Varna pot v šolo in vloga PP Vrhnika pri zagotavljanju varnosti otrok : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo

DIPLOMSKO DELO Varna pot v šolo in vloga PP Vrhnika pri zagotavljanju prometne varnosti otrok. September, 2013. Karmen Ozmec.

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Varna pot v šolo in vloga PP Vrhnika pri zagotavljanju prometne varnosti otrok. September, 2013. Karmen Ozmec Mentor: prof. dr. Gorazd Meško.

Zahvala Zahvaljujem se Vama, mama in ati, da sem lahko ob vajini pomoči in ţrtvovanju uspešno zaključila študij. Hvala tudi tebi Rok, ker si me vztrajno priganjal k pisanju tega dela, me potrpeţljivo prenašal, mi kuhal in bodril v mojih manj uspešnih dneh. Iskrena hvala mentorju prof. dr. Gorazdu Mešku za strokovno pomoč, svetovanje in podporo pri nastajanju diplomskega dela. Posebna zahvala je namenjena tudi policistu Viljem Jerebu iz Policijske postaje Vrhnika za pomoč in podatke o obravnavani temi, vsem ostalim sodelavcem in prijateljem za kakršnokoli pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela..

Kazalo POVZETEK ................................................................................ 6 1 1.1. UVOD ................................................................................. 8 Cilj in namen diplomske naloge ................................................................. 9. 1.2 Opredelitev predpostavk oz. hipotez ............................................................. 9 1.3 Metode dela .............................................................................................. 9. 2 SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU V REPUBLIKI SLOVENIJI ............................................................................... 10 2.1 Pogled v preteklost ................................................................................... 10 2.2 Cilji in naloge Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije .................................................................................................................. 12 2.3 Prometnovarnostne akcije, ki jih organizira Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu ....................................................................................................... 13 2.4 »Vizija nič« ............................................................................................. 17. 3. PROMETNA VZGOJA OTROK .................................................... 17. 3.1 Naloge prometne vzgoje ............................................................................. 17 3.2 Pomen in cilji prometne vzgoje .................................................................... 18 3.3 Prometna vzgoja otrok v družini .................................................................. 18 3.4 Prometna vzgoja otrok v šoli ....................................................................... 20. 4. POLICIJSKI OKOLIŠ IN VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA .................... 20. 4.1 Policijski okoliš in njegov razvoj .................................................................. 21 4.2 Vodja policijskega okoliša .......................................................................... 21 4.3 Dela in naloge vodja policijskega okoliša ....................................................... 22. 5. PROMETNOVARNOSTNI NAČRT OSNOVNIH ŠOL ............................. 24. 5.1 Kaj je prometnovarnostni načrt ................................................................... 24 5.2 Na katerih zakonih temelji prometnovarnostni načrt ........................................ 25. 3.

5.3 Izdelava prometnovarnostnega načrta .......................................................... 25 5.4 Koga seznaniti z ugotovitvami in izdelanim načrtom ........................................ 26 5.5 Obnavljanje načrta ................................................................................... 27. 6. PREVOZI OTROK .................................................................. 27. 6.1 Organiziran prevoz otrok ........................................................................... 27 6.2 Zakonska podlaga ..................................................................................... 28 6. 2. 1 Načela cestnega prometa ...................................................................... 28 6.2.2 Odgovornost staršev skrbnikov oziroma rejnikov ............................................ 28 6.2.3 Varstvo otrok ....................................................................................... 28 6.3 Otroci kot udeleženci v cestnem prometu ....................................................... 29 6.3.1 Otrok kot potnik v avtobusu ...................................................................... 29 6.3.2 Otrok kot pešec .................................................................................... 31 6.3.3 Otrok kot kolesar .................................................................................. 31 6.3.4 Otrok kot sopotnik ................................................................................ 32 7.1 Razdeljenost PO ....................................................................................... 33 7.1.1 PO Vrhnika .......................................................................................... 33 7.1.2 PO Borovnica ..................................................................................... 34 7.1.3 PO Log – Dragomer .............................................................................. 35 7.2 Sodelovanje policije in šole na Vrhniki .......................................................... 36 7.2.1 Aktivnosti policije pred začetkom šolskega leta ............................................. 36 7.2.2 Aktivnosti policije v prvih šolskih dneh ........................................................ 37 7.2.3 Aktivnosti policije med šolskim letom ......................................................... 38. 7.3. SODELOVANJE Z DRUGIMI USTANOVAMI NA PP VRHNIKA .............. 42 7.4. TRIJE PRIMERI (ČLANKI) SODELOVANJA POLICIJSKE POSTAJE VRHNIKA Z DRUGIMI USTANOVAMI ............................................................. 43 7.4.1 Primer 1: Bodi viden – bodi previden .......................................................... 43 Mladi gasilci z Verda in Drenovega Griča so obiskali PP Vrhnika ................................. 43 7.4.2 Primer 2: Dan varne voţnje na Vrhniki ....................................................... 44 7.4.3 Primer 3: Ogroţamo lastne otroke in sebe .................................................... 45. 8. STATISTIKA PROMETNIH NESREČ NA POLICIJSKI POSTAJI VRHNIKA .... 46. 8. 1 Prometna nesreča .................................................................................... 46 8. 2 Prometne nesreče otrok ............................................................................ 46 8.3 Statistika prometnih nesreč na Vrhniki .......................................................... 47 8.4 Statistika prometnih nesreč na Vrhniki z udeležbo otrok ................................... 49. 4.

9. RAZPRAVA ......................................................................... 50. 10. ZAKLJUČEK ..................................................................... 52. 11. UPORABLJEN VIR .............................................................. 55. Kazalo slik Slika 1: Otroci na cesti ......................................................................... 13 Slika 2: Bodi previden .......................................................................... 14 Slika 3: Pasavček ................................................................................ 15 Slika 4: Skupaj za varnost ...................................................................... 23 Slika 5: Načrt varnih poti OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici ............................... 26 Slika 6: Načrt varnih poti OŠ Antona Martina Slomška ..................................... 27 Slika 7: Rumena rutica ......................................................................... 29 Slika 8: Šolski prevoz otrok .................................................................... 30 Slika 9: Otroški sedeţ ........................................................................... 33 Slika 10: OŠ Ivana Cankarja .................................................................... 34 Slika 11: OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica .................................................... 35 Slika 12: OŠ Log - Dragomer ................................................................... 36 Slika 13: Prikaz uporabe sredstev za vezanje in vklepanje ............................... 38 Slika 14: Predstavitev dela policije vrtcu Dragomer ....................................... 39 Slika 15: Predstavitev dela policije in prikaz pravilnega prečkanja prehoda za pešce40 Slika 16: Predstavitev policijske opreme .................................................... 42 Slika 17: Dan varne voţnje na Vrhniki ........................................................ 45 Slika 18: Triopan znak .......................................................................... 46. Kazalo tabel Preglednica 1: Posledice prometnih nesreč po vrsti udeleţenca za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2012 na območju policijske postaje Vrhnika ............................ 48 Preglednica 2: Posledica prometnih nesreč po starosti na območju policijske postaje Vrhnika od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2012 ....................................................... 49. 5.

Povzetek Vsakdanje ţivljenje nas pripelje do tega, da se skorajda več ne moremo izogniti, da ne bi bili udeleţenci v cestnem prometu. Nekateri kot vozniki avtomobilov, drugi kot potniki v njih, tretji zgolj kot pešci. Najbolj ogroţeni udeleţenci v cestnem prometu so otroci, saj cesto uporabljajo precej drugače kot odrasli. Otroci so kot udeleţenci nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje, poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bliţajočega se vozila. In ravno zaradi tega moramo za njihovo varnost poskrbeti mi, drugi udeleţenci v cestnem prometu. Pojem prometne varnosti pa med drugim zajema tudi varovanje otrok na poteh v šolo in iz nje. V nalogi je na kratko predstavljena zgodovina Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Republiki Sloveniji, njeni cilji in naloge ter prometnovarnostne akcije, ki se izvajajo v Republiki Sloveniji. Predstavila bom tudi naloge in cilje prometne vzgoje, saj v osnovni šoli nima svojega učnega načrta, ter druţino kot pomemben dejavnik pri vzgoji otrok in njihovem razvoju. Tudi policija je pomemben dejavnik pri prometni vzgoji. Predvsem bi izpostavila naloge policista – vodja policijskega okoliša, saj z raznimi preventivnimi nalogami skrbi za varnost otrok na osnovnih šolah. Njegovo delo se začne ţe pred začetkom šolskega leta, nadaljuje ga z različnimi preventivnimi dejavnostmi, skozi celotno šolsko leto. V diplomski nalogi sem prikazala tudi prometnovarnostni načrt, katerega mora izdelati vsaka šola, ter organiziran prevoz otrok iz oddaljenih krajev, ki je ravno tako pomemben za njihovo varno vrnitev iz šole domov. V nalogi je poudarek na prometni varnosti otrok, njihovi udeleţbi v cestnem prometu ter vlogi Policijske postaje Vrhnika pri zagotavljanju prometne varnosti. Predstavila sem osnovne šole, ki spadajo pod določen policijski okoliš in kakšna je tamkajšnja prometna varnost. Podana je tudi raziskava prometnih nesreč na Vrhniki ter udeleţba otrok v njih. Ključne. besede:. preventiva,. prometna. prometnovarnostni načrt, prometne nesreče. 6. vzgoja,. vodja. policijskega. okoliša,.

