Pomanjkanje medicinskih sester v zdravstveni negi

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU. POMANJKANJE MEDICINSKIH SESTER V ZDRAVSTVENI NEGI DIPLOMSKA NALOGA. Študent(ka): TEJA TRAMPUŽ KAJSERSBERGER Mentor(ica): DOROTEJA REBEC, mag. zdr. nege Študijski program: študijski program 1. stopnje Zdravstvena nega. Izola, 2020.

ZAHVALA Za nasvete, usmeritve in pomoč pri izdelavi diplomske naloge se najlepše zahvaljujem mentorici viš. pred. mag. Doroteji Rebec. Prisrčna hvala moji družini in sestri za vso moralno in finančno podporo v času študija..

IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Teja Trampuž Kajsersberger izjavljam, da: − je predložena diplomska naloga izključno rezultat mojega dela; − sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženi nalogi, navedena oziroma citirana v skladu s pravili UP Fakultete za vede o zdravju; − se zavedam, da je plagiatorstvo po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 16/2007 (v nadaljevanju ZASP) kaznivo.. Soglašam z objavo diplomske naloge v Repozitoriju UP.. Izola, 17. 04. 2020. Podpis študenta-ke:.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. KLJUČNE INFORMACIJE O DELU Naslov. Pomanjkanje medicinskih sester v zdravstveni negi. Tip dela. diplomska naloga. Avtor. TRAMPUŽ KAJSERSBERGER, Teja. Sekundarni avtorji. REBEC, Doroteja (mentorica) / SKOČIR, Helena (recenzentka). Institucija. Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju. Naslov inst.. Polje 42, 6310 Izola. Leto. 2020. Strani. VII, 63 str., 5 pregl., 1 sl., 88 vir.. Ključne besede. pomanjkanje medicinskih sester, dejavniki za pomanjkanje medicinskih sester, kakovost obravnave pacientov, varnost obravnave pacientov, zdravstvena nega. UDK. 614.253.5:616-083. Jezik besedila. slv. Jezik povzetkov. slv/eng. Izvleček. Namen diplomske naloge je s pomočjo integrativnega pregleda domače in tuje znanstvene ter strokovne literature preučiti problematiko pomanjkanja medicinskih sester v zdravstveni negi. Ugotovili smo, da je število medicinskih sester na prebivalca v Sloveniji skozi leta naraščalo in je v zadnjem zabeleženem letu 2017 preseglo povprečje v državah OECD. Upoštevati moramo, da so v to število vključene tako diplomirane medicinske sestre kot tehniki zdravstvene nege in da se številčno razmerje med njimi preveša v korist slednjih. V Sloveniji je pomanjkanje izvajalcev zdravstvene nege, predvsem diplomiranih medicinskih sester, najbolj opazno v bolnišnicah. Vzroke lahko najdemo v stopnjevanju zahtevnosti zdravstvene nege, ob tem da število izvajalcev zdravstvene nege ostaja isto oz. se zmanjšuje. Pomanjkanje medicinskih sester je prisotno tudi globalno, saj številne države poročajo o vse večjem primanjkljaju medicinskih sester in napovedujejo naraščanje potreb po njih. Glavni skupni dejavniki, ki vplivajo na pomanjkanje medicinskih sester, so staranje prebivalstva, porast kroničnih bolezni in staranje delovne sile v zdravstveni negi. Pomanjkanje medicinskih sester vpliva tudi na njihovo delo, kar negativno vpliva na končni izid zdravljenja pacientov. Analiza pregledane literature je pokazala, da tako številčnost kot tudi izobrazbena stopnja medicinskih sester vplivata na stopnjo umrljivosti pacientov in na kakovost njihove obravnave.. I.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. KEY WORDS DOCUMENTATION Title. Nursing shortage in nursing care. Type. Diploma work. Author. TRAMPUŽ KAJSERSBERGER, Teja. Secondary authors. REBEC, Doroteja (supervisor) / SKOČIR, Helena (reviewer). Institution. University of Primorska, Faculty of Health Sciences. address. Polje 42, 6310 Izola. Year. 2020. Pages. VII, 63 p., 5 tab., 1 fig., 88 ref.. Keywords. nursing shortage, factors for nursing shortage, quality of patient care, patient safety, health care. UDC. 614.253.5:616-083. Language. slv. Abstract language. slv/eng. Abstract. The purpose of the following thesis is to examine the problem of nursing shortages in nursing care through an integrative review of domestic and foreign scientific and professional literature. We found that the number of nurses per capita in Slovenia has increased over the years and has exceeded the average in the OECD countries in the last recorded year 2017. It should be observed that both registered nurses and health technicians are included in this number and that the numerical ratio between them is shifted in favour of the latter. In Slovenia, the shortage of nursing care providers, especially registered nurses, is most noticeable in hospitals. The reasons can be found in the increasing complexity of nursing care, while the number of nursing care providers remains the same or is decreasing. Nursing shortages are present globally, with many countries reporting an increasing shortage and a growing need of nurses. The main common factors affecting nursing shortages are an aging population, an increase in chronic diseases and an aging nursing workforce. The shortages also affect the nurses’ work, which in turn has a negative impact on the outcome of patients’ treatment. An analysis of the literature reviewed revealed that both the nurse staffing and the educational level of nurses influence the mortality rate of patients and the quality of patient care.. II.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. KAZALO VSEBINE KLJUČNE INFORMACIJE O DELU ........................................................................................ I KEY WORDS DOCUMENTATION ........................................................................................ II KAZALO VSEBINE................................................................................................................ III KAZALO SLIK......................................................................................................................... V KAZALO PREGLEDNIC........................................................................................................ VI SEZNAM KRATIC................................................................................................................. VII 1. UVOD ................................................................................................................................. 1 1.1. Opredelitev definicij .................................................................................................... 2. 1.2. Izobraževanje v zdravstveni negi ................................................................................ 3. 1.2.1. Srednješolsko in visokošolsko izobraževanje za medicinsko sestro v Sloveniji . 5. 1.2.2. Primerljivost z Evropo ......................................................................................... 6. 1.2.3. Trendi v izobraževanju medicinskih sester .......................................................... 8. 1.3. Vpis v register in pridobitev licence ............................................................................ 8. 1.4. Varna zdravstvena obravnava pacienta ....................................................................... 9. 1.5. Pomanjkanje in kompetence medicinskih sester ter kadrovski normativi ................. 11. 1.5.1. Pomanjkanje medicinskih sester ........................................................................ 11. 1.5.2. Kompetence v zdravstveni negi ......................................................................... 12. 1.5.3. Kadrovski normativi ........................................................................................... 16. 2. NAMEN, HIPOTEZE IN RAZISKOVALNO VPRAŠANJE.......................................... 19. 3. METODE DELA IN MATERIALI .................................................................................. 20. 4. 3.1. Metoda pregleda literature ......................................................................................... 20. 3.2. Rezultati pregleda ...................................................................................................... 21. REZULTATI..................................................................................................................... 26 4.1 Stanje in trendi na področju pomanjkanja medicinskih sester v zdravstveni negi v Sloveniji ................................................................................................................................ 32 4.2 Stanje in trendi na področju pomanjkanja medicinskih sester v zdravstveni negi v svetu ................................................................................................................................... 35 4.3 Dejavniki, ki vplivajo na pomanjkanje medicinskih sester v zdravstveni negi in na napovedovanje potreb po delovni sili v zdravstveni negi..................................................... 39 4.4 Vpliv številčnosti in izobrazbene stopnje medicinskih sester v zdravstveni negi na kakovostno in varno obravnavo pacientov ........................................................................... 