Human milk banks

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE. HUMANE MLEČNE BANKE (Diplomsko delo). Maribor, 2013. Ana Ćosić.



UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE. HUMANE MLEČNE BANKE (Diplomsko delo). Maribor, 2013. Ana Ćosić.

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE. Mentor: Viš. predav. mag. Vida Gönc, univ. dipl. org..

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. IZVLEČEK Humane mlečne banke zbirajo, nadzorujejo, obdelujejo, shranjujejo in razdeljujejo darovano mleko. Namenjene so nedonošenčkom in bolnim novorojenčkom, katerih matere nimajo mleka. Namen raziskave je bil ugotoviti osveščenost mater o pomembnosti humanih mlečnih bank. Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Ugotovili smo, da so matere osveščene o pomembnosti humanih mlečnih bank in zato tudi posledično čimprejšnja ustanovitev humane mlečne banke v Sloveniji. KLJUČNE BESEDE: humane mlečne banke, prednosti materinega mleka, sestava materinega mleka, analiza materinega mleka, izbrizgavanje in shranjevanje materinega mleka.. I.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. ABSTRACT Human milk banks collect, monitor, process, store and distribute donated milk. They are intended for premature and sick newborns whose mothers have no milk. The purpose of this study was to determine the awareness of mothers about the importance of human milk banks. A descriptive research method was used. We found out that mothers are aware of the importance of human milk banks, so establishment of it in Slovenia is highly necessary.. KEY WORDS: human milk bank, benefits of human milk, structure of human milk, analysis of human milk, pumping and storing human milk.. II.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. KAZALO IZVLEČEK ................................................................................................................................. I ABSTRACT .............................................................................................................................. II 1. UVOD ................................................................................................................................. 7. 2. HUMANE MLEČNE BANKE ........................................................................................... 9 2.1.. Zgodovina humanih mlečnih bank .............................................................................. 9. 2.2.. Predstavitev humanih mlečnih bank v tujini ............................................................. 10. 2.2.1.. Uporaba darovanega ženskega mleka ................................................................ 11. 2.2.2.. Anonimnost ........................................................................................................ 12. 2.2.3.. Zakonodaja in vodenje ....................................................................................... 12. 2.2.4.. Predelava ............................................................................................................ 12. 2.3.. Predstavitev humane mlečne banke - v ustanavljanju v Sloveniji............................. 13. 2.4.. Alternative humane mlečne banke ............................................................................ 13. 2.5.. Sestava materinega mleka ......................................................................................... 16. 2.6.. Prednosti materinega mleka....................................................................................... 19. 2.7.. Analiza materinega mleka ......................................................................................... 19. 2.8.. Izbrizgavanje in shranjevanje mleka ......................................................................... 20. 2.9.. Mlečna kuhinja .......................................................................................................... 25. 2.9.1.. Priprava obroka za nedonošenčka ali bolnega novorojenčka ............................. 25 HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point – Analiza tveganja in. 2.10.. ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk) ................................................................................. 27 3. ZDRAVSTVENA VZGOJA IN DOJENJE...................................................................... 30 3.1.. 4. RAZISKOVALNA METODOLOGIJA ........................................................................... 32 4.1.. Namen raziskave........................................................................................................ 32. 4.2.. Raziskovalna vprašanja ............................................................................................. 32. 4.3.. Materiali in metode .................................................................................................... 32. 4.3.1.. Vzorec anketiranih oseb ..................................................................................... 32. 4.3.2.. Čas in kraj anketiranja ........................................................................................ 33. 4.4. 5. Vloga medicinske sestre ............................................................................................ 30. Etični vidik ................................................................................................................ 33. REZULTATI RAZISKAVE ............................................................................................. 34 5.1.. Analiza podatkov ....................................................................................................... 34 III.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Preverjanje raziskovalnih vprašanj ............................................................................ 