Summary - Safe way to school and the role of the Police Station Vrhnika in provision of children traffic safety Being a part of road traffic is virtually unavoidable in everyday life - we play an active role on the road either as car drivers, passengers or merely as pedestrians. The most vulnerable group of road users are children whose utilization of roads differs significantly from the adults. As road users, children are unpredictable, their interpretation of road traffic rules is loose and they are, in addition, unable to correctly assess the speed and distance of an oncoming vehicle. This is why, as active participants in road traffic, we must take responsibility for their safety. And as part of that responsibility, assuring the children's safety on their way to school and back is inherent to the concept of road safety. This thesis briefly summarises the history of the Road Safety Council of the Republic of Slovenia, its goals and tasks, including the ongoing road safety actions in Slovenia. It focuses on the aims and goals of road safety education, a topic not covered in the curriculum in the Slovenian primary schools, and highlights the importance of family for the children's proper education and development. The work also touches on the important role the Police has in raising the children's awareness of road traffic safety. In particular, I would like to stress the role of the police officer - head of the police district who promotes children's safety through various preventive actions in primary schools. Their work begins before the start of a new school year and continues on with various preventive actions which are then being implemented throughout the school year. This thesis also describes the traffic security plan every school must prepare, including the organization of transport for children who live in remote locations, which is also key in assuring the children's safe trip to school and back. The thesis is focused mostly on the road safety of children, their role as road users and the role of the Vrhnika Police Station in assuring road safety. I listed the primary schools allocated to a specific police district, describing their individual road safety regimes. A research on traffic accidents in Vrhnika, and the involvement of children in these accidents is also presented. Keywords: prevention, road safety education, head of police district, traffic security plan, traffic accidents. 7.

1 Uvod Promet pomeni enega od najpomembnejših dejavnikov tveganja za naše zdravje in ţivljenje. Še bolj pa to velja za naše zdravje in ţivljenje otrok, saj jih ogroţajo predvsem prometne nesreče. Mnogi starši se ne zavedajo, kaj vse se lahko zgodi otrokom, če na cesti niso dovolj pozorni. Starši se morajo najprej zavedati, da so ravno oni tista prva vez med otrokom in prometom in da prav oni najbolj vplivajo na varno obnašanje otrok v cestnem prometu. Otrok opazuje in se uči od odraslih vedno, ko je v prometu, in prav zaradi tega se moramo vselej truditi, da smo jim dober zgled. Prvi šolski dan, travma ali vesel dogodek? Najverjetneje ima vsak na svoj prvi šolski dan prav poseben spomin, zato poskrbimo, da bodo tudi naši otroci imeli lep spomin na prvi šolski dan in na vse dni naprej. Z vstopom v šolo otrok kot pešec poveča svoj ţivljenjski prostor in območje gibanja, narašča pa njegova ţelja po samostojnem gibanju in lastni odgovornosti. S tem pa tudi spozna oz. se sooči z nekaterimi posledicami in problemi v cestnem prometu. Sem mnenja, da bi prometna vzgoja morala postati pomemben del vsesplošne vzgoje na osnovnih šolah. Preventivna akcija: »Varna pot v šolo«. Na policiji v začetku septembra posvečajo posebno pozornost varovanju otrok na poti v šolo in nazaj. S stojnimi točkami v okolici šol (predvsem v bliţini prehodov za pešce, pri nepreglednih kriţiščih, semaforjih, itd.) policisti varujejo otroke, tako da se le ti počutijo čim bolj varno, pri tem pa jih prav tako opozarjajo na nepravilnosti v cestnem prometu, kako nevarna je lahko pot v šolo, če niso dovolj previdni. Policija s svojim delom opozarja voznike na prisotnost otrok v prometu ter na nevarnosti, kot so prečkanje ceste na nevarnejših odsekih, hojo otrok po pločnikih in ob vozišču. Voznike še posebej opozarja na hitrost voţnje, zlasti v bliţini šol oz. mest, kjer otroci prečkajo vozišče. Pozivajo tudi k temu, da vozniki upoštevajo cestnoprometne predpise ter navodila prostovoljcev. Udeleţenci v cestnem prometu, ki dan za dnem ali pa samo včasih sedemo za volan, se peljemo s kolesom ali s katerim prevoznim sredstvom, moramo biti pozorni in. 8.

previdni na cesti, saj nekateri prehitro zaradi nepazljivosti plačajo s svojim ţivljenjem.. 1.1 Cilj in namen diplomske naloge Namen diplomskega dela je prikazati vse bolj pomembno vlogo policistov pri zagotavljanju prometne varnosti otrok na poti v šolo in domov, način dela vodja policijskega okoliša ter njegovo vlogo pri preventivni dejavnosti »Varna pot v šolo«, prometnovarnosti načrt osnovnih šol, statistiko prometnih nesreč na območju PP Vrhnika. Cilj diplomske naloge pa je predstaviti način kako potrebno vzgajati učence k samozaščitnemu vedenju v prometu.. 1.2 Opredelitev predpostavk oz. hipotez Pri raziskovanju diplomske naloge Varne poti v šolo in vlogi Policijske postaje Vrhnika pri prometni varnosti otrok, gledano predvsem s preventivnega delovanja policije, bomo ovrgli ali potrdili naslednje hipoteze:. Hipoteza št. 1 Na območju PP Vrhnika je za prometno varnost v prvih šolskih dneh dobro poskrbljeno.. Hipoteza št. 2 Nevarne točke, označene v prometnovarnostnem načrtu, se upoštevajo pri akciji »Varna pot v šolo«.. Hipoteza št. 3 Na PP Vrhnika skozi celo leto pripravljajo številne preventivne dejavnosti na različno tematiko.. 1.3 Metode dela Pri izdelavi diplomske naloge sta bili uporabljeni naslednji metodi. V večini poglavij je bila uporabljena deskriptivna oz. opisna metoda raziskovanja tematike. Vrzel pri pomanjkanju virov s področja preventivnega projekta »Varna pot v šolo« pa smo. 9.

dopolnili z metodo polstrukturiranega intervjuja z vodjo policijskega okoliša na območju Borovnice.. 2. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Republiki Sloveniji. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je druţbeno telo, ki povezuje drţavne organe, znanstvene inštitute, strokovna zdruţenja in društvene organizacije. Je okrogla miza, za katero sedejo vsi, ki neposredno ali posredno delujejo na področju cestnega prometa. Prometno varnost zagotavljajo različni dejavniki med katerimi prevladujejo: človek kot udeleţenec v cestnem prometu, cesta, vozilo in druţbeno okolje s sistemom moralnih in pravnih norm. Prepletenost in povezanost vseh dejavnikov zahteva tudi skladno in načrtno delo. Usmerjanje dela le na eno področje – v ceste, vozila ali vzgojo in izobraţevanje. - ne more dati takšnih. rezultatov, kot če je delo usklajeno, če prometno varnost obravnavamo kot sistem (Ţlender in Juvan, 1993).. 2.1 Pogled v preteklost Začetki preventivnega delovanja v prometu na Slovenskem so ţe zelo stari. Prvi zapisi o prometnih nasvetih v šolah segajo v daljno leto 1908, ko so šolarje opozarjali, da se za avti ne meče kamenja in se jim da prostor na cesti. Vesten kronist bi gotovo lahko spremljal spremembe v odnosu do avtomobila, ki je postopoma prešel pot od ţrtve do ene glavnih nevarnosti za šibkejše udeleţence. Podrobnejša in dobra navodila, kako naj ravnajo otroci na cesti, lahko najdemo v napotkih o pouku šolske mladine o nevarnosti v prometu, ki jih je izdala Kraljevska uprava Dravske banovine leta 1931 (Javna agencija RS za varnost prometa, n.d.). V napotkih je zapisano: -. Ne tekaj na slepo iz šole ali hiše preko ulice, nego obstani vedno na poti za pešce (trotoar) in poglej najprej na levo, nato desno, ako pride kak voz.. -. Ne pojdi preko ulice poševno, nego pravokotno po najkrajši poti.. -. Prečkaj ulico hitro, ali ne v prenagljenih korakih.. -. Ne prekorači ulice (ceste) nikdar pred ali neposredno za električno ţeleznico, avtom ali drugimi vozili. 10.

-. Široke ceste, (ulice) prekorači ob cestnih kriţiščih.. -. Ne ostajaj brez potrebe na cesti (ulici), nikakor pa ne na tiru ali med tirom cestne ţeleznice.. -. Obstoj in ne skoči nazaj ob prehajanju kake ceste (ulice), ako ti nenadoma zapre pot bliţajoči se avto ali kako drugo vozilo.. -. Tudi prestrašen ne odskoči, ako ti nenadoma zadoni zvonec biciklista ali tromba avta.. Te napotke so poslali na šole z navodilom, kako naj učitelji seznanijo učence z nevarnostmi v prometu in njihovimi nalogami (Supe, Sušanj in Ţlender, 2002). Opaznejšo rast motorizacije beleţimo zlasti po II. svetovni vojni: -. leta 1954 so na tedanjem Drţavnem sekretariatu za notranje zadeve LRS v okviru prometne policije začeli s prometno preventivno dejavnostjo. Ustanovljen je bil poseben Referat za varnost in vzgojo v cestnem prometu, kjer je delo potekalo predvsem po šolah in avto - moto društvih. Organizirana so bila predavanja in prvi šolski kroţki pionirjev - prometnih miličnikov, ki so pod nadzorom tedanjih miličnikov usmerjali promet, spremljali otroke in starejše ob prehodih čez cesto, pa tudi kaznovali nedisciplinirane udeleţence v prometu,. -. v letu 1958 so ukinili referat in ustanovili Republiški koordinacijski Odbor za vzgojo in varnost v cestnem prometu, saj se je število smrtnih ţrtev zaradi prometnih nesreč povzpelo na 92,. -. v letu 1959 je ta odbor organiziral veliko javnih predavanj z diapozitivi in kratkimi filmi, vključila pa so se ţe tudi javna občila,. -. v letu 1960 je bila ustanovljena republiška Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri tedanjem Drţavnem sekretariatu za notranje zadeve kot strokovni organ, ki je zaradi boljšega dela vključeval tudi zunanje sodelavce,. -. Republiški Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bil ustanovljen na podlagi 66. člena tedanjega Zakona o varnosti cestnega prometa v SR Sloveniji. Izvršni svet je na podlagi tega člena 22. decembra 1971 imenoval predsednika Borisa Čiţmeka - Bora, tajnika Draga Suhija in 23 članov. Svet je začel delovati v letu 1972. Ves čas delovanja republiškega in nato nacionalnega sveta so pomembno vlogo opravljali Občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki na lokalni ravni opozarjajo na glavne probleme prometne varnosti, vodijo akcije in skrbijo za preventivno in vzgojno delo, 11.

