tehnično varovanje in mehanskih naprav za varovanje,. . sistem zvez in komuniciranja,. . način sodelovanja s policijo, regijskim centrom za obveščanje, gasilci in sluţbo za zagotavljanje zdravstvenega varstva oziroma izvajalcem nujne medicinske pomoči.. Načrt varovanja mora vsebovati ukrepe v primeru kršenja reda, poškodovanja in uničevanja premoţenja, izvrševanja kaznivih dejanj, poţara in drugih dogodkov, ki bi lahko ogroţali red oziroma javni red. Organizator javnega zbiranja mora dati pisno soglasje k načrtu varovanja. Za javna zbiranja za katera je potrebno dovoljenje mora imetnik licence za varovanje javnih zbiranj pri izdelavi načrta varovanja upoštevati tudi ukrepe, ki jih je naloţila upravna enota v dovoljenju. Prav tako mora upoštevati obveznosti iz Uredbe o obveznem organiziranju sluţbe varovanja (Uradni list RS, št. 43/08) in Uredbe o splošnih ukrepih v športnih objektih na športnih prireditvah (Uradni list RS, št. 70/03 in 96/05). Pri številu varnostnikov in obsegu varovanja, 5. člen pravilnika določa, da je treba upoštevati oceno stopnje tveganja, naravo in program javnega zbiranja, značilnosti prireditvenega prostora, pričakovano število udeleţencev in njihovo strukturo ter trajanje javnega zbiranja in druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na varen potek javnega zbiranja, zlasti točenje alkoholnih pijač, izvajanje zabavnega programa, uporaba odprtega ognja oziroma predmetov ali naprav, zaradi katerih je lahko ogroţeno ţivljenje ali zdravje ljudi in premoţenja. Izvajalec varovanja mora zagotoviti ustrezno število varnostnikov, ki so ob kršenju reda sposobni takoj intervenirati.. 37.

Imetnik licence za varovanje javnih zbiranj mora, če drug predpis ne določa drugače, razporediti zadostno število varnostnikov na mesta, kjer je pričakovati večjo zgostitev udeleţencev, praviloma pa: . na vse vhode,. . na dele prireditvenega prostora, kjer se glede na strukturo udeleţencev in druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na varen potek javnega zbiranja, pričakuje, da bo treba zagotoviti red,. . k točilnemu pultu,. . na prehodu med prireditvenim prostorom in sanitarijami,. . pri ozvočenjih,. . pri zasilnih izhodih,. . pred garderobo,. . med prostorom za nastopajoče, ki sodelujejo v programu in obiskovalci,. . na posebej izpostavljena območja glede na oceno stopnje tveganja in potek prireditve.. Če prireditveni prostor nima v prejšnjem odstavku naštetih lokacij, izvajalec varovanja razporedi varnostnike na ustrezna mesta, ki jih obsega prireditveni prostor v skladu z izdelanim načrtom varovanja. Imetnik licence za varovanje javnih zbiranj lahko namesti tudi sisteme za tehnično varovanje in mehanske naprave za varovanje.. 3.13 Uredba o obveznem organiziranju varovanja (Uradni list RS, št. 80/2012) Ta uredba določa način in obseg varovanja, vsebino programa varovanja, načrt varovanja, ocene stopnje tveganja in varnostne ukrepe na varovanem območju. Zavezanec ( so subjekti iz prvega odstavka 69. člena Zakona o zasebnem varovanju) mora imeti izdelan načrt varovanja, ki je predpisan v 7. členu uredbe in vsebuje: . oceno stopnje tveganja,. . program varovanja,. . načrt fizičnega varovanja. 38.