43. 5. RAZPRAVA ..................................................................................................................... 46. III.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. 6. ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 52. 7. VIRI .................................................................................................................................. 54. IV.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. KAZALO SLIK Slika 1: Prikaz poteka iskanja v podatkovnih bazah in rezultatov pregleda literature ............. 25. V.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Razlike v izobraževanju za zdravstvenega asistenta (HCA) .............................. 6 Preglednica 2: Vključitveni in izključitveni kriteriji ................................................................ 20 Preglednica 3: Viri, vključeni v končno analizo za področje Slovenije................................... 26 Preglednica 4: Viri vključeni v končno analizo za svet ........................................................... 28 Preglednica 5: Prikaz virov po vsebinskih kategorijah ............................................................ 31. VI.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. SEZNAM KRATIC ECTS. European Credit Transfer and Accumulation System, Evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk. EFN. European Federation of Nurses Associations, Evropska federacija združenj medicinskih sester. EU. Evropska unija. HCA. healthcare assistant, zdravstveni asistent. ICN. International Council of Nurses, Mednarodni svet medicinskih sester. OECD. Organisation for Economic Co-operation and Development, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. WHO. World health organization, Svetovna zdravstvena organizacija. VII.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. 1. UVOD. Medicinske sestre so v večini zdravstvenih sistemov del zdravstvenega strokovnega osebja, s katerimi se pacient najprej sreča (Buchan in Aiken, 2008). Strokovno izobražene medicinske sestre so številčno največja strokovna skupina v zdravstvu večine držav in obsegajo približno polovico svetovne zdravstvene delovne sile (World Health Organization, 2016a). Njihov prispevek je prepoznan kot bistven za doseganje razvojnih ciljev zdravstvene nege in pri zagotavljanju varne in učinkovite zdravstvene obravnave (Buchan in Aiken, 2008). Povpraševanje po zdravstveni negi in s tem po medicinskih sestrah bo še naprej naraščalo zaradi vse daljše življenjske dobe, staranja, kroničnih bolezni, invalidnosti in potrebe po dolgotrajni oskrbi (Haczyński, Skrzypczak in Winter, 2017). Dejavniki, kot so staranje in upokojevanje medicinskih sester, fluktuacija in migracija medicinskih sester, slabi delovni in organizacijski pogoji, zapuščanje poklica, itd. pa vplivajo na ponudbo, številčnost in razpoložljivost medicinskih sester. Pomanjkanje medicinskih sester je globalni problem, ki ga lahko opredelimo kot neravnovesje med povpraševanjem po zaposlitvi in razpoložljivim osebjem za zaposlitev (Oulton, 2006). Vzroki za pomanjkanje so raznoliki, zapleteni in daljnosežni (Oulton, 2006). Dejavniki, ki prispevajo k zadržanju medicinskih sester v zdravstveni organizaciji, so zapleteni in večdimenzionalni, po navadi pa nanje vplivajo tako organizacijski kot osebni/demografski dejavniki (Buchan, Shaffer in Catton, 2018). Organizacijski dejavniki, ki naj bi negativno vplivali na zadovoljstvo medicinskih sester, na njihovo fluktuacijo ali zadržanje, so številni in raznoliki: delovno okolje, delovna razmerja in delovni pogoji; plača, druge finančne in nefinančne spodbude; prožnost in tako imenovane 'družini prijazne' politike; priložnosti za poklicni razvoj in dostop do izobraževanja; produktivni delovni odnosi z drugimi zaposlenimi in zdravstvenimi timi; odzivnost vodstva, učinkovitost nadzora in usmerjenost mentorstva; delovna mobilnost in relativne možnosti zaposlovanja v različnih ustanovah, sektorjih, regijah in državah (Buchan idr., 2018). Zaradi družbenega razvoja in vse večjih potreb pacientov so pred diplomirane medicinske sestre postavljene vse večje zahteve, kar še poglablja trenutno krizo preskrbljenosti z osebjem in razočaranje zaposlenih v zdravstveni negi (Ažman, 2012). Posledica pomanjkanja medicinskih sester so zmanjšana kakovost zdravstvene obravnave in slabši izid zdravljenja pacientov ter povečanje stroškov zdravstvene nege (Oulton, 2006). Omenjeni vir ugotavlja, da lahko pomanjkanje medicinskih sester povzroča zmanjšano zadovoljstvo z delom pri zaposlenih, čemur sledi velika fluktuacija zdravstvenega osebja. Pred ustvarjalci zdravstvene politike so novi izzivi, predvsem na področju organizacije dela in vodenja, prepoznavanja osebnih kvalitet posameznega zaposlenega in celotnega tima, vloge mentorstva, zadovoljevanja kariernega razvoja zaposlenih in avtonomije poklica (Ažman, 2012). Omenjeni vir navaja, da ukrepi, vezani zgolj na finančno zadovoljevanje zaposlenih, ne bodo dovolj. Navaja tudi, da je posebno pozornost treba nameniti skrbi za zdravje zaposlenih v. 1.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. zdravstveni negi in zagotavljanje delovnega okolja, ki bo zaposlenim omogočalo doseganje polne delovne dobe. S spremljanjem dejavnikov, ki vplivajo na zaposlovanje v zdravstveni negi, in z medsebojnim sodelovanjem bo možno zagotoviti kakovostno in varno izvajanje zdravstvene nege (Ažman, 2012).. 1.1 Opredelitev definicij V tem poglavju bomo predstavili nekaj osnovnih definicij, ki se navezujejo na področje zdravstvene nege in ki jih bomo uporabili v nadaljevanju diplomske naloge. Seznanili se bomo z naslednjimi definicijami: zdravstvena nega, zdravstvena obravnava, zdravstvena oskrba, medicinska sestra, diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik in tehnik zdravstvene nege. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije [Zbornica – Zveza] je leta 2004 prevzela skrajšano definicijo zdravstvene nege, ki jo je opredelil Mednarodni svet medicinskih sester (ang. »International Council of Nurses – v nadaljevanju ICN) in se glasi: »Zdravstvena nega obsega samostojno, soodvisno in sodelujočo obravnavo in sodelovanje posameznikov vseh starosti, družin, skupin in skupnosti, bolnih in zdravih v vseh okoljih in vključuje promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter skrb za bolne, invalidne in umirajoče ljudi« (Železnik idr., 2008, str. 9). V Odredbi o določitvi enotne definicije ključnih pojmov v zdravstvu (2014) je zdravstvena obravnava definirana kot skupek storitev, ki jih pacientu zagotavljajo zdravstveni delavci in/ali zdravstveni sodelavci izvajalca v okviru enega ali več stikov, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. Kersnik (2010) opredeljuje zdravstveno oskrbo kot skupek številnih ukrepov, posegov, postopkov in odnosov, v katere stopata uporabnik (pacient) in izvajalec (zdravnik in drugi zaposleni v zdravstvu), da bi izpostavljeno težavo pacienta pripeljala k najboljšemu možnemu izidu. Železnik idr. (2008) definirajo oskrbo kot organizirano obliko pomoči pacientom, invalidnim osebam, stanovalcem in uporabnikom storitev oskrbe, ki je izvajana na domu, v institucionalnem varstvu ali drugi obliki organiziranega varstva. Zbornica – Zveza (b.d.) opredeljuje pod izraz medicinska sestra naslednje nosilce in izvajalce zdravstvene nege: srednja medicinska sestra, zdravstvena tehnica/zdravstveni tehnik, višja medicinska sestra/višji medicinski tehnik (tudi specialist/ka), diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik (tudi specialist/ka), profesor/ica zdravstvene vzgoje, (diplomiran/a) babica/babičar, univerzitetni/a organizator/ica dela in druge medicinske sestre s fakultetno izobrazbo. Omenjeni vir navaja, da je diplomirana medicinska sestra/ diplomirani zdravstvenik, oseba, ki je zaključila visokošolski študij zdravstvene nege, pri čemer študijski program v celoti upošteva Evropsko direktivo za regulirane poklice št. 2005/36/ES ter ji/mu je ustrezen organ podelil pravico za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti. Diplomirana medicinska. 2.