-. 1. januarja 2007 je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije prešel pod okrilje Ministrstva za promet, in sicer deluje v okviru Direkcije RS za ceste kot sektor. Naloge in dejavnosti sveta so ostale enake, tako da se preventivno delo s področja cestnega prometa nadaljuje v sodelovanju z drugimi ministrstvi ter občinskimi sveti za preventivo (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.) .. 2.2 Cilji in naloge Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu deluje v okviru Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, katerega osnovne naloge se nanašajo na izvajanje aktivnosti za večjo varnost v cestnem prometu ter preventivne in izobraţevalne aktivnosti. Naloge sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so: -. razvija in pospešuje prometno vzgojo,. -. izdaja in pripravlja prometno-vzgojne publikacije ter drugo gradivo,. -. izvaja preventivne programe, kampanje, medijsko oglaševanje, aktivnosti in akcije za večjo varnost cestnega prometa,. -. sodeluje s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v lokalnih skupnostih, pripravlja predloge priznanj in nagrad na področju preventive, vzgoje in varnosti cestnega prometa, pa tudi pripravlja analize in poročila ter sodeluje pri oblikovanju politike z delovnega področja,. -. v okviru sveta za preventivo in vzgojo je organizirano izobraţevanje, usposabljanje in posveti ter sofinanciranje programov civilne druţbe,. -. razvija mednarodno sodelovanje in vodi mednarodne preventivne projekte,. -. pokriva področje usposabljanja in preverjanja strokovne usposobljenosti presojevalcev varnosti cest ter za preiskovanje nastanka prometnih nesreč in oblikovanje poročil na tem področju (Zakon o voznikih, 2010).. 12.

2.3 Prometnovarnostne akcije, ki jih organizira Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu Začetek šolskega leta Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ob začetku šolskega leta pripravlja številne preventivne aktivnosti. Tako tradicionalno potekajo skupna prizadevanja Ministrstva za promet, Ministrstva za šolstvo in šport, Zavoda RS za šolstvo, šol, Policije, občinskih svetov, drugih institucij kot Zveze zdruţenj šoferjev in avtomehanikov ter AMZS, druţbeno odgovornih podjetij in organizacij, različnih društev, posameznikov in ne nazadnje medijev za večjo varnost otrok na šolskih poteh. S projektom Začetek šole, ki ga v okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa koordinira Ministrstvo za šolstvo in šport, vsako leto, v obdobju od 22.8. do 5.9., potekajo razne preventivne aktivnosti.. Slika 1: Otroci na cesti (Vir: http://www.kamnik.si/novice/Prometno-preventivna-akcija-Zacetek-solskega-leta28-08-2012). V tem času poteka vrsta preventivnih aktivnosti: . od sredine avgusta potekajo po občinah pregledi varnih šolskih poti ter ukrepi, ki jih je potrebno izvesti pred začetkom šolskega leta. . razdelijo se knjiţice, Prvi koraki v svetu prometa, ki so namenjene predvsem staršem prvošolcev, v njih so podrobno napisana pravila, ki jih mora otrok poznati za samostojno sodelovanje v prometu kot pešec. 13.

. trikotni plakati Šolska pot, ki jih občine in šole postavijo v obliki neprometnih znakov v okolici šol. . letaki Šolska pot, ki jih občine in šole razdelijo staršem in otrokom, voznikom ter opozarjajo voznike na začetek šole in svetujejo varno ravnanje (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.).. Bodi previden V začetku meseca oktobra se s sloganom bodi previden vsako leto prične akcija Pešec, ki jo v okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa koordinira Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa in ki poteka skozi vse zimske mesece, ko je ogroţenost pešcev največja. Osnovni namen akcije Bodi previden je opozoriti in osveščati pešce glede uporabe odsevnih predmetov, saj vidnost v prometu pomeni tudi večjo varnost, na drugi strani pa opozoriti voznike na večjo pozornost in skrb za pešce, kot ranljivejšo in bolj ogroţeno skupino udeleţencev v prometu. V akciji sta izbrani dve ciljni skupini, ki sta med pešci tudi najbolj ogroţeni. To so starejši ljudje nad 65 let starosti ter otroci do 10 leta starosti. (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.).. Slika 2: Bodi previden (Vir: http://radio.ognjisce.si/sl/127/slovenija/6794/). Prometna značka Program Prometna značka dopolnjuje vsebine prometne vzgoje v okviru rednega pouka. Program se začne ţe v vrtcu ter se nadaljuje od prvega do petega razreda osnovne šole. V okviru tega programa spodbujamo učence, da se naučijo vsebin, pomembnih za varno udeleţbo v prometu kot pešci, kolesarji, pa tudi kot potniki v vozilih. Predvsem pa program stalno spodbuja otroke, da to znanje tudi pravilno uporabljajo. Z opozorili, da moramo v prometu vedno ravnati pravilno in varno, dograjuje vsebine prometne vzgoje, ki potekajo le občasno, v skladu z učnim 14.

načrtom. Otrok tekmuje sam s sabo, s pripomočki si pripravlja svojo prometno knjiţico, beleţi doţivetja in opaţanja v prometu (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.).. Pasavček Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa vodi in koordinira projekt Pasavček, ki poteka v Sloveniji ţe šesto leto. V preteklosti je projekt potekal v okviru mednarodnega projekta EUCHIRES (European public awareness campaign on the use of seat belts and child restraints systems), ki ga je finančno podprla tudi Evropska unija.. Slika 3: Pasavček (Vir: http://www.ostisina.si/arhiv/index.php?option=com_content&view=article&id=351:pasavec&catid=80:novice vrtec&Itemid=112). Osnovni namen projekta Pasavček je spodbujanje pravilne uporabe otroških varnostnih sedeţev ter varnostnih pasov med voţnjo. Varnostni pas je pomemben dejavnik, ki v večini primerov pomaga ohraniti marsikatero človeško ţivljenje. Ker so otroci najbolj ogroţeni kot potniki v vozilu, je njihova zaščita v vozilu z varnostnim pasom, eden najbolj učinkovitih ukrepov za izboljšanje njihove varnosti. Tako so pred leti skupaj z ostalimi sodelujočimi drţavami pripravili skupen preventivni projekt, ki ga je finančno podprla tudi Evropska unija, Generalna direkcija za promet in energijo. Vsebinsko se akcija navezuje tudi na aktivnosti v okviru širše akcije Varnostni pas.. 15.

Projekt temelji na pozitivni spodbudi, saj nagrajujemo otroke, ki so aktivni v projektnem delu in so v osebnem avtomobilu pripeti. Otroci prejmejo različne nagrade (zapestnica, figurica, tattoji, baloni itd.) z likom pasavčka. Lik pasavca smo izbrali, ker ima ta ţival v jezikih vseh sodelujočih drţav v svojem imenu tudi besedo pas in z besedno igro še poudarja uporabo varnostnega pasu. Nagrada, ki jo prejme otrok ob pravilni uporabi varnostnega pasu, je figurica Pasavčka, ki je narejena tako, da se lahko z jeţki pripne na varnostni pas in jo ima otrok tudi v avtu (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.). Bistro glavo varuje čelada Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je leta 1991 začel z akcijo Bistro glavo varuje čelada, s katero oblikujemo pozitiven odnos do uporabe kolesarskih čelad in drugih varnostnih čelad ter spodbujamo njihovo uporabo. Temeljni cilj akcije je zmanjšati število poškodb med kolesarji, kar lahko zagotovimo z uporabo kolesarskih čelad. Kolesarsko čelado ţelimo predstaviti kot izdelek, ki je prijeten, frajerski, zaţelen. Hkrati pa ţelimo uveljaviti spoznanje o nujnosti in koristnosti uporabe kolesarske čelade za varnejše kolesarjenje otrok in odraslih (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.).. Kolesarski izpit Otrok do dopolnjenega 14. leta starosti ne sme samostojno voziti kolesa v prometu, če nima kolesarske izkaznice, ki jo pridobi po uspešno opravljenem usposabljanju za voţnjo kolesa. Osnovne šole ob pomoči staršev in občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter policije organizirajo pripravo učencev za samostojno voţnjo kolesa v prometu ter preverjanje znanja in sposobnosti za voţnjo. Skladno s tem je Strokovni svet Ministrstva za šolstvo, znanost in šport v letu 2002 sprejel Program usposabljanja za voţnjo kolesa, ki natančno opredeljuje cilje, vsebine, metode in oblike dela na osnovnih šolah pri usposabljanju učencev za voţnjo kolesa (Javna agencija Republike Slovenija za varnost prometa, n.d.).. Kaj veš o prometu Tekmovanja Kaj veš o prometu so tradicionalna oblika preventivne akcije za kolesarje in so dodatna spodbuda za učenje prometnih pravil, razvijanje spretnosti in pravilne voţnje v prometu, ki jih organizirajo šole v sodelovanju z občinskimi sveti. V 16.