Zavezanec mora zagotoviti, da se načrt varovanja sproti dopolnjuje in prilagaja glede na spremenjene varnostne razmere oziroma oceno stopnje tveganja. Obvezni elementi ocene stopnje tveganja so zapisani v 8. členu in so: . podatki o zavezancu,. . opis varovanega območja,. . analiza ranljivosti,. . analiza ogroţenosti,. . analiza tveganj,. . splošna ocena o stopnji tveganja z oceno verjetnosti nastanka posledic.. Ocena stopnje tveganja vključuje tudi oceno stanja varovanja podatkov in drugih ranljivosti, če je to potrebno zaradi drugih predpisov ali zaradi narave poslovanja zavezanca. Ocena stopnje tveganja mora biti pripravljena v treh stopnjah: . nizka stopnja – verjetnost tveganja za nastanek škodnih dogodkov je manjša, poslovanje zavezanca je normalno,. . srednja stopnja – verjetnost tveganja za nastanek škodnih dogodkov obstaja, poslovanje zavezanca je lahko moteno,. . visoka stopnja – verjetnost tveganja za nastanek hujših škodnih dogodkov je večja, poslovanje zavezanca je ogroţeno.. Policija, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in obveščevalno varnostna sluţba ministrstva, pristojnega za obrambo, v okviru svojih pristojnosti spremljajo varnostno tveganje in groţnje in če pri tem pridobijo podatke, ki bi lahko vplivali na oceno stopnje. tveganja. posameznega. zavezanca,. jih. takoj. odstopijo. ministrstvu,. pristojnemu za notranje zadeve. Zavezanec mora zagotoviti, da se ocena stopnje tveganja dopolni ob novih dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na stopnjo tveganja, če je do teh podatkov prišel sam ali pa mu je podatke poslalo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Zavezanec mora pri pripravi in dopolnjevanju ocene stopnje tveganja uporabiti podatke, ki mu jih je poslalo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.. 39.

Zavezanci, katerih varovanje je urejeno s posebnimi predpisi, pridobijo podatke za pripravo ocene stopnje tveganja v skladu s temi predpisi in v skladu s to uredbo. Program varovanja zavezanca je zapisan v 9.člen uredbe. Obvezni elementi programa varovanja so: . opredelitev namena varovanja,. . pregled pravnih podlag,. . zahteve, kriteriji, merila, pristojnosti in dolţnosti sluţbe varovanja,. . izhodišča in drugi ukrepi za izvedbo učinkovitega varovanja.. V 10. členu uredbe so predpisani obvezni elementi načrta fizičnega varovanja, kateri so: . opis varovanega območja,. . načrt ali skica varovanega območja,. . skice fizičnega varovanja z varnostnim osebjem in/ali sistemi tehničnega varovanja,. . organizacija in obseg varovanja: o. način izvedbe (opis varnostnih ukrepov in postopkov varnostnega osebja),. o. opis sistema tehničnega varovanja,. o. načrt za uporabo zvez,. o. varnostni ukrepi in postopki varovanja ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, izrednem stanju in vojni,. . načrtovani ukrepi za preverjanje postopkov in varnostnih ukrepov,. . poţarni načrt,. . opredelitev sodelovanja s pristojnimi sluţbami (policijo, regijskim centrom za obveščanje, gasilci, reševalno sluţbo in drugimi pristojnimi sluţbami).. Načrt fizičnega varovanja mora biti pripravljen tako, da so varnostni ukrepi prilagojeni posamezni oceni stopnje tveganja v skladu z drugim odstavkom 8. člena te uredbe. V 12. členu uredbe je zapisano, da v primeru utemeljenih razlogov javne varnosti in interesa drţave lahko zavezanci za obvezno organiziranje varovanja na podlagi Zakona o Policiji predlagajo sklenitev dogovora o sodelovanju Policije pri varovanju 40.