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. sestra/zdravstvenik je nosilka/ec dejavnosti zdravstvene nege, ki načrtuje, izvaja in vrednoti zdravstveno nego na področju promocije zdravja, preventivnih dejavnosti, v zdravstveni negi pacientov, invalidov in nemočnih oseb v vseh starostih in v vseh zdravstvenih okoljih in je usposobljena za vodenje tima zdravstvene nege (Filej, 2010). Zakon o zdravstveni dejavnosti (2005) navaja, da mora biti diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik za samostojno opravljanje zdravstvene nege vpisana v register izvajalcev in imeti veljavno licenco. Samostojno opravljanje dejavnosti zdravstvene nege lahko izvajajo tudi višja medicinska sestra/višji medicinski tehnik, profesor/ica zdravstvene vzgoje in medicinske sestre s fakultetno izobrazbo različnih smeri (Zbornica – Zveza, b.d.). Diplomantom po zaključku študija ni treba opravljati pripravništva in strokovnega izpita (»Zakon o zdravstveni dejavnosti«, 2005). Tehnik zdravstvene nege/ zdravstveni tehnik/ medicinska sestra je oseba, ki je zaključila srednješolski strokovni program zdravstvene nege in je usposobljena za strokovna dela v okviru zdravstvene nege zdravih in bolnih ljudi v vseh življenjskih obdobjih in okoljih (Zbornica – Zveza, b.d.). Je sodelavec v timu zdravstvene nege in zdravstvenem timu in glede na njegove poklicne kompetence lahko del aktivnosti zdravstvene nege in diagnostično-terapevtskega programa izvaja samostojno, del kot soizvajalec v timu zdravstvene nege, ki ga vodi diplomirana medicinska sestra (Prestor idr., 2019). Zakon o zdravstveni dejavnosti (2005) navaja, da mora za samostojno opravljanje zdravstvene nege opraviti pripravništvo v trajanju šestih mesecev in strokovni izpit ter biti vpisan v register izvajalcev. Medicinsko sestro in tehnika zdravstvene nege zavezuje Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza, b.d.). V Zakonu o zdravstveni dejavnosti (2005) je navedeno, da za svoje delo prevzemata etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost.. 1.2 Izobraževanje v zdravstveni negi Izobraževanje je ključnega pomena, saj brez kakovostnega izobraževanja ne more biti kontinuiranega in sistematičnega razvoja stroke in razvoja sodobnega poklica (Železnik, Verbič, Trobec in Ovijač, 2009a). Omenjeni vir navaja, da je z vstopom Slovenije v Evropsko unijo (v nadaljevanju EU) in s priznanjem zdravstvene nege kot reguliranega poklica tudi na področju izobraževanja prišlo do kakovostnih premikov ter nastanka novih potreb po nekoliko drugačnem načinu izobraževanja tako na področju srednjega šolstva kakor na dodiplomskem in podiplomskem strokovnem visokošolskem študijskem programu Zdravstvena nega, ki jih je moč zadovoljiti le z ustreznimi izobraževalnimi programi, ki jih narekujejo evropske direktive (Železnik idr., 2009a). V EU se na področju izobraževanja v zdravstveni negi uporablja Direktiva 2013/55/EU Evropskega parlamenta in sveta, ki je nadomestila Direktivo 2005/36/EC (Skela-Savič, 2016a). Direktiva postavlja minimalne standarde za usposabljanje sektorskih poklicev, kadrovske, prostorske in materialne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izobraževalni zavodi, splošni sistem priznavanja dokazil usposobljenosti in avtomatično priznavanje poklicnih izkušenj v državah 3.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. EU (Skela-Savič, 2015; Železnik idr., 2009a). Omenjena direktiva poleg tega omogoča v državah članicah Evropske unije (EU), na podlagi sistema avtomatičnega priznavanja poklicnih kvalifikacij prosto gibanje strokovnjakov sedmih sektorskih poklicev v EU (zdravniki, zobozdravniki, medicinske sestre za splošno zdravstveno nego, babice, farmacevti, veterinarji in arhitekti) in opredeljuje enotno definicijo, kdo je medicinska sestra za splošno zdravstveno nego v državah članicah EU (Ažman in Vojnovič, 2017). Pomembno vlogo pri usmerjanju področja izobraževanja v zdravstveni negi imajo tudi mednarodna združenja, kot so Mednarodni svet medicinskih sester (ICN), Svetovna zdravstvena organizacija za področje Evrope (WHO for Europe), Evropska federacija združenj medicinskih sester (ang. »European Federation of Nurses Associations« – v nadaljevanju EFN) in Evropsko združenje medicinskih sester v izobraževanju (FINE) (Skela-Savič, 2016a). Namen omenjenih mednarodnih združenj je predvsem dodatna razlaga minimalnih standardov izobraževanja medicinskih sester in babic in postavitev le-teh na višji nivo ter zavzemanje za dvig znanja in stopnje izobrazbe v zdravstveni negi (prav tam). V Sloveniji področje izobraževanja v zdravstveni negi urejajo poleg veljavne Direktive 2013/55/EU tudi Zakon o visokem šolstvu (2012), različni standardi in merila Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, ki je odgovorna tudi za akreditacijo in reakreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Skela-Savič, 2016a). Prav tako so usmeritve za delovanje visokošolskih zavodov v Sloveniji zapisane tudi v Evropskih standardih in smernicah za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru in v Resoluciji nacionalnega programa razvoja visokega šolstva 2011–2020 (prav tam). Medicinske sestre in zdravstveni tehniki se lahko strokovno izpopolnjujejo tudi na neformalni način z različnimi oblikami funkcionalnih izobraževanj na ravni zavoda, na tečajih, na seminarjih, na učnih delavnicah, na kongresih in simpozijih ter na mednarodnih strokovnih srečanjih (Kaučič, 2005). Neformalne oblike strokovnega izobraževanja imajo več funkcij. Omogočajo ohranjanje in nadgradnjo strokovnega znanja, omogočajo poklicno napredovanje in so potrebne za ohranjanje oz. obnovo licence. Vseživljenjsko učenje/izobraževanje medicinskih sester in njihovo permanentno spremljanje najnovejših spoznanj znanosti in stroke je nujno tekom celotne kariere, saj jim izobraževanje omogoča uspešnejše soočanje z novimi situacijami in implementacijo pridobljenih znanj v klinično okolje ter celostno razumevanje in obravnavo pacienta (Kregar Velikonja in Čampa, 2018). Za permanentno vseživljenjsko izobraževanje je dolžna skrbeti vsaka medicinska sestra, tako da se udeležuje organiziranih usposabljanj in izobraževanj in si s tem podaljšuje pridobljeno licenco za opravljanje poklica (prav tam). Neformalne oblike izobraževanj omogočajo izvajalcem zdravstvene nege napredovanje po Kolektivni pogodbi v višje plačilne razrede in s tem boljši osebni dohodek, prav zato so interesi za tovrstne oblike izobraževanja večji kot za formalne oblike izobraževanja, čeprav so tako časovno kot finančno obremenjujoči za medicinske sestre in zdravstvene tehnike (Kaučič, 2005).. 4.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. 1.2.1 Srednješolsko in visokošolsko izobraževanje za medicinsko sestro v Sloveniji Izvajalci zdravstvene nege se izobražujejo na srednjih in visokih strokovnih šolah. Šolanje za poklic tehnik zdravstvene nege traja štiri leta in se izvaja na številnih srednjih zdravstvenih šolah po vsej Sloveniji (Kaučič, 2005). V programu srednjega strokovnega izobraževanja zdravstvena nega se je pridobljen naziv skozi leta spreminjal. V šolskem letu 2019/20 po prenovljenem programu srednjega strokovnega izobraževanja zdravstvena nega dijak po zaključku šolanja pridobi naziv tehnica zdravstvene nege/tehnik zdravstvene nege. Po uspešno zaključeni srednji šoli lahko dijaki nadaljujejo izobraževanje na visokih zdravstvenih šolah, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu, na Jesenicah, v Izoli, Slovenj Gradcu in Murski Soboti v okviru fakultet in samostojnih visokošolskih izobraževalnih ustanov. Na omenjenih šolah se izvaja triletni visokošolski strokovni študijski program zdravstvene nege, ki je bil v letu 2003 reformiran in usklajen z direktivami Evropske unije (Kaučič, 2005). Študij je po določilih direktive ovrednoten s 180 kreditnimi točkami (ang. European Credit Transfer and Accumulation System – v nadaljevanju ECTS) in obsega celokupno vsaj 4600 ur teoretičnega in kliničnega usposabljanja, pri čemer trajanje teoretičnega usposabljanja predstavlja vsaj tretjino, trajanje kliničnega usposabljanja pa vsaj polovico minimalnega trajanja usposabljanja (Kregar Velikonja in Čampa, 2018). Sistem kreditnega študija študentom omogoča prehodnost med univerzami na področju EU (Železnik idr., 2009a). Diplomanti pridobijo v skladu z zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih naziv: diplomirana medicinska sestra (dipl. m. s.) ali diplomirani zdravstvenik (dipl. zn.) (Kaučič, 2005). V Sloveniji magistrske študijske programe zdravstvene nege oz. zdravstvenih ved izvajajo vse fakultete, ki izvajajo študij zdravstvene nege tudi na 1. stopnji (Kregar Velikonja in Čampa, 2018). Trajanje izobraževanja je 2 leti, študijski program je ovrednoten s 120 kreditnimi točkami ECTS. Magistrski študijski programi so večinoma splošni, izvajajo pa se tudi magistrski študijski programi za nekatera specialna področja zdravstvene nege, kot so npr. Paliativna zdravstvena nega, Promocija zdravja in Integrirana zdravstvena in socialna oskrba (Kregar Velikonja in Čampa, 2018). Po zaključku magistrskega študija na področju zdravstvene nege se lahko posameznik vpiše na doktorski študijski program 3. stopnje na različnih fakultetah, ki traja 3 leta in je ovrednoten s 180 kreditnimi točkami ECTS. Pridobljen strokovni naslov ob zaključku študija je doktor znanosti/doktorica znanosti. Doktorske študijske programe na področju zdravstvene nege v Sloveniji izvajajo Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto, Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin (Kregar Velikonja in Čampa, 2018). V študijskem letu 2020/2021 je predvideno izvajanje doktorskega študijskega programa tudi na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem.. 5.