njej sodelujejo učenci od 5. do 9. razreda osnovne šole s kolesi ter učenci 8. in 9. razreda in dijaki srednjih šol po opravljenem izpitu H kategorije s kolesi z motorjem. Tekmovanje poteka od ravni šol do mednarodne ravni. Učenci se preizkusijo v preverjanju teoretičnega znanja o cestno - prometnih predpisih (preko spletnega portala), spretnostni voţnji na poligonu ter praktični voţnji s kolesom v dejanskem prometu (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.).. 2.4 »Vizija nič« Generalna skupščina mednarodne organizacije za preventivo v cestnem prometu PRI – La Prevention Routiere Internationale, ki je bila 21. junija 2000 na Bledu, je sprejela sklep, ki obvezuje nacionalne organizacije za varnost prometa in predlaga posameznim drţavam, da za varnost prometa, za preventivno in vzgojno delo na tem področju sprejmejo kot edino sprejemljivo vizijo – VIZIJO NIČ (Ţlender, 2007). Vizija nič je dolgoročni cilj, da na cestah ne bo mrtvih in hudo poškodovanih. Za njegovo uresničitev je potrebno prilagoditi organizacijo in delovanje nacionalnega cestnoprometnega sistema (Supe, Sušanj in Ţlender, 2002). Pobudo za sprejem Vizije nič so dale skandinavske drţave. Na drţavni ravni je Vizijo nič prvi sprejel švedski parlament 9. oktobra 1997. Vlada RS je na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije (SPV RS) sprejela dolgoročno vizijo zagotavljanja varnosti cestnega prometa z imenom Vizija nič v letu 2001 (Zabukovec, Ţlender, Polič, Divjak in Markl, 2007).. 3. Prometna vzgoja otrok. Naši otroci se dnevno vključujejo v promet. Srečujejo se s prednostmi in hkrati tudi z nevarnostmi sodobnega prometa. Tja do desetega leta še ne znajo in ne zmorejo samostojno sodelovati v prometu. Pogosto pozabljamo na to, da otrokom majhnost ne omogoča, da bi imeli tak pogled čez dogajanje v prometu kot odrasli (Markl in Ţlender, 2007).. 3.1 Naloge prometne vzgoje S prometno vzgojo zagotavljamo: - teoretično in praktično znanje otrok, potrebno za varno sodelovanje v prometu kot pešci, kolesarji, potniki v avtomobilu 17.

- oblikovanje otrokovih vrednot varnega sodelovanja, ki se kaţejo v obnašanju v prometu Prometna vzgoja je sestavni del vzgojnih vsebin, ki jih razvijejo osnovne in srednje šole v sodelovanju s starši, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, avtomoto društvi, policijo in drugimi organizacijami. Pri prometni vzgoji skrbimo za stalno in načrtno razvijanje znanj in spodobnosti otrok, kjer oblikujemo njihov odnos za varno sodelovanje v prometu. Pri tem imajo ključno vlogo njihovi starši, ki so s svojim ravnanjem in obnašanjem otrok za vzor. S primernim načinom opozarjanja in pojasnjevanja mu bodo starši uspešno pomagali, da bo začel dojemati kje ne sme prečkati ceste, zakaj je potrebno hoditi ob robu ceste, kjer ni pločnika. Prometna vzgojenost se kaţe pri našem vsakdanjem sodelovanju v prometu, v naših navadah in ravnanju (Supe et al., 2002).. 3.2 Pomen in cilji prometne vzgoje Včasih se vedemo tako, kot da ne razumemo pomena in poslanstva prometne vzgoje. Pa vendar je prometna vzgoja pomemben dejavnik varovanja ţivljenja otroka ter prispevek k otrokovi celotni vzgoji. Svet prometa smo ustvarili odrasli – za odrasle. A v ta svet se vsak dan vključuje tudi otrok. Srečuje se z nevarnostmi v prometu, z vso njegovo tehnično strukturo, s prometnim jezikom ter s pravili vedenja v prometu. Zaradi značilnosti v njegovem psihosocialnem in telesnem razvoju pa se ne more samostojno vključevati v prometni vsakdan (Glogovec, 1996). Cilj prometne vzgoje je usposabljanje otrok za varnejše sodelovanje v prometu, bodisi kot pešcev, kolesarjev ali potnikov in razvijanje uspešnih strategij in odnosov, ko bodo samostojno vključeni v promet. Prometna vzgoja sledi kratkoročnemu in dolgoročnemu cilju. Prvi vključuje neposredno preprečevanje nesreč, drugi omogoča otrokom pridobivanje osnovnih vedenjskih vzorcev za varno in kakovostno ţivljenje vsakega otroka posebej in drugih udeleţencev v prometu (Zabukovec, 1999).. 3.3 Prometna vzgoja otrok v družini Druţina je temeljna sredina celotne otrokove vzgoje, tudi prometne. Vrtec lahko prevzame le tiste bistvene elemente prometne vzgoje, ki zahtevajo veliko pedagoške spretnosti. To je posredovanje prometnega znanja in razumevanja prometa z igro.. 18.

Pri prometni vzgoji otrok potrebuje podporo staršev. Bolj točno: prometna vzgoja mora biti predvsem naloga staršev, saj so skupaj z otroki vsakodnevni udeleţenci v prometu. Udeleţenci so tako na ulici kot pešci kot tudi s svojim prometnimi sredstvi kot vozniki ali sopotniki. Mnogi starši se tega ne zavedajo, vendar jim manjka dovolj pogostih in konkretnih spodbud iz okolja. Prav te spodbude lahko ozavestijo starše o njihovi odgovornosti do prometne vzgoje. Vir spodbud iz okolja so informacije preko medijev, prometno – strokovnih organov, prometnih policistov ter vzgojiteljev v vrtcih in učiteljev v šolah (Glogovec, 1996). Otroci nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli in zato kasneje vidijo vozila, ki prihajajo z leve ali desne strani, dobro slišijo, vendar ne vedo natančno, iz katere smeri slišijo vozilo, ne znajo dobro presojati hitrosti vozil in ocenjevati razdalj, ne razlikujejo dobro pojmov, npr. levo, desno, ne zmorejo dolgotrajne koncentracije, njihova pozornost se hitro preusmerja na objekte, ki jih pritegnejo, in mimogrede jih kaj zmoti (hitro lahko pozabijo, ali so videli vozilo, ki se pribliţuje), ne zmorejo posploševanj in uporabe splošnih pravil, kot je npr. pravilo, kako prečkamo cesto. To so razlogi, zaradi katerih ne moremo oziroma ne smemo odlašati s prometno vzgojo. S prometno vzgojo začnemo ţe zelo zgodaj, med drugim in tretjim letom, ko se začnejo otroci seznanjati z resničnim dogajanjem v prometu. Pravilne prometne vzgoje ni, če otroci niso aktivni udeleţenci v vzgoji. S svojim obnašanjem in ravnanjem smo otrokom za vzor. Mnogi starši se zadovoljijo z nakupom avtomobilčka ali katere druge prometne igrače. Pri tem bo otrok dobil določene predstave v prometu, vendar dokaj pomanjkljive in mogoče tudi napačne. Otroci nas vedno opazujejo in poskušajo posnemati, zato je potrebno, da izkoristimo vsako priloţnost doma, vsak sprehod, vsako pot v mesto ali izlet, vsako voţnjo v prometu, saj s tem pridobivajo potrebna znanja in izkušnje v prometu. Otroci z zanimanjem opazujejo nas, pešce, vozila in okolje. Čeprav so otroci še majhni, se jim je potrebno prilagoditi. Spodbujajmo jih k opazovanju in jim pojasnjujmo naše ravnanje in ravnanje drugih (Markl in Ţlender, 2007). Starši zberejo otroku pravočasno tudi pot, po kateri bo hodil v šolo in se iz nje tudi vračal. Po dvakrat na dan jo bo meril več let. Zato je prav, da se odločijo za najboljšo, se pravi najvarnejšo, čeprav bo daljša. Če je le mogoče, naj se izognejo prehodom čez prometne ţile na ostrih in nepreglednih ovinkih, ozkim cestnim odsekom in podobnim mestom, ki šest ali sedemletniku, zlasti samemu, povzročajo teţave (Knol in Serpan, 1967).. 19.