oziroma o morebitnem prenosu alarmnih signalov z varovanih območij na sistem za prenos in obravnavo alarmnih sporočil Policije. O predlogu odloči Policija in o odločitvi pisno seznani predlagatelja in ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.. 3.14 Zakon o varstvu pred požarom (ZVPoz-C, Uradni list RS, št. 3/2007 in št. 9/2011) Zakon o varstvu pred poţarom v 37. členu predpisuje poţarno straţo. Poţarno straţo mora med drugimi organizirati: . prireditelj prireditve, na kateri je nevarnost, da izbruhne poţar ali pride do eksplozije.. Poţarno straţo lahko opravljajo le gasilci v skladu z zakonom, ki ureja gasilstvo.. 3.15 Zakon o gasilstvu (ZGas, Uradni list RS, št. 113/2005) Opravljanje poţarne straţe in drugih nalog je predpisano v 11.b členu Zakona o gasilstvu. Poţarno straţo in poţarno varovanje objektov, drugega premoţenja ter javnih prireditev opravljajo na območju občine tisti gasilci in gasilske enote, ki izvajajo javno gasilsko sluţbo v skladu s tem zakonom na območju te občine, če z operativnim gasilskim načrtom občine ali z zakonom ni določeno drugače. Stroški izvajanja gasilskih operativnih nalog po tem členu bremenijo lastnika ali upravljalca objekta in premoţenja oziroma organizatorja javne prireditve.. 3.16 Pravilnk o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/2004) Ta pravilnik se uporablja za gradnjo novih stavb, rekonstrukcije stavb ter nadomestne gradnje. Za rekonstrukcije se uporablja, kadar so dane tehnične moţnosti za dosego njegovih zahtev in upoštevani pogoji varstva kulturne dediščine. V 5.členu je opredeljeno, da morajo biti stavbe projektirane in grajene tako, da je ob poţaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo uporabnikom hitro in varno zapustitev stavbe.. 41.

Če je glede na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost stavbe to nujno, morajo biti za zagotovitev hitre in varne evakuacije uporabnikov stavbe ter hitrega posredovanja gasilcev v stavbi vgrajeni sistemi za poţarno javljanje in alarmiranje. 6. člen pravinika predpisuje, da morajo biti stavbe projektirane in grajene tako, da so glede na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost stavbe ob poţaru: . zagotovljene naprave in oprema za gašenje začetnih poţarov, ki jih lahko uporabijo vsi uporabniki,. . zagotovljene naprave in oprema za gašenje, ki jih lahko uporabijo usposobljeni uporabniki in gasilci,. . vgrajeni ustrezni sistemi za gašenje poţara.. Zagotovljen mora biti neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje v stavbi.. 3.17 Evropska konvencija o nasilju in nedostojnem obnašanju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah (Svet Evrope 19.08.1985) V 3. členu konvencije pogodbenice prevzamejo obveznost, da bodo določale in izvajale ukrepe za preprečevanje in zatiranje nasilja in nedostojnega vedenja gledalcev, zlasti pa: . zagotovile uporabo ustreznih sredstev javnega reda zoper nered in nedostojno vedenje, tako v neposredni bliţini stadiona in na njem kot tudi na dostopnih cestah za gledalce,. . olajšale. tesno. sodelovanje. in. izmenjavo. ustreznih. informacij. med. policijskimi silami iz raznih krajev, za katere gre ali bi lahko šlo, . uporabljale ali po potrebi sprejele zakone, s katerimi se določi, da se tiste, za katere se ugotovi, da so krivi za prestopek v zvezi z nasiljem ali nedostojnim vedenjem gledalcev, ustrezno kaznuje ali da se odvisno od primera proti njim uporabijo ustrezni upravni ukrepi.. Pogodbenice. prevzamejo. obveznost,. da. bodo. spodbujale. odgovornost. za. organiziranje in dobro vedenje klubov navijačev ter imenovanje rediteljev med njimi, ki naj bi pomagali pri vzdrţevanju reda na tekmah in pri obveščanju gledalcev, ter za potovanja v spremstvu skupin navijačev, ki odhajajo na tekme v druge kraje. 42.