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. 1.2.2 Primerljivost z Evropo Med državami članicami EU se pojavljajo razlike, ki so odvisne od zasnove šolskega sistema, tradicije in organiziranosti socialnih partnerjev, vsem pa je skupno prizadevanje izboljšati povezanost med izobraževalnim sistemom in delovnim okoljem in tako zagotoviti boljše možnosti zaposlitve (Železnik idr., 2009a). EFN je leta 2014 pripravila dokument »EFN Matrix on 4 Categories of the Nursing Care Continuum«, ki pripomore k razumevanju izobraževanja v zdravstveni negi in v katerem je opredelila štiri kategorije izvajalcev zdravstvene nege: zdravstveni asistent (angl. »healthcare assistant« – v nadaljevanju HCA), diplomirana medicinska sestra za splošno zdravstveno nego (angl. general care nurse – GCN), diplomirana medicinska sestra specialistka (angl. specialist nurse – SN) in magistrica zdravstvene nege (angl. advance nurse practitioner – ANP) (SkelaSavič, 2016b). Poklic za zdravstvenega asistenta (HCA) je reguliran v 14 državah članicah, izobraževanje in usposabljanje za HCA pa je regulirano v 22 od 28 držav članic EU (Consumers, Health, Agriculture and Food Executive Agency, KU Leuven in NIVEL, 2018). Omenjeni vir navaja, da je v skoraj vseh državah članicah EU učni načrt za usposabljanje in izobraževanje za HCA opredeljen na nacionalni ravni. Izobraževalni programi za pridobitev izobrazbe za zdravstvenega asistenta (HCA) ustrezajo srednješolskemu izobraževanju v Sloveniji, se pa med državami EU razlikujejo v vstopnih zahtevah (od pogoja brez predhodne strokovne izobrazbe do zahtevane srednje šole), v predpisani najnižji vstopni starosti (od brez omejitve do 18 let) in v trajanju izobraževanja (npr. v Romuniji je trajanje najkrajše s 3 meseci ali 360-imi urami, v Latviji pa program traja 6 let) (Consumers, Health, Agriculture and Food Executive Agency idr., 2018; Pivač, 2016). Razlike se pojavljajo tudi v številu ur praktičnega usposabljanja (Consumers, Health, Agriculture and Food Executive Agency idr., 2018). V Franciji, na Malti, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji minimalno število ur, namenjenih praktičnemu delu, ni določeno, v preostalih državah pa znaša približno 60 % celotnega trajanja izobraževanja (prav tam). Braeseke idr.(2009) v študiji ugotavljajo razlike za pridobitev izobrazbe zdravstveni asistent (HCA) v nekaterih državah članicah EU. Te so po navedenih avtorjih povzete v Preglednici 1. Preglednica 1: Razlike v izobraževanju za zdravstvenega asistenta (HCA) (prirejeno po Braeseke idr., 2009) Država. Najnižja vstopna starost v izobraževanje. Trajanje izobraževanja. Pridobljen naziv*. Razmerje med teorijo in prakso. Avstrija. 17. 1 leto. PflegehelferIn. 50/50. Belgija. 18. 1 leto. Aide Soignante. 50/50. Češka. 15. 4 leta. Medical Assistants. 4/6. Danska. /. 8–12 mesecev. Social/ Healthcare Assistant. 32 tednov formalnega izobraževanja/54 tednov praktičnega usposabljanja. 6.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020 Država. Najnižja vstopna starost v izobraževanje. Trajanje izobraževanja. Pridobljen naziv*. Razmerje med teorijo in prakso. Finska. 16. 3 leta. Practical Nurse. Min. 29 kreditov iz praktičnega usposabljanja. Nemčija (Spodnja Saška). 16. 24 mesecev. PflegeassistentIn. 1800 ur teorije/960 ur prakse (min.). Irska. /. Ni regulirano. Healthcare Assistant. 550 ur teorije/450 ur prakse. Italija. 17. 1 leto. Auxiliary Staff. Ni podatka. Poljska. 16. 2 leti. Medical Carer. 720 ur teorije/160 ur prakse. Slovenija. 15. 4 leta. Nurse assistant. 1.700 ur teorije/ 1.018 ur prakse. Španija. 16. 2 leti. Assistant Practitioners. 960 ur teorije/440 ur prakse. Legenda: * Nazivi so zapisani v izvirni obliki. Na področju visokega šolstva so v državah članicah EU na podlagi Bolonjske deklaracije, ki je bila sprejeta leta 1999, dejavnosti usmerjene k oblikovanju enotnega evropskega sistema visokošolskega šolstva na enotno med seboj primerljivo raven, z namenom zmanjševati razlike med izobraževalnimi sistemi držav podpisnic in spodbujati mobilnost in zaposljivost študentov ter omogočiti pretok delovne sile (Starc, 2010; Železnik idr., 2009a). Direktiva 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2013) o priznavanju poklicnih kvalifikacij določa, da se za sprejem v usposabljanje medicinskih sester za splošno zdravstveno nego zahteva: zaključeno dvanajstletno splošno izobraževanje, potrjeno z diplomo, potrdilom ali drugim dokazilom, ki ga izdajo pristojni organi ali telesa v državi članici, ali s potrdilom o opravljenem izpitu enakovredne ravni, ki omogoča sprejem na univerzo ali visokošolske ustanove s priznano enakovredno ravnjo; ali zaključeno vsaj desetletno splošno izobraževanje, potrjeno z diplomo, potrdilom ali drugim dokazilom, ki ga izdajo pristojni organi ali telesa v državi članici, ali s potrdilom o opravljenem izpitu enakovredne ravni, ki omogoča sprejem v poklicno šolo ali v program poklicnega usposabljanja za medicinske sestre. V omenjenem viru je navedeno, da zajema usposabljanje medicinskih sester za splošno zdravstveno nego skupno vsaj tri leta študija, ki je lahko dodatno izražen z enakovrednimi točkami ECTS in ga sestavlja vsaj 4600 ur teoretičnega in kliničnega usposabljanja v skupnem seštevku. Navedeno je tudi, da lahko države članice delno oprostijo teh obveznosti strokovnjake, ki so se delno usposabljali v programih usposabljanja, ki so vsaj enakovredne ravni. V Sloveniji vse visokošolske institucije izvajajo bolonjske visokošolske strokovne študijske programe 1. stopnje Zdravstvena nega in izobražujejo za regulirani poklic diplomirana medicinska sestra skladno z EU direktivami, ki določajo minimalne zahteve izobraževanja in usposabljanja ter kompetence (Kregar Velikonja in Čampa, 2018; Železnik idr., 2009a). V raziskavi Palese idr. (v Pivač, 2016) ugotavljajo, da ni bil dosežen poenoten bolonjski sistem izobraževanja na področju zdravstvene nege med analiziranimi državami. Avtorji so analizirali izobraževalne sisteme 8 držav (Islandijo, Irsko, Italijo, Poljsko, Slovenijo, Španijo, Švico in Anglijo), pri čemer so ugotovili, da se izobraževalni sistemi razlikujejo glede na pridobljen. 7.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. Evropski prenosni kreditni sistem (ECTS), saj so študijski programi na Islandiji, Irski in Španiji ovrednoteni z 240 ECTS, v ostalih državah, vključenih v analizo, pa s 180 ECTS (Pivač, 2016). Ugotovili so tudi, da se pojavljajo razlike v letih trajanja študijskega programa, na Islandiji, na Irskem, Španiji, Švici in Veliki Britaniji traja študij 4 leta, v Italiji, Poljski in Sloveniji pa 3 leta. Razlike so tudi v obsegu kliničnega usposabljanja, saj 2300 ur kliničnega usposabljanja izvajajo le na Poljskem, v Sloveniji, Španiji in Veliki Britaniji, v ostalih državah so razponi od 1300 do 1800 ur (Pivač, 2016). Kljub usmeritvam Evropskih direktiv in Bolonjske deklaracije se med državami članicami EU pri izvajanju študijskih programov zdravstvene nege pojavljajo razlike v vstopnih pogojih, letih trajanja študijskega programa, nazivih po zaključenem izobraževanju, kreditnem vrednotenju ter v obsegu števila ur kliničnega usposabljanja (Pivač, 2016). 1.2.3 Trendi v izobraževanju medicinskih sester V Sloveniji imamo na področju zdravstvene nege izobraževanje na dveh ravneh, srednješolsko in visokošolsko (Skela-Savič, 2016a). Avtorica ugotavlja, da za področje zdravstvene nege ni jasne razvojne perspektive glede izobraževanja na omenjenih dveh ravneh, prav tako ni jasne perspektive glede obsega izobraževanja na srednješolski ravni, kljub temu da področje ureja EU Direktiva 2013, ter da je za vstop v poklic potrebno najmanj 12 let predhodnega splošnega izobraževanja. Trend v izobraževanju medicinskih sester gre v smeri zviševanja stopnje izobrazbe medicinskih sester. V viziji Strategije razvoja zdravstvene nege in oskrbe zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji za obdobje od leta 2011 do 2020 je poudarek na spodbujanju razvoja vertikalnega in horizontalnega izobraževanja s ciljem akademizirati poklic za potrebe razvoja stroke in razvoj kakovostnega visokošolskega poučevanja ter izvajati dejavnosti za zviševanje stopnje izobrazbe v zdravstveni negi, da bi dosegli večjo avtonomijo poklica (Kadivec, Skela-Savič, Kramar, Zavrl Džananović in Bregar, 2013). Medicinske sestre prevzemajo vse več novih vlog glede na potrebe populacije in imajo vse bolj pomembno vlogo pri odločanju, zato je pomembno, da se raven izobraževanja medicinskih sester dviguje (Pivač, 2016). Zaključen magisterij ali doktorski študij ne pomeni novega delovnega mesta, ampak pomeni več znanja za izvajanje bolj kakovostne zdravstvene nege na obstoječem delovnem mestu v kliničnem okolju ob pacientu v timski metodi dela (Skela-Savič, 2010). Dvig izobrazbe medicinskih sester iz srednješolske na visokošolsko raven skupaj z možnostjo izobraževanja medicinskih sester na podiplomski ravni pomembno prispevata k dvigu kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave pacientov kot tudi k širšemu družbenemu vplivu stroke zdravstvene nege (Kregar Velikonja in Čampa, 2018).. 