3.4 Prometna vzgoja otrok v šoli Prometna vzgoja velja za enega najpomembnejših ukrepov za povečanje prometne varnosti. Spodbuja in razvija varne vedenjske vzorce, pri čemer moramo slediti neprekinjenosti vzgoje. Zato je še kako pomembno, da s pravilno vzgojo začnemo ţe v vrtcih (Zabukovec, 1999). Za varno pot učencev in varen povratek k staršem je dolţna poskrbeti tudi šola. Prometna vzgoja kot del splošne vzgoje je značilna po tem, da zahteva zlasti v začetku preteţno praktičen pouk. Zato se bo razredni učitelj odločil za metode in sredstva, ki najbolj ustrezajo fizičnim in psihičnim lastnostim otroka za pouk v naravi, za tekmovanje, za prometne igre. Skladno s temi načeli in smotri prometne vzgoje si bo učitelj izdelal učni načrt (Knol in Serpan, 1967). Vrtec ali šola sta spodbudnika, ki staršem predstavita konkretne naloge, jih motivirata in tako pripravita za pogostejšo in boljšo prometno vzgojo njihovih otrok. Torej gre za neprekinjeno izmenjavo informacij in dogovarjanja o zastavljenih ciljih. Izmenjava informacije je pri prometni vzgoji nujna, saj izhajamo iz neke vrste deljenja nalog med starši in vrtcem ali šolo. Vrtec ali šola lahko prevzameta bolj pripravljalne naloge in naloge, ki spodbujajo razvoj (npr. spoznavni razvoj in razumevanje prometa), starši pa prevzamejo vadbo nalog v resničnem svetu. Vrtec in šola zagotovita: -. da se otroci igrajo, učijo in so spodbujani pod pedagoškim vodstvom,. -. da so na voljo ustrezna igrala, didaktična in druga sredstva,. -. da tudi pri igri vzgojitelj in učitelj naredi povezavo s prometno resničnostjo, ki jo otrokom tudi razloţi (Glogovec, 1996).. 4. Policijski okoliš in vodja policijskega okoliša. Policist za preventivo s svojim delom izboljšuje varnostno zavest ljudi. Njegova vloga v policijskem delu je determinirana s temeljnim ciljem preventivnega delovanja, ki je v doseganju tesnega sodelovanja policije in drţavljanov ter skupne odgovornosti pri preprečevanju kriminala. V policiji skušamo uveljaviti prepričanje, da je zaupanje ljudi v policijo ključnega pomena za učinkovito policijsko delo, da policija sama ne 20.

more biti kos nastalim problemom in da je lahko učinkovita le s podporo in sodelovanjem ljudi. S preventivnim delovanjem policista za preventivo je omogočeno, da se policijsko delo uveljavi na bolj prijeten način, kot je preganjanje storilcev kaznivih dejanj in drugih kršiteljev. Jasno je, da represija ostaja še naprej osrednja funkcija, vendar je nujno, da se v javnosti več omenja tudi druga funkcija, ki je bila do sedaj manj poudarjena, to je funkcija preprečevanja, svetovanja in posredovanja pri reševanju socialnih problemov, ki so vzrok za nastajanje različnih oblik kaznivih dejanj. V javnosti je ta funkcija policista zaţelena; stališča javnosti pa so za nas zelo pomembna (Mikulan, 1995).. 4.1 Policijski okoliš in njegov razvoj Policijski okoliš so deli območja policijske postaje za neposredno opravljanje določenih nalog policije in za sodelovanje policistov z. drţavljani, organi. samoupravnih lokalnih skupnosti in drugimi pri zagotavljanju prometne varnosti. Nosilec preventivnega dela in partnerskega sodelovanja z drţavljani in subjekti na območju policijskega okoliša je vodja policijskega okoliša. Policijske postaje so do reorganizacije opravljale naloge s svojega delovnega področja prek varnostnega okoliša kot temeljnega varnostnega območja, ki je praviloma obsegal območje krajevne skupnosti. V varnostni okoliš je bilo z zakonskimi, predvsem pa s podzakonskimi akti preneseno izvajanje vseh resnih policijskih nalog, za katere je bila ustanovljena policijska postaja. Praksa je pokazala, da je tako zasnovan varnostni okoliš premajhno območje (kriminaliteta ne pozna niti drţavnih meja), da bi prišlo do izvajanja vseh opredeljenih nalog vodij varnostnih okolišev. V policijskem okolišu po novem se bodo opravljale le tiste naloge, ki jih v tujini opravljajo policisti, zadolţeni za stike z drţavljani. Gre za vse oblike pomoči in preventivne dejavnosti policije (njena socialna funkcija), ki na eni strani vplivajo na preprečevanje deviantnih pojavov in spodbujajo z različnimi preventivnimi programi samozaščitne dejavnosti, varnostno zavest in kulturo ljudi kot eno od nalog policije; na drugi strani pa zaradi neposrednega stika s terenom in ljudmi omogočajo boljšo podlago za reaktivno policijsko dejavnost, nenazadnje pa tudi bistveno vplivajo na odnos javnosti do policije (Anţelj, 2001).. 4.2 Vodja policijskega okoliša V skupnost usmerjeno policijsko delo morajo poznati, sprejemati in izvajati vsi policisti, njegovi nosilci pa so vodje policijskih okolišev, ki pri svojem delu sodelujejo 21.

s prebivalci, društvi, gospodarskimi druţbami, zavodi, organi in organizacijami ter drugimi interesnimi zdruţenji (Kolenc, 2002). Naloga vodje policijskega okoliša je spodbujati drţavljane k samozaščitnemu ravnanju, jih obveščati o varnostni problematiki v lokalni skupnosti in skupaj z njimi odpravljati vzroke in okoliščine nastajanja motečih pojavov v okolju in oblikovati okolje, varno za njihovo počutje. Oblike preventivnega dela so različne – od dela v posvetovalnih telesih, predavanj za otroke in odrasle, neformalnega druţenja in povezovanja z drţavljani, organiziranja in izvajanja preventivnih akcij do svetovanja in opozarjanja (Kolenc, 2002). Vodja policijskega okoliša je varnostni partner drţavljanov v najširšem smislu. Nanj se lahko obračajo za nasvete in pomoč, vendar je pri tem temeljnega pomena medsebojno zaupanje in spoštovanje. Ker oblikovanje takšnega odnosa zahteva določen čas, so vodje policijskih okolišev običajno policisti z večletnimi izkušnjami in vešči komunikacije (Kolenc, 2002). Vodja policijskega okoliša si mora s svojo navzočnostjo v policijskem okolišu prizadevati, da bo pravočasno zaznaval varnostno problematiko, jo znal ustrezno ovrednotiti ter podatke in informacije posredoval vodstvu policijske enote. Poznavanje ljudi, poslovnih subjektov ter infrastrukture mora biti temelj sodelovanja z različnimi subjekti, ki lahko pomagajo pri odpravljanju varnostnih problemov v policijskem okolišu. Vodja policijskega okoliša mora takoj reagirati na dogodke in pojave, ki kaţejo na poslabšanje varnostnih razmer ali na nevarnosti, ki v policijskem okolišu ogroţajo varnost ljudi in premoţenja. Vodstvo policijske enote mora spremljati delo vodje policijskega okoliša in mu zagotavljati vso pomoč, ki je potrebna za kvalitetno delo v policijskem okolišu (Usmeritve za preventivno policijsko delo, 2011).. 4.3 Dela in naloge vodja policijskega okoliša Vodja policijskega okoliša je policist, ki na območju PO opravlja vse naloge iz 3. člena Zakona o policiji. Kot nosilec preventivnih nalog in partnerskega sodelovanja v policijskem okolišu pa izvaja predvsem naslednje naloge:. -. načrtovanje nalog na podlagi analize varnostne problematike na območju okoliša;. 22.

-. vzpodbujanje drţavljanov k samozaščitnemu ravnanju in varnostnemu samoorganiziranju;. -. partnersko preprečevanje pogojev za nastanek varnostne problematike skupaj z drţavljani;. -. odkrivanje in odstranjevanje vzrokov in pogojev za nastanek kaznivih dejanj, prekrškov in drugih negativnih pojavov,. -. obveščanje drţavljanov o varnostni problematiki v lokalni skupnosti, delu policije ter moţnostih za preprečevanje kaznivih dejanj in drugih negativnih dejanj in pojavov, ki vplivajo na občutek varnosti;. -. različne oblike pomoči drţavljanov, ki sodijo v njegovo pristojnost.. Slika 4: Skupaj za varnost (Vir: http://www.policija.si/index.php/dravljani-in-policija). Policist mora vse, kar ponuja javnosti, tudi uspešno predstaviti, ali z drugimi besedami, svoje usluge mora reklamirati, da jih bo javnost spoznala in se zanje tudi navdušila (Usmeritve za preventivno policijsko delo, 2011) Vodja policijskega okoliša kot nosilec preventivnih nalog in partnerskega sodelovanja v policijskem okolišu izvaja metode in oblike preventivnega dela. Metode preventivnega dela so: -. delo v posvetovalnih telesih. -. delo v policijski pisarni. -. svetovanje in opozarjanje. -. izvajanje preventivnih projektov (Policist Leon svetuje, Varno na poti v šolo in domov,…). -. izobraţevanje otrok in odraslih. -. neformalno druţenje in povezovanje 23.

-. sodelovanje pri delu drugih objektov. -. ostale aktivnosti. Oblike preventivnega dela so ustno svetovanje in opozarjanje, pisno svetovanje in opozarjanje,. medijsko. svetovanje. in. opozarjanje,. sestanek,. okrogla. miza,. predavanje, posvet, učna delavnica, neformalni razgovor, dan odprtih vrat, delo z ţrtvijo, promocija policije, športno srečanje, druţabno srečanje, različne/druge aktivnosti (Usmeritve za preventivno policijsko delo, 2011).. Policijska pisarna Na območju policijske postaje se lahko glede na varnostne razmere organizirajo policijske pisarne. Te so ustanovljene v večjih krajih, zlasti tistih, ki so precej oddaljeni od sedeţev policijskih postaj ali oddelkov in to zahtevajo varnostna in druga merila. V prvi fazi so policijske pisarne nastale tam, kjer so se ukinili manjši policijski oddelki, to pa so večinoma sedeţi novih občinskih središč. Policist bo v policijski pisarni lahko opravljal tiste naloge, ki ne zahtevajo takojšnega policijskega ukrepanja, gre za tako imenovane neinterventne policijske naloge, kot so svetovanje, preventivno izobraţevanje in drugi razgovori (Anţelj, 2001).. 5. Prometnovarnostni načrt osnovnih šol. 5.1 Kaj je prometnovarnostni načrt Vsaka osnovna šola mora imeti izdelan Načrt varnih šolskih poti, s katerim ob začetku šolskega leta seznanijo oz. nanj spomnijo vse učence in njihove starše. Prav tako je pomembno, da na prvih roditeljskih sestankih učitelji starše opozorijo na najpogostejša nepravilna vedenja, nevarnosti in pravilno ravnanje otrok v prometu. Načrt varnih šolskih poti se izdela na podlagi zemljevida določenega šolskega okoliša. V ta zemljevid na podlagi preučitve dejanske prometne situacije, podatkov o prometnih nesrečah, pogovora z učenci ter rezultatov ankete za starše označimo poti, kjer učenci hodijo v šolo. Z rdečo barvo označimo tiste dele poti in mesta, ki so nevarna. Na podlagi tega začrtamo v zemljevid poti, kjer so učenci pešci bolj varni ter jih označimo z zeleno barvo. Varne šolske poti lahko označimo tudi v dejanski. 24.