1.3 Vpis v register in pridobitev licence O vpisu v register oziroma o vpisu v register in podelitvi licence odloča na podlagi podeljenega javnega pooblastila Zbornica – Zveza (Zbornica – Zveza, 2016). V register so vpisani izvajalci. 8.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. zdravstvene ali babiške nege s srednjo poklicno oziroma strokovno izobrazbo (Zbornica – Zveza, 2016): • • •. tehnik zdravstvene nege/tehnica zdravstvene nege, zdravstveni tehnik/zdravstvena tehnica, medicinska sestra, medicinska sestra babica, bolničar negovalec/bolničarka negovalka.. Zbornica – Zveza na podlagi popolne vloge in izpolnjevanja pogojev izda odločbo o vpisu v register (Zbornica – Zveza, 2016). Izvajalci zdravstvene nege s peto stopnjo izobrazbe morajo biti vpisani le v register, ne potrebujejo pa licence (Mrak in Medvešček Smrekar, 2016). V register so vpisani in morajo imeti veljavno licenco izvajalci zdravstvene ali babiške nege z višjo oziroma visoko strokovno izobrazbo oziroma izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje, in sicer (Zbornica – Zveza, 2016): • • •. diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik, diplomirana babica/diplomirani babičar, višja medicinska sestra/višji zdravstveni tehnik/višji medicinski tehnik.. Zbornica – Zveza na podlagi popolne vloge in izpolnjevanja pogojev v Pravilniku izda odločbo o vpisu v register in podelitvi licence za samostojno opravljanje dela v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege (Zbornica – Zveza, 2016). Omenjeni vir navaja, da velja licenca za obdobje 7 let in se lahko podaljša na podlagi dokazil o strokovni usposobljenosti za nadaljnje delo v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege. S pridobivanjem točk za podaljševanje licenc sta omogočena nadaljnje izobraževanje in usposabljanje (Bitežnik, 2018).. 1.4 Varna zdravstvena obravnava pacienta Medicinska sestra je odgovorna na več ravneh, in sicer do pacientov, pacientovih svojcev, družbe, sodelavcev, zavoda, kjer je zaposlena, do stroke in same sebe (Filej, 2012). Odgovornost medicinske sestre še posebej poudarjata Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije ter Zakon o zdravstveni dejavnosti (prav tam). Temeljni pravici pacienta sta kakovostna in varna zdravstvena obravnava, ki spadata med osnovne človekove pravice in vse druge pravice pacientov izhajajo iz teh dveh temeljnih pravic (Robida, Poldrugovac, Kramar, Senčar in Simčič, 2015). Svetovna zdravstvena organizacija (angl. »World health organization« – v nadaljevanju WHO) opredeljuje varnost pacienta kot odsotnost preprečljive škode pacientu med postopkom zdravstvene obravnave in zmanjšanje tveganja nepotrebne škode, povezane z zdravstveno obravnavo, na sprejemljiv minimum (WHO, b.d.). V Zakonu o pacientovih pravicah (2008) je varna zdravstvena oskrba pacienta opredeljena kot oskrba, ki preprečuje škodo za pacienta v zvezi s samim zdravljenjem in v zvezi z okoliščinami fizične varnosti bivanja ali zadrževanja pri izvajalcu zdravstvenih storitev. V Okvirnih izhodiščih za Zakon o kakovosti in varnosti v zdravstvu Ministrstva za zdravje (2016). 9.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. je zapisano, da je pravica do varne obravnave tesno povezana z zmogljivostmi zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji in da na njej dejansko temeljijo vse preostale pacientove pravice. Šlajmer Japelj (2010) definira varnost pacientov kot odsotnost kakršnekoli škode, ki bi jo povzročila zdravstvena obravnava zaradi sistemskih ali človeških napak. Na varno izvajanje zdravstvene nege vplivajo predvsem dejavniki, ki omogočajo ali pa otežujejo spoštovanje kadrovskih standardov in normativov v negovalnih timih (Šlajmer Japelj, 2010). Omenjeni vir navaja, da so popolna zasedba predvidenih delovnih mest, ustrezna dodiplomska izobrazba in kontinuirano izobraževanje ter pozitivna klima v ustanovah, ki zmanjšuje fluktuacijo osebja, osnova varni zdravstveni negi. Navaja tudi, da je potrebno za doseganje varne zdravstvene obravnave pacienta, poleg omenjenih dejavnikov, zagotoviti tudi varno okolje in obvladovanje tveganih situacij, varno ravnanje z zdravili, primerno opremo in uporabljati standardizirane postopke za določene aktivnosti tako v bolnišnicah kot tudi na področju primarne zdravstvene nege. V nadaljevanju avtorica na podlagi analiziranih podatkov ugotavlja, da je število za paciente škodljivih situacij višje v ustanovah s številčnimi, predvsem pa izobrazbeno nepopolnimi negovalnimi timi, kar potrjujejo poročila o padcih pacientov, o preležaninah, bolnišničnih okužbah ter o ponovnih hospitalizacijah. Rezultat takšnih neugodnih razmer so podaljšani dnevi hospitalizacij in povečana umrljivost pacientov (Šlajmer Japelj, 2010). Balažic idr. (2009) navajajo, da na varnost pacientov vpliva veliko dejavnikov, kot so: zadostno financiranje, ustrezno število dobro usposobljenega zdravstvenega osebja, uveljavitev standardnih diagnostičnih in terapevtskih postopkov, jasna opredelitev vlog, nalog in odgovornosti, natančna dokumentacija, učinkovita komunikacija med zdravstvenim osebjem in pacienti ter številni drugi dejavniki. Navajajo tudi, da primerne delovne razmere in delovno vzdušje z dobro organizacijo dela ter posledično z zmanjševanjem stresa in napetosti zmanjšujejo vlogo človeških dejavnikov pri varnostnih zapletih pri pacientih. Ustrezno število medicinskih sester v zdravstveni organizaciji pripomore k zmanjšanju števila napak, povečanju zadovoljstva pacientov in izboljšanju stopnje zadrževanja medicinskih sester, obratno pa pomanjkanje medicinskih sester vodi do napak, višje stopnje obolevnosti in umrljivosti pacientov (Haddad in Toney-Butler, 2019). Evropska raziskava RN4CAST, s katero so preučevali povezavo med izobrazbo in številom medicinskih sester ter izidi zdravstvene obravnave pri pacientih v devetih evropskih državah, v 300 bolnišnicah, na več kot 400.000 pacientih in 26.500 medicinskih sestrah, je pokazala, da so imeli pacienti na kirurških in internističnih bolnišničnih oddelkih več neželenih izidov zdravljenja, če je bilo v skupnem številu negovalnega osebja manj visokošolsko izobraženih medicinskih sester (Skela-Savič, 2019). Po definiciji ICN (2018) varna raven števila medicinskih sester pomeni, da je stalno na voljo ustrezno število usposobljenih medicinskih sester, ki ob ustreznih delovnih pogojih skrbijo za zadovoljevanje pacientovih potreb ter izvajajo varno in kakovostno zdravstveno nego. Neustrezna ali nezadostna raven števila medicinskih sester povečuje tveganje za slabšo. 10.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. zdravstveno oskrbo pacienta, za pojav neželenih dogodkov, za slabše rezultate zdravljenja, za smrt pacientov v bolnišnicah in za slabše osebne izkušnje pacientov (ICN, 2018).. 1.5 Pomanjkanje in kompetence medicinskih sester ter kadrovski normativi Pomanjkanje medicinskih sester postavlja pred resno preizkušnjo delovanje izvajalcev v zdravstveni negi. Kompetence in kadrovski normativi v zdravstveni negi so izjemno pomembni za zagotavljanje optimalne organizacije in poteka dela negovalnega osebja, saj pripomorejo h kakovostni in varni zdravstveni obravnavi pacientov. 1.5.1 Pomanjkanje medicinskih sester Univerzalna definicija pomena pomanjkanja medicinskih sester ne obstaja, vendar se v vse več državah pojavlja pomanjkanje v obliki neuravnoteženosti med ponudbo in povpraševanjem po medicinskih sestrah (Buchan in Calman, 2005). Osnovna opredelitev pomanjkanja medicinskih sester zajema neravnovesje med potrebami po storitvah medicinskih sester (običajno opredeljenimi kot število medicinskih sester) in dejansko razpoložljivostjo medicinskih sester (Buchan in Calman, 2005). Pomanjkanje se pojavi, ko povpraševanje po medicinskih sestrah presega število medicinskih sester, ki so na voljo za zaposlitev (Drennan in Ross, 2019). WHO in Svetovna banka opredeljujeta pomanjkanje medicinskih sester, kot najnižje število medicinskih sester na prebivalca, potrebnih za doseganje zdravstvenih ciljev, opredeljenih v dokumentu o Ciljih trajnostnega razvoja (Drennan in Ross, 2019). Na ravni države se pomanjkanje medicinskih sester običajno določi in izmeri glede na pretekle podatke o razpoložljivosti osebja, trenutne vire in ocene povpraševanja po zdravstvenih storitvah (Buchan in Aiken, 2008). WHO (Buchan in Aiken, 2008) je ugotovila, da ne obstaja pravilo glede pravega številčnega razmerja med medicinskimi sestrami in prebivalci, saj je le-to odvisno od: • • • •. dejavnikov povpraševanja, npr. demografska in epidemiološka gibanja, vzorci uporabe storitev in makroekonomski pogoji; dejavnikov ponudbe, kot so trendi na trgu dela, sredstva za izplačilo plač, kapaciteta izobraževanja zdravstvenih poklicev, licenciranje in druge vstopne ovire; dejavnikov, ki vplivajo na produktivnost, npr. tehnologija, finančne spodbude in fleksibilnost upravljanja virov; prednostnih nalog v nacionalnih zdravstvenih politikah, namenjenih preprečevanju, zdravljenju in rehabilitaciji.. Na splošno se pomanjkanje ali presežna ponudba ocenjujeta na podlagi primerjav držav v isti regiji ali na enaki stopnji razvoja (WHO, 2001 v Buchan in Aiken, 2008).. 11.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. Pomanjkanje medicinskih sester ni nujno pomanjkanje strokovnjakov na področju zdravstvene nege, temveč medicinskih sester, ki so v današnjih razmerah pripravljene delati kot medicinske sestre (Buchan in Aiken, 2008). Omenjeni vir navaja, da se je treba pri reševanju tega problema osredotočiti na spodbujanje zaposlovanja in zadrževanja medicinskih sester ter na spodbujanje k vračanju le-teh v zdravstveno nego, upoštevajoč širši okvir načrtovanja ponudbe in povpraševanja. Pomanjkanje medicinskih sester je relativen pojem, ki ga ne moremo obravnavati enostransko, ker je odvisen in se spreminja, kot se spreminja povezava med številom medicinskih sester in izobrazbeno strukturo na eni strani ter številom in strukturo (zahtevnosti) pacientov na drugi strani in prav zato so potrebni kompetence in kadrovski normativi (D. Rebec, osebna komunikacija, 22. 9. 2019). 1.5.2 Kompetence v zdravstveni negi Zaposleni v zdravstveni negi kot nosilci stroke zdravstvene nege delujejo v zdravstvenonegovalnem timu in so odgovorni za zdravstveno-negovalni proces, zato morajo imeti določeno znanje, sposobnosti, osebnostne značilnosti ter motiviranost oziroma kompetence, ki se odražajo v obliki opravljenega dela v skladu z določenim standardom (Bobnar, 2010). Kompetence so opredeljene kot sposobnost učinkovite uporabe znanj in drugih zmožnosti, ki so potrebne, da nekdo uspešno in učinkovito ter v skladu s standardi delovne uspešnosti opravi določeno nalogo, delo in vlogo ter uresniči cilje (Železnik idr., 2009b). Omenjeni vir navaja, da kompetence obsegajo tako znanja kot tudi veščine, spretnosti, osebnostne in vedenjske značilnosti, prepričanja, motive, vrednote, samopodobo, torej vse tisto, kar skupaj z znanjem zagotavlja delovni uspeh. ICN definira kompetenco kot raven uspešnosti, ki kaže na učinkovito uporabo znanja, veščin in presoje (Železnik idr., 2009b). Kompetentnost definiramo tudi kot presečišče znanja, veščin, načinov razmišljanja in vrednot, pa tudi kot uporabo omenjenih komponent za njihov prenos v določen kontekst kliničnega okolja, kar prinaša najboljše možne rešitve z uporabo razpoložljivih virov (Gomez del Pulgar v Zbornica – Zveza, 2015). Železnik idr. (2008) poudarjajo pomembnost kompetenc, saj: • • • • • •. jasno opredeljujejo vloge in odgovornosti medicinske sestre, vplivajo na proces zagotavljanja zaščite javnosti, pospešujejo prosto globalno gibanje medicinskih sester in s tem prost pretok delovne sile in kandidiranje na trgu delovne sile, so osnova za vzajemno priznavanje kvalifikacij in licenc med državami, zagotavljajo osnovo za določanje standardov, prispevajo k individualni in poklicni odgovornosti,. 12.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. •. • • •. pojasnjujejo prispevek medicinskih sester v odnosu do prispevka drugih strokovnjakov zdravstvenega varstva in drugih strokovnjakov v multidisciplinarnem timu, zagotavljajo temelj za pripravo učnega programa za študij zdravstvene nege in procese ocenjevanja tako v teoretičnih kot v praktičnih okoljih, pomagajo pri določanju poklicnih pričakovanj v zvezi z nalogami v zdravstveni negi, zagotavljajo osnovo za določitev meril uspešnosti, ki so specifični za posamezno delo.. V 55. členu Zakona o zdravstveni dejavnosti (2005) je zapisano, da lahko zdravstveni delavec samostojno opravlja vsako delo, za katero ima ustrezno izobrazbo in je zanj usposobljen ter ima na razpolago ustrezno opremo, za svoje delo pa prevzema etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost, zatorej lahko v okviru posameznega poklica oseba sprejme samo tiste naloge, za katere ima ustrezno izobrazbo in je za njihovo izvajanje kompetentna ter nosi tudi polno odgovornost (»Zakon o zdravstveni dejavnosti«, 2005; Železnik idr., 2009b). Zaradi že nekaj let trajajočega pomanjkanja medicinskih sester na številnih deloviščih, med katerimi izstopajo bolnišnice, in zaradi številnih pobud, ki jih daje stroka, o ureditvi kompetenc med izvajalci zdravstvene nege, je leta 2019 Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije sprejelo pripravljen dokument o poklicnih kompetencah in aktivnostih izvajalcev zdravstvene nege. S sprejetjem dokumenta so bili vzpostavljeni pogoji za nadaljnje izvrševanje 38. člena prehodnih in končnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je leta 2017 sprejel Državni zbor (Ažman, 2019a). Ta zakon ureja priznavanje kompetenc srednjih medicinskih sester za delo na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre, ki so jih srednje medicinske sestre pridobile z večletnim izvajanjem aktivnosti na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre, ter prav tako opredeljuje pogoje za priznavanje kompetenc, vezane na zaključek srednješolskega strokovnega izobraževalnega programa zdravstvene nege, časovnega obdobja preseganja kompetenc ter pogoja, da izvajalec kompetence presega pretežno, se pravi več kot 50 odstotkov delovnega časa (prav tam). Dokument o prenovljenih poklicnih kompetencah in aktivnostih je oblikovan v skladu s posodobljeno direktivo EU 2013/55/EU in določa minimalne izobraževalne zahteve medicinskih sester za splošno zdravstveno nego ter vključuje niz osmih kompetenc, ki jih posedujejo nosilci zdravstvene nege, tehnik zdravstvene nege in bolničar-negovalec pa v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti (Prestor idr., 2019). Splošne pristojnosti in poklicne aktivnosti vseh izvajalcev zdravstvene nege so povzete po dokumentu Evropskega združenja medicinskih sester (EFN), kjer razmerje med osmimi kompetencami vsebuje naslednja področja (Prestor idr., 2019): • • •. kulturo, etiko in vrednote, promocijo zdravja in preventivo, usmerjanje in poučevanje, sprejemanje odločitev,. 13.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. • • •. komunikacijo in timsko delo, raziskovanje, razvoj in vodenje, zdravstveno nego.. Dokument Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege opredeljuje ravni kompetenc v zdravstveni negi, povezane z doseženim izobraževanjem; pri tem upošteva izvajalce dejavnosti zdravstvene nege, ki so se poklicnih kompetenc in poklicnih aktivnosti naučili v formalnem izobraževalnem sistemu ter si z vseživljenjskim kontinuiranim profesionalnim izobraževanjem med poklicnim delom pridobili specifične poklicne kompetence, vezane na področje dela, ki ne smejo posegati v kompetence višje ravni (Ažman, 2019a; Prestor idr., 2019). V dokumentu je predstavljenih pet ravni kompetenc in neposredno in posredno izvajanje zdravstvene nege, ki je vezano na uresničevanje aktivnosti, povezanih z diagnostiko in zdravljenjem v zdravstvenem timu ter z zadovoljevanjem pacientovih potreb (Ažman, 2019a; Prestor idr., 2019). Predstavljen je tudi procesni način izvajanja zdravstvene nege, ki predstavlja osnovo za zagotavljanje konsistentne, kakovostne in neprekinjene zdravstvene nege ter poklicne odgovornosti (Ažman, 2019a; Prestor idr., 2019). 1.5.2.1 Kompetence diplomirane medicinske sestre Diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik je nosilka/ec zdravstvene nege v timu zdravstvene nege in v zdravstvenem timu, ki deluje v skladu s kompetencami v direktivi 2013/55/EU in ugotavlja potrebe po zdravstveni negi, postavlja cilje celostnega pristopa do pacienta, načrtuje, izvaja, vrednoti in dokumentira zdravstveno nego ter pri tem vključuje sodelavce v timu zdravstvene nege in sodelavce v zdravstvenem timu (Prestor idr., 2019). V 6. odstavku 31. člena Direktive 2013/55/EU je navedeno, da mora usposabljanje medicinskih sester za splošno zdravstveno nego zagotavljati, da oseba pridobi naslednja znanja in veščine (Direktiva 2013/55/EU, 2013; Prestor idr., 2019): a) celovito poznavanje ved in strokovnih področij, na katerih temelji splošna zdravstvena nega, vključno z ustreznim razumevanjem anatomije, fiziologije, vedenja zdravih in bolnih ljudi kot tudi odnosa med zdravstvenim stanjem in fizičnim ter socialnim okoljem posameznika; b) poznavanje narave in etike poklica ter splošnih načel zdravja in zdravstvene nege; c) ustrezne klinične izkušnje; te izkušnje so pomembne za usposabljanje, ki ga je treba pridobivati pod nadzorom usposobljenega negovalnega osebja ter v zavodih, kjer sta število usposobljenega osebja in oprema primerna za zdravstveno nego pacientov; d) sposobnost za sodelovanje pri praktičnem usposabljanju zdravstvenega osebja in izkušnje pri delu s tem osebjem; e) izkušnje pri delu s sodelavci drugih poklicev v zdravstvenem sistemu.. 