prometni situaciji, na primer s srčki, puščicami itd., kar bo otrokom v pomoč pri uporabi poti (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.).. 5.2 Na katerih zakonih temelji prometnovarnostni načrt Načrt varnih šolskih poti je izdelan na osnovi naslednjih določil: - Zakona o osnovni šoli – Zosn (Ur. l. RS, št. 81/06 UPB3 in 102/07), - Zakona o pravilih cestnega prometa - ZPrCP (Ur. L. RS, št. 109/10), - Zakona o voznikih - ZVoz (Ur. L. RS, št. 109/10), - Zakona o motornih vozilih – ZMV (Ur. l. RS, št. 106/2010), - Pravilnik o posebnih pogojih za vozila, s katerimi se prevaţajo skupine otrok (Ur. l. RS, št. 23/09), - Pravilnik o pedagoških spremljevalcih pri prevozu skupin otrok (Ur. l. RS, št. 42/09).. 5.3 Izdelava prometnovarnostnega načrta Za izdelavo načrta varnih šolskih poti je potrebno pridobiti različne podatke o gostoti prometa, o nevarnih mestih, kjer so se ţe zgodile prometne nesreče ali so pogosto skoraj nesreče, kjer so pogoste kršitve prometnih predpisov, kjer otroci hodijo v šolo itd. Te podatke se pridobi s sodelovanjem policije, staršev otrok, prometnih strokovnjakov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in šoli. Načrti varnih poti vsebuje: -. anketo za učence, starše in učitelje z obdelanimi podatki,. -. poročilo policijske postaje o prometni varnosti v šolskem okolišu,. -. načrt šolskega okoliša z opisom,. -. načrt inventarizacije prometne signalizacije,. -. načrt nevarnih mest,. -. slike in skice nevarnih mest,. -. načrt varnih šolskih poti.. 25.

Slika 5: Načrt varnih poti OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici Avtorica fotografije: Karmen Ozmec, 24. 5. 2013. Šola s starši in otroci naredi anketo, v kateri poskušajo ugotoviti: - kje in na kakšen način otroci prihajajo najpogosteje v šolo, - s katerimi teţavami se na tej poti srečujejo, - kaj jih ogroţa na poti v šolo, - kako bi prometno varnosti lahko izboljšali. Po opravljeni anketi, se zberejo rezultati in naredi splošen pregled situacije (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.).. 5.4 Koga seznaniti z ugotovitvami in izdelanim načrtom Učitelji skupaj z učenci varne poti prehodijo, razloţijo oziroma se z njimi pogovorijo, zakaj so varne in razloţijo njihov pomen. Učence opozorijo na nevarna mesta in na ustrezno vedenje v določeni nevarni situaciji. Z načrtom varnih šolskih poti seznani šola in učitelji tudi starše učencev, da lahko sami dodatno usposobijo otroke za varno vedenje na poti v šolo. Še posebej to velja za starše prvošolcev in drugošolcev, da naj s svojimi otroki večkrat prehodijo varno pot od doma do šole še pred začetkom šolskega leta. Izdelan načrt varnih šolskih poti se nato obesi v šoli na vidno mesto, da. 26.

si ga lahko vsi učenci, starši in drugi obiskovalci ogledajo (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.).. Slika 6: Načrt varnih poti OŠ Antona Martina Slomška Avtor: Karmen Ozmec, 22. 5. 2013. 5.5 Obnavljanje načrta Načrt varnih šolskih poti obnavljamo vsako leto. Če pride do kakih večjih sprememb prometne situacije, ga moramo popraviti, obnoviti, na novo izdelati in zarisati takoj, ko do tega pride (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n. d.).. 6. Prevozi otrok. 6.1 Organiziran prevoz otrok Občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so zadolţeni tudi za oceno in izdajo mnenja o varnih ali nevarnih šolskih poteh na podlagi 56. člena Zakona o osnovni šoli. Osnovna šola lahko sama ali na pobudo staršev predlaga lokalni skupnosti organiziranje brezplačnega prevoza za tiste učence, katerih varnost je na poti v šolo ogroţena. Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu preuči prometno situacijo. V skladu s kriteriji za varne šolske poti sprejme ugotovitev glede utemeljenosti predloga šole. Pri pripravi mnenja sodeluje s Policijo, upravljavcem cest, prometnimi strokovnjaki, učitelji itd. Pri odločitvah o nujnosti prevoza učencev 27.

zaradi večje ogroţenosti na šolski poti je potrebno upoštevati tudi zahteve o varnosti pri prevozih otrok (ustrezna postajališča ali varne površine, s katerih lahko učenci vstopajo in izstopajo iz vozila, ustreznost samega vozila pogojem voţnje skupine otrok itd.). (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, n.d.).. 6.2 Zakonska podlaga 6. 2. 1 Načela cestnega prometa. Zakon o pravilih cestnega prometa v 4. členu 4. odstavka določa, da kadar so udeleţenci cestnega prometa otroci, starejši ljudje, slepi, invalidi in druge osebe, ki niso sposobne za samostojno udeleţbo v cestnem prometu, so drugi udeleţenci dolţni nanje posebno paziti in jim pomagati.. 6.2.2 Odgovornost staršev skrbnikov oziroma rejnikov. Starši, skrbniki ter rejniki so dolţni skrbeti ali izvajati nadzorstvo nad otrokom ali mladoletnikom, ko je ta udeleţen v cestnem prometu. Opustitev dolţne skrbi ali nadzorstva iz prejšnjega odstavka nastopi zlasti tedaj, kadar starši skrbniki oziroma rejniki omogočijo, dovolijo ali dopustijo, da otrok ali mladoletnik ravna v nasprotju s predpisi tega zakona (Zakon o pravilih cestnega prometa, 2012).. 6.2.3 Varstvo otrok. Otroci morajo biti kot udeleţenci v cestnem prometu deleţni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeleţencev. Učenci prvega in drugega razreda osnovne šole morajo na poti v šolo in iz nje nositi poleg odsevnika iz prejšnjega odstavka tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu.. 28.

Slika 7: Rumena rutica (Vir: http://www.siol.net/scena/estrada/svet_slavnih/2010/08/prvi_solski_dan.aspx). Otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo polnoletne osebe. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od 10 let, in mladoletniki, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki otroka. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez spremstva, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki. Otroci smejo samostojno sodelovati v cestnem prometu šele, ko se starši, skrbniki oziroma rejniki prepričajo, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s cestnim prometom (Zakon o pravilih cestnega prometa, 2012).. 6.3 Otroci kot udeleženci v cestnem prometu 6.3.1 Otrok kot potnik v avtobusu Pri prevozih s šolskimi avtobusi ali kombiji je pomembno, da so postajališča urejena tako, da otroci vstopajo z varne površine in izstopajo na varno površino. Pot mora biti načrtovana tako, da otroci pred vstopom ali izstopom ne bi prečkali ceste. Vozilo za prevoz mora biti posebej označeno s tablami »PREVOZ ŠOLSKIH OTROK«, ko otroci vstopajo in izstopajo, pa mora vozilo stati, voznik pa poskrbi da so v tem času na njem priţgani vsi štirje smerni kazalci. Najbolj varen izstop in vstop učencev iz avtobusa je na šolskem dvorišču. Otroci naj vstopajo v vrsti. Večja prtljaga, kot so športni rekviziti, morajo biti v prtljaţniku, šolske torbe in nahrbtniki pa na tleh med sedeţi. Otroci, kateri ne doseţejo drogov v mestnih avtobusih, naj sedijo, ostali pa lahko starejšim odstopijo sedeţ. Šolske torbe naj postavijo na tla, če pa sedijo pa jih naj imajo v naročju. Nikakor pa ne smejo biti šolske torbe obešene na sedeţu kjer 29.

sedijo. Pravočasno naj se pripravijo na izstopanje in izstopajo šele, ko se avtobus popolnoma ustavi. Če stoji, naj se postavi k robu avtobusa, da ne ovira ostalih potnikov. Trdno naj se drţi droga, tako da ne bo padel ali se zaletel v druge potnike, če avtobus močno zavre ali zavije. Otrok naj ne stoji pred izhodnimi vrati, razen če izstopi na naslednji postaji (Ţlender in Markl, 2007).. Slika 8: Šolski prevoz otrok (Vir:http://www.sign-supply.si/ostalo/magnetna-folija.html). Zakona o pravilih cestnega prometa v 90. členu o prevozu skupine otrok določa: -. skupino otrok je dovoljeno prevaţati le z motornim vozilom, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih v tem zakonu in zakonu, ki ureja motorna vozila, izpolnjuje tudi druge predpisane posebne pogoje.. -. skupino otrok, ki se prevaţa z avtobusom, mora, razen pri prevozu v šolo in iz šole v posebnem linijskem prevozu, spremljati najmanj en spremljevalec (učitelj, vzgojitelj, trener ipd.), star najmanj 21 let, ki skrbi za varnost otrok pri vstopanju v vozilo in izstopanju iz njega ter za red in varnost otrok v avtobusu,. -. otroci morajo med voţnjo z avtobusom, razen med voţnjo z mestnim avtobusom v naselju, sedeti na sedeţih, vgrajenih v vozilu, in biti pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi. Na sedeţih, pred katerimi ni drugega sedeţa ali predpisane varnostne pregrade, smejo sedeti le, če so pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi,. 30.