14.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. Po direktivi 2013/55/EU je v 7. odstavku 31. člena navedeno, da mora biti medicinska sestra za splošno zdravstveno nego s strokovnega vidika usposobljena za najmanj spodaj navedene kompetence (Direktiva 2013/55/EU, 2013; Prestor idr., 2019): a. usposobljenost za samostojno prepoznavanje potreb po zdravstveni negi, načrtovanje, organizacijo in izvajanje zdravstvene nege v zdravstveni obravnavi pacientov ob uporabi pridobljenih sodobnih teoretičnih in kliničnih znanj ter veščin in spretnosti v skladu s točkami (a), (b) in (c) odstavka 6 za izboljšanje poklicne prakse; b. kompetence za učinkovito sodelovanje z drugimi sodelavci v sistemu zdravstvenega varstva, vključno s sodelovanjem pri praktičnem usposabljanju zdravstvenega osebja na osnovi znanj in spretnosti, pridobljenih v skladu s točkama (d) in (e) 6. odstavka; c. sposobnost za spodbujanje posameznikov, družin in skupnosti k zdravemu načinu življenja in samopomoč na osnovi znanj in spretnosti, pridobljenih v skladu s točkama (a) in (b) 6. odstavka; d. kompetence za samoiniciativno ukrepanje pri reševanju in ohranjanju življenja in izpeljavi ukrepov v kriznih razmerah in v primeru nesreč; e. kompetence za samostojno svetovanje, izobraževanje in podporo posameznikom, ki potrebujejo zdravstveno nego, in njihovim bližnjim; f. sposobnost, da samostojno zagotovijo kakovostno zdravstveno nego in jo ovrednotijo; g. kompetence za celovito profesionalno komuniciranje in sodelovanje s predstavniki drugih poklicev v zdravstvenem sistemu; h. sposobnost za analizo kakovosti zdravstvene nege s ciljem izboljšati lastno strokovno delo medicinskih sester za splošno zdravstveno nego. 1.5.2.2 Kompetence zdravstvenega tehnika Tehnik zdravstvene nege lahko, glede na svoje poklicne kompetence, del aktivnosti zdravstvene nege in diagnostično-terapevtskega programa izvaja samostojno, del pa kot soizvajalec v timu zdravstvene nege, ki ga vodi diplomirana medicinska sestra (Prestor idr., 2019). Poklicne kompetence tehnika zdravstvene nege so skladno s poklicnim standardom (»Poklicni standard«, 2018; Prestor idr., 2019) opredeljene kot: -. načrtovati, pripraviti izvesti in kontrolirati lastno delo na področju zdravstvene nege in socialne oskrbe; izvajati in/ali sodelovati pri načrtovanju, pripravi in izvajanju aktivnosti v zdravstveni negi in socialni oskrbi; spodbujati in usmerjati samostojno izvajanje in ohranjanje temeljnih in podpornih življenjskih aktivnosti in dejavnosti vsakdanjega življenja pacienta; spodbujati pri vključevanju pacientovih bližnjih pri realizaciji načrtovanih aktivnosti v zdravstveni negi in socialni oskrbi; ukrepati v nepričakovanih situacijah pri zdravstveni negi in socialni oskrbi; razumeti in integrirati potrebe na področju zdravstvene nege in socialne oskrbe;. 15.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020 -. -. -. -. delovati skladno s strokovnimi smernicami, standardi in kodeksi etike na področju zdravstvene nege in socialne oskrbe; delovati skladno z normativno ureditvijo in organizacijo na področju zdravstvenega in socialnega varstva ter dolgotrajne oskrbe; delovati skladno z načeli kakovosti in varnosti na področju zdravstvene nege, socialne oskrbe pacienta v vseh okoljih in vseh starostnih skupinah; medpoklicno sodelovati in komunicirati s pacientom in z vsemi vključenimi v procesu zdravstvene nege in socialne oskrbe; racionalno uporabljati in vzdrževati materiale, opremo in pripomočke in druge vire za poklicno delo ter poskrbeti za ustreznost prostora za izvajanje zdravstvene nege, socialne oskrbe in dejavnosti vsakdanjega življenja; upoštevati predpise in standarde na področju varovanja osebnih in drugih občutljivih podatkov ter sodelovati pri izpolnjevanju in ravnanju z občutljivo zdravstveno dokumentacijo in dokumentacijo socialne oskrbe; izpolnjevati in sodelovati pri urejanju dokumentacije s področja zdravstvene nege in socialne oskrbe; razvijati ustvarjalne lastnosti, strokovno znanje, spretnosti in profesionalno vedenje in odgovornost ter pri tem uporabljati sodobno informacijskokomunikacijsko tehnologijo; varovati lastno zdravje in okolje ter varnost vseh vključenih v zdravstvenosocialno obravnavo.. V Sloveniji izobraževanje na dveh ravneh povzroča številne težave pri delitvi kompetenc v zdravstveni obravnavi med srednješolsko in visokošolsko izobraženimi izvajalci zdravstvene nege, zlasti zaradi pomanjkanja visokošolsko izobraženega osebja v kliničnem okolju (SkelaSavič, 2015). 1.5.3 Kadrovski normativi Na področju zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji nimamo opredeljenih strokovnih kriterijev, s katerimi bi lahko določili potrebni zdravstveni tim za posamezno zdravstveno storitev oziroma za vsako dejavnost (Razširjen strokovni kolegij za zdravstveno nego, Zbornica – Zveza in Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, 2013). Že pred leti so Zbornica – Zveza, Razširjen strokovni kolegij za zdravstveno nego Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Sindikat delavcev v zdravstveni negi podali predlog kadrovskih standardov in normativov v Modri knjigi standardov in normativov v zdravstveni in babiški negi in oskrbi (Škerjanc, 2018; Vogrinčič Černezel, 2018). V letu 2002 so bili na Svetu zavoda v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana potrjeni "Minimalni kadrovski standardi za zdravstveno nego", v letu 2006 je te standarde dopolnil in potrdil Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego, v letu 2008 pa je bila od Ministrstva za zdravje imenovana Komisija za definiranje normativov in obsega dela na sekundarnem in terciarnem nivoju za zdravstveno nego, pod vodstvom predstavnikov stroke, Ministrstva za. 16.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je opredelila kadrovske normative in obseg dela diplomiranih medicinskih sester, diplomiranih babic in tehnikov zdravstvene nege (Razširjen strokovni kolegij za zdravstveno nego, Zbornica – Zveza in Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, 2013; Škerjanc, 2018; Vogrinčič Černezel, 2018). Istočasno so v tem obdobju predstavniki Zbornice – Zveze izdelali predlog kadrovskih standardov za zdravstveno nego na primarni ravni in sicer za ambulante splošne/družinske medicine, pri izvajanju zdravstvene nege na področju nujne medicinske pomoči in pri prevozu pacienta ter na področju patronažnega zdravstvenega varstva (Razširjen strokovni kolegij za zdravstveno nego, Zbornica – Zveza in Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, 2013; Škerjanc, 2018). Omenjena komisija je opredelila tudi razmerje med številom diplomiranih medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege v korist diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov (Vogrinčič Černezel, 2018). Kadrovski standardi za sekundarni nivo izhajajo iz mednarodno primerljivih kriterijev, Kategorizacije zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege, ki je zelo pomembna za bolnišnični del sekundarne ravni ter iz Poklicnih aktivnosti in kompetenc zdravstvene nege (Vogrinčič Černezel, 2018). V Sloveniji podatke o številu zaposlenih v zdravstveni negi na bolnišničnih oddelkih zbirajo slovenske bolnišnice od leta 2004 naprej z mednarodno primerljivim instrumentom Slovenska kategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege (kategorizacija SKZBZN), katere uporabo in razvoj od leta 2003 naprej nadzira Strokovni kolegij za zdravstveno nego pri Ministrstvu za zdravje v okviru stalne delovne skupine (Skela-Savič, 2018). Omenjeni vir navaja, da gre za instrument, ki najbolj ključne potrebe pacienta v bolnišnični zdravstveni negi razvršča v faktorske uteži, seštevek le-teh pa pokaže, v kateri kategoriji zahtevnosti zdravstvene nege je pacient. Kadrovski normativ temelji na oceni pacientove samostojnosti oziroma odvisnosti od zdravstvene nege glede na njegovo zdravstveno stanje (Klančnik-Gruden, Bregar, Peternelj, Marinšek, Zaletel in Skela-Savič, 2005). Kadrovski normativi za diplomirane medicinske sestre in zdravstvene tehnike v ambulantah, dispanzerjih in drugih službah so določeni skladno z dokumentoma Zbornice – Zveze "Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi" in "Aktivnosti zdravstvene nege za diplomirane medicinske sestre in tehnike zdravstvene nege v ambulanti družinske medicine"(Razširjen strokovni kolegij za zdravstveno nego, Zbornica – Zveza in Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, 2013). Navedene normative urejajo tudi orodje za kategorizacijo pacientov "Mariborski sistem razvrščanja pacientov in družin v kategorije v osnovni zdravstveni dejavnosti" in določbe "Splošnega dogovora" (prav tam). Vlada se je zavezala, da bo Ministrstvo za zdravje pripravilo revizijo kadrovskih standardov in normativov na področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe do 30. septembra 2019, veljati pa naj bi začeli 1. januarja 2020 (Arko, 2019). Omenjeni vir navaja, da bodo nastajajoči standardi in normativi veljali za več področij, tako za delo na področju zdravstvene nege v socialnih zavodih, za področje v posebnih socialnih zavodih, v bolnišnicah, kliničnih centrih in. 17.