-. če naročnik prevoza oziroma njegov predstavnik sumi, da je voznik v takšnem psihofizičnem stanju, da ne zmore varno voziti, sme policiji predlagati, da pred začetkom ali nadaljevanjem voţnje policist preveri njegovo psihofizično stanje,. -. vozilo, s katerim se prevaţa skupina otrok, mora biti predpisano označeno. Predpisano označeno mora biti tudi vozilo, s katerim se opravlja posebni linijski prevoz šoloobveznih otrok, in sicer ves čas prevoza in ne glede na število otrok v vozilu.. Zakon o motornih vozilih v 45. členu in 1. odstavka določa: Vozilo za prevoz skupine otrok mora poleg splošnih zahtev za vozila, predpisanih v tem zakonu, izpolnjevati tudi predpisane posebne tehnične zahteve, s katerimi se zagotovi ustrezna varnost otrok.. 6.3.2 Otrok kot pešec. Predšolskega otroka pri hoji po pločniku ali ob robu ceste vedno drţimo za roko. Tako nas ne more nenadoma spustiti in steči, če ga kaj v trenutku tako pritegne. Otrok naj vedno hodi čim dlje od roba ceste, tako da je kar najbolj oddaljen od vozil in smo odrasli vedno med njim in vozili. Tako imamo več moţnosti, da preprečimo njegov morebitni nenadni skok na cesto. Tudi voznik bo imel več časa, da bo opazil otrokovo namero in ustavil. Kadar v bliţini našega doma ni pločnikov, so pešci, zlasti otroci, še posebej ogroţeni. Z otrokom vedno hodimo ob levem robu ceste tako, da smo vedno med otrokom in cesto. Tako vidimo prihajajoče vozilo in se mu lahko pravočasno umaknemo, tudi če nas voznik spregleda ali vozi nepravilno (Markl in Ţlender, 2007).. 6.3.3 Otrok kot kolesar. Otrok do šestega leta starosti sme voziti kolo le na pešpoti ali v območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v območju umirjenega prometa. Otrok do 14. leta starosti, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upoštevanju prometnih razmer spremlja največ dva otroka. 31.

Ne glede na prejšnji odstavek sme učitelj, ki v osnovni šoli usposablja otroke v voţnji kolesa, spremljati največ pet otrok hkrati, če so drugi vozniki na to opozorjeni s predpisano prometno signalizacijo. Med opravljanjem kolesarskega izpita spremstvo iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če so drugi vozniki na to opozorjeni s predpisano prometno signalizacijo. V cestnem prometu sme samostojno voziti kolo otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. Kolo s pomoţnim motorjem sme voziti v cestnem prometu otrok od 12. do 14. leta starosti, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. Starostni pogoj za pridobitev pravice voziti kolo in kolo s pomoţnim motorjem izpolni otrok z nastopom koledarskega leta, v katerem dopolni predpisano starost. Otrok se usposobi za voţnjo kolesa, ko opravi kolesarski izpit in dobi v osnovni šoli kolesarsko izkaznico. Program usposabljanja za voţnjo kolesa, program kolesarskega izpita in obrazec kolesarske izkaznice predpiše minister, pristojen za šolstvo (Zakon o voznikih, 2012).. 6.3.4 Otrok kot sopotnik. Zakon o pravilih cestnega prometa v 88. členu 14. odstavka določa: Med voţnjo v motornem vozilu z vgrajenim zadrţevalnim sistemom mora biti otrok, manjši od 150 cm, zavarovan z zadrţevalnim sistemom, ki je primeren otrokovi telesni masi. V motornem vozilu, ki ni opremljen z zadrţevalnim sistemom, ni dovoljeno prevaţati otrok, mlajših od treh let, otroci starejši od treh let in manjši od 150 cm pa se smejo prevaţati le na sedeţih, ki niso prednji sedeţi. Otrok ni dovoljeno prevaţati v nazaj obrnjenem zadrţevalnem sistemu v sedeţu za potnike, zaščitenem s prednjo zračno blazino, razen če je zračna blazina deaktivirana mehanično.. 32.

Slika 9: Otroški sedež (Vir:http://www.varna-pot.si/index.php). 7. Sodelovanje osnovnih šol s policijo na PP Vrhnika 7.1 Razdeljenost PO Policijska postaja Vrhnika je razdeljena na tri policijske okoliše: - policijski okoliš Vrhnika, - policijski okoliš Borovnica, - policijski okoliš Log – Dragomer.. 7.1.1 PO Vrhnika V policijski okoliš Vrhnika spadajo naselja oziroma območja v krajevni skupnosti Vrhnika. Osnovni šoli, ki spadata v omenjeni policijski okoliš, sta Osnovna šola Ivana Cankarja ter Osnovna šola Antona Martina Slomška. Obiskuje jo več kot 860 učenk in učencev. Prav tako pa pouk poteka na podruţnični šoli na Drenovem Griču. Pouk od 1. do 4. razreda obiskujejo učenci Drenovega Griča z okolico; poteka pa v prostorih tamkajšnjega gasilskega doma (Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika, n.d.).. 33.

Slika 10: OŠ Ivana Cankarja (Vir: http://www.osivanacankarja.si/index.php/o-soli/predstavitev-sole). Osnovna šola A. M. Slomška je odprla svoja vrata septembra 2000. Obiskuje jo okrog 395 učencev. Šolo obiskujejo učenci iz naslednjih okolišev: Podlipe, Smrečja, Velike in Male Ligojne, Stare Vrhnike ter Vrhnike z naslednjimi ulicami: del Cankarjevega trga, Čuţe, Delavskega naselja, Jelovškove ulice, Kolodvorske in Kuclerjeve ulice, Ljubljanske ceste, Mokric, Moţinove ulice, Na klancu, Na Livadi, Ob Izviru, Ob progi, Opekarske ceste, Partizanskega tabora, Pod Hruševco, Pot na Košace, Pot na Tojnice, Robove ceste, Roţne ulice, Sivkine ulice, dela Stare ceste, Travniške ulice, v Zatišju in Vrtnarije (Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika, n.d.). Zraven osnovnih šol na Vrhniki so v policijskem okolišu še ostale vzgojno izobraţevalne enote, in sicer glasbena šola Vrhnika, vzgojno delovni center Idrija in Vrhnika ter otroški vrtci Ţelvica, Barjanček, Ţupnijski in vrtec na Stari Vrhniki.. 7.1.2 PO Borovnica. V policijski okoliš Borovnica spada Občina Borovnica, Krajevna skupnost Verd, ki je del Občine Vrhnika, ter naselja Padeţ, Pokojišče in Zavrh pri Borovnici. V tem okolišu je Osnovna šola dr. Ivana Korošca ter otroški vrtec Borovnica.. 34.

Slika 11: OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica (Vir: http://kraji.eu/slovenija/borovnica/IMG_9808_borovnica_spomenik_padlim_v_prvi_svetovni_ vojni/slo). Poimenovali so jo po pesniku, borcu in domoljubu dr. Ivanu Korošcu. Prvi pouk se je pričel v šoli enorazrednici ţe leta 1848. Osnovna šola dr. Ivana Korošca leţi v središču naselja Borovnica ob precej prometni lokalni cesti. V šolo vodi več cest, po katerih prihajajo učenci. V šoli je več kot 300 učencev iz 16-ih vasi ali zaselkov. Večina jih prihaja peš in s kolesi. Iz vasi Zabočevo, Brezovica, Breg, Pako in Dol se učenci pripeljejo s šolskim avtobusom. V niţinskem delu Občine Borovnica je najdaljša pot 4 km, najbolj oddaljeni učenci pa se vozijo s kombijem (10 km) iz Pokojišča, Zavrha in Padeţa. Kljub temu da je bila prometna varnostna ocena zadovoljiva, je potrebno vso pozornost nameniti nevarnim točkam na poti v šolo in domov (Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica, n.d.).. 7.1.3 PO Log – Dragomer. Policijski okoliš Log – Dragomer je sestavljen iz Občine Log – Dragomer in primestnih naselij, ki so del mesta Vrhnika: Bevke, Blatna Brezovica, Drenov Grič, Lesno Brdo, Mala – Velika Ligojna, Podlipa – Smrečje, Lukovica pri Brezovici.. 35.