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. zdravstvenih domovih. Gradivo pa mora biti usklajeno tudi z uveljavljenimi poklicnimi kompetencami zdravstvene nege (Arko, 2019).. 18.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. 2. NAMEN, HIPOTEZE IN RAZISKOVALNO VPRAŠANJE. Pomanjkanje medicinskih sester je globalen problem, ki se v kliničnem okolju izkazuje kot pomanjkanje zdravstvenega osebja za zadovoljevanje pacientovih potreb oziroma za varno in strokovno obravnavo pacientov. Povečana potreba po zdravstveni negi kot posledica sprememb v demografski strukturi, predvsem staranja prebivalstva, prinaša nove izzive v organizaciji zdravstvene nege in zagotavljanju zadostnega števila zdravstvenega osebja. Namen diplomske naloge je s pomočjo pregleda literature preučiti problematiko pomanjkanja diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov na trgu delovne sile oz. v zdravstveni negi. Cilji diplomske naloge so naslednji: •. opredeliti trenutno stanje pomanjkanja medicinskih sester v zdravstveni negi v svetu in v Sloveniji,. •. predstaviti dejavnike, ki vplivajo na pomanjkanje medicinskih sester v zdravstveni negi,. •. predstaviti vpliv pomanjkanja medicinskih sester v zdravstveni negi na varno obravnavo pacientov.. V diplomski nalogi smo poskušali odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: 1. Kolikšna je gostota delovno aktivnih medicinskih sester (število medicinskih sester/1.000 prebivalcev) v Sloveniji in v svetu? 2. Kakšne so napovedi potreb glede števila medicinskih sester za svet / za Slovenijo glede na dosedanje trende? 3. Kateri so glavni dejavniki, ki vplivajo na globalno pomanjkanje medicinskih sester v zdravstveni negi? 4. Na kakšen način pomanjkanje medicinskih sester in njihova izobrazbena struktura vplivata na kakovostno in varno obravnavo ter na smrtnost pacientov?. 19.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. 3. METODE DELA IN MATERIALI. V diplomski nalogi je uporabljena integrativna metoda pregleda domače in tuje znanstvene in strokovne literature. Pristop, ki smo ga uporabili in ga opisujeta Whittemore in Knafl (2005), vključuje identifikacijo problema, iskanje, prepoznavanje in pridobivanje ustrezne literature s pomočjo iskalnih ključnih besed, s pomočjo uporabljenih zbirk podatkov in vključitvenih / izključitvenih kriterijev ter z analizo in sintezo ugotovitev, z namenom predstaviti širši kontekst za razumevanje aktualnih ugotovitev. Potek iskanja po posameznih podatkovnih bazah in rezultate pregleda literature smo prikazali po metodologiji PRISMA (Preffered reporting items for systematic reviews and metanalyses) (Moher, Liberati, Tetzlaff, Altman in Group, 2009).. 3.1 Metoda pregleda literature Pregledali smo relevantne članke, do katerih smo dostopali preko specializiranih zbirk podatkov: Willey Online Library in ScienceDirect. Podatke smo pridobili tudi iz monografskih publikacij, pridobljenih preko spletne vzajemne bibliografsko-kataložne baze podatkov, (COBIB) in interneta (Google učenjak). Na navedene tuje zbirke podatkov smo se omejili, ker smo pri predhodnem širšem iskanju po drugih zbirkah podatkov ugotovili, da se viri ponavljajo, oz. ker nismo našli dodatnih uporabnih virov. Za iskanje strokovne literature v angleščini smo uporabili ključne besede in njihove kombinacije: global nursing shortage; nursing shortage and contributing factors; nursing shortage and quality of care; nursing shortage and patient safety. Za iskanje slovenske literature smo uporabili naslednje ključne besede in njihove kombinacije: pomanjkanje medicinskih sester; dejavniki in pomanjkanje medicinskih sester; pomanjkanje medicinskih sester in kakovost obravnave pacientov; pomanjkanje medicinskih sester in varna obravnava pacienta. Monografije in konferenčne zbornike smo poiskali s pomočjo sistema COBIB. Omejitveni kriteriji iskanja za tujo literaturo so bili: obdobje od leta 2014 do 2019 in razpoložljivost celotnega besedila. Obdobje zadnjih petih let smo izbrali zaradi aktualne problematike pomanjkanja medicinskih sester, ki postaja v zadnjih nekaj letih vse bolj izrazita in je povezana z demografskimi spremembami, saj se s staranjem prebivalstva povečuje in spreminja povpraševanje po zdravstvenih storitvah, prav tako pa se stara delovna sila v zdravstveni negi, pri čemer se bo vse več medicinskih sester približalo ali doseglo upokojitveno starost (Buchan, Duffield in Jordan, 2015). Za slovensko literaturo nismo omejili obdobja iskanja. Vključitveni in izključitveni kriteriji so prikazani v Preglednici 2. Izbor literature je temeljil na dostopnosti, vsebinski ustreznosti in aktualnosti. Preglednica 2: Vključitveni in izključitveni kriteriji Vključitveni kriteriji. Izključitveni kriteriji. Besedilo v slovenskem ali angleškem jeziku.. Vir, ki je napisan v drugih jezikih.. Razpoložljivost celotnega besedila.. Razpoložljivost le povzetka.. Vsebinska ustreznost.. Viri, katera vsebina ne obravnava izbrane tematike.. Obravnavani vzorec so medicinske sestre.. Obravnavani vzorec so študentje zdravstvene nege, diplomirane babice, visokošolski učitelji zdravstvene nege.. Objava v letih 2014–2019 za vire v angleškem jeziku.. Objava pred letom 2014 za vire v angleškem jeziku.. 20.

Trampuž Kajsersberger T. Diplomska naloga. Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2020. 3.2 Rezultati pregleda Poizvedba za članki (iskanje člankov) je potekala v vsaki podatkovni bazi posebej in v zaporedju več medsebojno neodvisnih faz, odvisno od uporabe ključnih besed in kombinacij ključnih besed. V podatkovni zbirki podatkov Wiley Online Library smo uporabili napredno iskanje, pri čemer smo omejili iskanje na obdobje od 2014 do 2019. Iskanje v podatkovni bazi Wiley Online Library je dalo sledeče rezultate: •. V prvi fazi smo z uporabo ključnih besed na temo globalnega pomanjkanja medicinskih sester identificirali 307 zadetkov. Uporabili smo kombinacijo ključnih besed »global nursing shortage«. Sledil je pregled naslovov in izvlečkov člankov (prebranih je bilo 307 naslovov in 10 izvlečkov). Od tega je bilo prosto dostopnih 276 člankov, izbrali smo 1 članek.. •. V drugi fazi iskanja smo z uporabo ključnih besed o dejavnikih in pomanjkanju medicinskih sester identificirali 310 zadetkov. Uporabili smo kombinacijo ključnih besed »nursing shortage« in »contributing factors«. Sledil je pregled naslovov in izvlečkov člankov (prebranih je bilo 310 naslovov in 18 izvlečkov). Od tega je bilo prosto dostopnih 279 člankov, izbrali smo 1 članek.. •. V tretji fazi iskanja smo z uporabo ključnih besede o pomanjkanju medicinskih sester in kakovosti obravnave pacientov identificirali 351 zadetkov. Uporabili smo kombinacijo ključnih besed »nursing shortage« in »quality of care«. Sledil je pregled naslovov in izvlečkov člankov (prebranih je bilo 351 naslovov in 9 izvlečkov). Od tega je bilo prosto dostopnih 298 člankov, izbrali nismo nobenega članka.. •. V četrti fazi iskanja smo z uporabo ključne besede na temo pomanjkanja medicinskih sester in varne obravnave pacienta identificirali 230 zadetkov. Uporabili smo kombinacijo ključnih besed »nursing shortage« in »patient safety«. Sledil je pregled naslovov in izvlečkov člankov (prebranih je bilo 230 naslovov in 7 izvlečkov). Od tega je bilo prosto dostopnih 184 člankov, izbrali smo 2 članka.. Skupno pridobljeno število virov v bazi Wiley Online Library je bilo 1.198. Prosto dostopnih člankov je bilo 1.037. Prebrani so bili vsi naslovi in 44 izvlečkov. Ob upoštevanju vključitvenih in izključitvenih dejavnikov, navedenih v preglednici 1, smo izločili še članke, ki so opisovali pomanjkanje medicinskih sester na posameznem področju zdravstvene nege (onkologija, dolgotrajna zdravstvena nega, urgenca, pediatrija …), posamezne dejavnike pomanjkanja medicinskih sester, povezavo med fakultetnim izobraževanjem in pomanjkanjem medicinskih sester ter med zadovoljstvom pri delu in pomanjkanjem medicinskih sester. V končno analizo smo vključili 4 članke, od tega dva članka (n=2), ki opisujeta stanje, dejavnike in trende na področju globalnega pomanjkanja medicinskih sester, ter dva članka (n=2), ki opisujeta vpliv stopnje izobrazbe medicinskih sester in številčnosti medicinskih sester na smrtnost pacientov.. 21.