Slika 12: OŠ Log - Dragomer (Vir: http://www.oslogdragomer.org/o_soli.htm). Šoli, ki spadata pod policijski okoliš Log – Dragomer, sta OŠ Log – Dragomer ter podruţnica v Bevkah. Tam učenci obiskujejo pouk od 1. do 3. razreda, nato pridejo na centralno šolo (Osnovna šola Log – Dragomer, n.d.). Prav tako pod PO Log –Dragomer spadata dve vzgojno – izobraţevalni enoti, in sicer otroški vrtec Dragomer in otroški vrtec Log pri Brezovici, ki je enota. vrtca v. Dragomeru. Osnovna šola Log-Dragomer leţi na polovici poti med Ljubljano in Vrhniko. Ustanovljena je bila leta l981. Vanjo je vpisanih 430 učencev od 1. do 9. razreda. Večina učencev se v šolo vozi s šolskim prevozom, nekatere pripeljejo starši, nekaj se jih pripelje s kolesom ali pridejo peš (Osnovna šola Log – Dragomer, n.d.).. 7.2 Sodelovanje policije in šole na Vrhniki 7.2.1 Aktivnosti policije pred začetkom šolskega leta. Priprave potekajo »ţe ustaljeno«, in sicer od sredine meseca avgusta, ko policist, vodja policijskega okoliša, pridobi osnovne podatke: pričetek pouka za prvi šolski dan in za preostale dneve, urnik prevozov, število prvošolcev… . V šoli se dogovori za sodelovanje pri izvedbi prvega šolskega dne, in sicer v smislu krajšega predavanja za starše prvošolcev. Policist vodstvu šole preventivno aktivnost ponudi in jo v primeru pozitivnega odziva nato tudi izvede. O vsebini se posvetuje z vodstvom šole, in sicer z namenom starše seznaniti o tistih stvareh, ki so značilne za ta kraj. Vodja policijskega okoliša se sestane tudi s predstavniki, ki organizirajo varovanje otrok v prvih šolskih dneh. Sestanki največkrat potekajo na občinah v okviru Sveta za 36.

preventivo in vzgojo v cestnem prometu ali pa v društvih kot so ZŠAM, PGD. Na teh srečanjih se dogovorijo koliko bo varovanih mest, na katerih bodo stali »redarji«. »Redarji« so lahko člani društva Zveze šoferjev in avtomehanikov, gasilci ali pa člani civilne zaščite. Glede na to, da policijska postaja deluje na območju treh občin, v vsaki poteka dogovarjanje malo drugače in v vsaki varujejo drugi člani. Primer: na Vrhniki člani ZŠAM, v Borovnici člani civilne zaščite in študenti, na Logu pa člani gasilskega društva. Vodje policijskih okolišev s pridobljenimi podatki seznanijo pomočnika komandirja, ki je odgovoren za prometno varnost. Skupaj sestavijo načrt varovanja, ki pri izvedbi vpliva tudi na razporejanje policistov na določeno delovno mesto (V. Jereb, osebni intervju, 1. 6. 2013).. 7.2.2 Aktivnosti policije v prvih šolskih dneh. Policisti izvajajo varovanje otrok v prvih šolskih dneh. Aktivnosti izvajajo na tistih mestih, kjer je udeleţba pešcev največja, oziroma na mestih, ki so za udeleţence v prometu nevarna. Sem sodijo prehodi za pešce, nevarna kriţišča itd. Osnovni namen policijskega dela na konkretnem delovnem mestu je, da zagotovi varnost vseh udeleţencev v prometu. Vodje policijskih okolišev po predhodnem dogovoru z vodstvi šol v prvih septembrskih dneh obiščejo učence prvih razredov. V učilnici izvedejo krajše predavanje o prometni varnosti, nato pa skupaj z učenci prehodijo del šolske poti, ki je vrisana tudi v načrtu varnih šolskih poti. Na ogledu učence seznanijo s pravili, ki jih morajo upoštevati, ter moţnimi nevarnimi situacijami, ki so značilne za posamezno lokacijo.. 37.

Slika 13: Prikaz uporabe sredstev za vezanje in vklepanje Avtor: Karmen Ozmec, 15. 4. 2013. Vodje policijskih okolišev podobna predavanja izvedejo tudi za ostale razrede niţje stopnje s to razliko, da je vsebina prilagojena njihovi starosti in znanju. Vodje policijskih okolišev se odzovejo tudi na ostale prošnje, ki jih dobijo iz šol. Teme prilagodijo ţeljam učiteljic ali pa konkretni problematiki (V. Jereb, osebni intervju, 1. 6. 2013).. 7.2.3 Aktivnosti policije med šolskim letom. Preventivne aktivnosti se izvajajo skozi celo šolsko leto. Policija razpolaga s preventivnimi aktivnostmi, ki so usklajene na drţavnem nivoju. Sem sodijo: Policist Leon (delovni zvezek, ki obsega več področij: zloraba pirotehnike, zloraba drog, negativna ravnanja, varnost v prometu…), Zberi pogum in povej (predavanje o vrstniškem nasilju), Varna pot v šolo, Bodi zvezda, ne meči petard (zloraba pirotehničnih izdelkov), Varno s kolesom (varna voţnja s kolesom), Policist za en dan (predstavitev dela policije), Ne pozabite na varnost (predavanje namenjeno za upokojence-samozaščitni ukrepi), Lutkovna predstava 113, Dan odprtih vrat. navedene vsebine so bila izdelana tudi navodila za izvedbo.. 38. Za.

Slika 14: Predstavitev dela policije vrtcu Dragomer Avtorica slike: Karmen Ozmec, 23. 5. 2013. V osnovnih šolah se izvaja tudi projekt, ki ga je izdelala usluţbenka iz Sektorja kriminalistične policije iz Policijske uprave Ljubljana. Imenuje se Policist Beno, kaj pa zdaj. Projekt je primerljiv s preventivno aktivnostjo Policist Leon. Izvedba je drugačna, in sicer v tem smislu, da policista izvedeta predavanje o vsebini desetih zgodbic, ki so v stripu. Obravnavane teme so: zloraba drog, interneta, sam doma, vrstniško nasilje, negativna ravnanja, ugrabitev, nasilje v druţini, spolna zloraba otrok… Otroci po končanem predavanju dobijo strip v trajno last. Projekt je zaradi okoliščin, v katerih se je znašla avtorica (porodniški dopust, zaradi česar ni bilo ustrezne predstavitve na drţavnem nivoju), ostal na ravni Policijske uprave Ljubljana.. 39.

Slika 15: Predstavitev dela policije in prikaz pravilnega prečkanja prehoda za pešce Avtorica fotografije: Karmen Ozmec, 15. 4. 2013. Vodje policijskih okolišev pa izvajajo tudi druga predavanja s preventivno vsebino. To poteka na dva načina, ali se odzovejo na ţeljo šole, ki zazna konkretno problematiko, ali pa policisti predavanje ponudijo sami, če pri svojem delu zaznajo problematiko, ki bi lahko negativno vplivala na zdravje ali razvoj otrok. Priprava in izvedba teh predavanj je odvisna od posameznika. Tu pridejo do izraza osebnostne značilnosti: odgovornost do dela, iznajdljivost, predhodno pridobljena znanja, fleksibilnost, predvsem pa pravilen pristop do populacije, kateri se predava. Na območju Policijske postaje so bila v takšnem kontekstu izvedena sledeča predavanja: . »Zloraba alkohola« v sodelovanju s strokovno delavko Centra za socialno delo Vrhnika in zdravljenim alkoholikom (predavanje za 8. in 9. razrede).. . »Zloraba. drog«. v. sodelovanju. z. ostalimi:. kriminalistom. iz. Sektorja. kriminalistične policije Ljubljana, druţinsko terapevtko, bivšim odvisnikom, šolsko psihologinjo. Predavanje je bilo namenjeno staršem osnovnošolcev. . »Vrstniško nasilje«izvedba je prilagojena konkretni problematiki, tako da se akterji negativnih ravnanj v samem predavanju lahko najdejo, seznanjeni so z rešitvami in moţnimi posledicami, ki lahko sledijo v primeru nadaljevanja,. . »Kolesarski izpiti«: poteka v 5. razredih, prisotnost pri praktični izvedbi, predavanje v varni voţnji s kolesom, kjer so učenci seznanjeni s praktičnimi napotki (voţnja po gozdnih poteh, zaviranje, poslušanje glasbe med voţnjo, 40.

varnost pri spustu, uporaba čelade …. ), prisotnost pri zaključni izpitni voţnji, analiza z mentorjem in sodelujočimi učitelji . »Kaj veš o prometu«: sodelovanje pri tekmovanju, ki poteka na poligonu med učenci iz različnih šol: usmerjanje prometa, zagotovitev varne izvedbe, zaključni govor. Tekmovanje organizira Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. . »Predstavitev poklica policist« predstavitev je potekala na podlagi dogovora s šolsko psihologinjo, in sicer za učence 8. oziroma 9. razredov, ko so se odločali za poklic.. . »Predstavitev policijskega dela«, namenjeno otrokom, ki obiskujejo vrtec. Za predšolske otroke je izvedeno krajše predavanje o prometni varnosti. Otroci si ogledajo policijsko opremo (sluţbeno vozilo, opremo v osebni zadolţitvi, razen oroţja). Glede na razpoloţljivost policijskega kadra se jim predstavi tudi delo policista konjenika, vodnika sluţbenega psa, prometnega policistamotorista. . »Območne vaje civilne zaščite«, sodelovanje pri izvedbi planiranih aktivnosti, in sicer v smislu varnega poteka vaje – urejanje prometa, izvedba predavanja za učitelje (zajetje talcev). . »Varna voţnja z motorjem« preventivna aktivnost se izvede v sodelovanju z društvom Zveze šoferjev in avtomehanikov in motorističnim društvom Nauportus Vrhnika. Prireditev, ki poteka na šolskem igrišču, je namenjena vsem občanom: prikaz varne voţnje z motornim kolesom na poligonu, reševanje ponesrečenca v prometni nesreči-improvizacija, predstavitev dela policije in usluţbencev upravne enote. . »Pasavček«, policisti skupaj s člani ZŠAM preverjajo privezanost otrok z varnostnim pasom pred šolami in vrtci. Starše se o morebitnih nepravilnostih izključno opozarja. Deli se preventivni material. Akcijo organizira ZŠAM.. . »Uporaba varnostnega pasu«: predavanje izvede policist v 1. ali 2. razredu osnovne šole, in sicer po predhodnem dogovoru z učitelji oz. vodstvom šole. Učencem se prikaţe varna uporaba varnostnega pasu, namen otroških sedeţev in jahačev, voţnja v avtomobilu, prtljaga v avtomobilu… (V. Jereb, osebni intervju, 1. 6. 2013).. 41.