47. 5.2. 6. RAZPRAVA ..................................................................................................................... 48. 7. SKLEP .............................................................................................................................. 50. 8. ZAHVALA ....................................................................................................................... 51. 9. LITERATURA ................................................................................................................. 52. 10. PRILOGA ........................................................................................................................ 1 10.1.. Anketni vprašalnik ................................................................................................... 1. 10.2.. Soglasje Ginekološke klinike – porodnišnica Ljubljana za izvajanje ankete .......... 6. 10.3.. Soglasje etične komisije Fakultete za zdravstvene vede Maribor............................ 6. IV.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. KAZALO GRAFOV: Graf št. 1. Starostna struktura .................................................................................................. 34 Graf št. 2. Izobrazbena struktura .............................................................................................. 35 Graf št. 3. Število zaporednega poroda .................................................................................... 35 Graf št. 4. Mnenje anketirank ali je materino mleko najpomembnejša hrana .......................... 36 Graf št. 5. Sestavine materinega mleka .................................................................................... 36 Graf št. 6. Bistvene sestavine materinega mleka ..................................................................... 37 Graf št. 7. Sodoben ritem življenja, večno hitenje, razvoj prehranske industrije in uživanje manj zdrave hrane je krivo za zapostavljanje kvalitet materinega mleka. ............................... 38 Graf št.8. Pomen mlečne banke ................................................................................................ 39 Graf št. 9. Mnenje o pomenu darovanega materinega mleka, kadar je hranjenje z materinim mlekom zaradi kakršnega koli razloga onemogočeno. ............................................................ 40 Graf št. 10. Vpliv družbe na odločitev kako hraniti otroka. .................................................... 40 Graf št. 11. Vpliv družbe na odločitev žensk o možnosti darovanja mleka v humano mlečno banko. ....................................................................................................................................... 41 Graf št.12. Pridobljene informacije o prednostih oziroma pomenu dojenja ............................ 41 Graf št. 13. Zaupanje v pomen humane mlečne banke ............................................................ 42 Graf št. 14. Pripravljenost darovanja mleka v mlečno banko. ................................................. 42 Graf št. 15. Mnenje anketirank, ali bi dovolile hranjenje otroka z mlekom iz mlečne banke. . 43 Graf št. 16. Pomen humane mlečne banke. .............................................................................. 43 Graf št. 17. Podpiranje ustanovitve humane mlečne banke v Sloveniji. .................................. 44 Graf št. 18. Mnenje anketirank ali naj ima vsaka porodnišnica laktarij. .................................. 44 Graf št. 19. Pridobljene informacije in pomoč medicinskih sester v laktariju. ........................ 45 Graf št. 20. Pomen komunikacije za uspešno hranjenje novorojenčka. ................................... 45 Graf št. 21. Mnenje anketirank ali počutje in razpoloženje vpliva na boljšo laktacijo. ........... 46. KAZALO SLIK: Slika 1 : Načini izbrizgavanja .................................................................................................. 21 Slika 2: Električna črpalka ....................................................................................................... 22 Slika 3: Prikaz črpanja z električno črpalko ............................................................................. 23. V.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. KAZALO TABEL: Tabela 1: Podatki o številu ustanovljenih in predvidenih mlečnih bank po svetu iz leta 2009 11 Tabela 2: Hranjenje zrelega mleka za zdravega otroka ............................................................ 24 Tabela 3: Hranjenje mleka za hospitaliziranega otroka ........................................................... 24. VI.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. 1 UVOD Humane mlečne banke zbirajo, nadzorujejo, obdelujejo, shranjujejo in razdeljujejo darovano mleko. V Evropi in svetu banke delujejo že 100 let. Prva mlečna banka je bila ustanovljena leta 1909 na Dunaju. Trenutno deluje v Evropi 147 bank (Bratanič, 2009, str. 29). Zaradi vse večje potrebe in osveščenosti o pomenu naravnega so nastale humane mlečne banke. Materino mleko je najboljše in je najbolj »prilagojeno« potrebam novorojenčkov in dojenčkov. Poznamo dve vrsti humanih mlečnih bank: 1. Mlečne banke - laktaciji, kjer matere izbrizgavajo svoje mleko, strokovno usposobljeno osebje pa skrbi za njegovo pravilno izbrizgavanje, shranjevanje in razdeljevanje. Namenjeno je izključno njihovim otrokom, ki so nedonošeni ali bolni in se ne morejo dojiti. Največkrat so mlečne banke priključene večjim porodnišnicam ali bolnišnicam, kjer so tudi enote za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov, nedonošenčkov ali bolnih dojenčkov. 2. Mlečne banke iz darovanega ženskega mleka pa so nastale iz spoznanja, kako pomembno je žensko mleko v prehrani novorojenčka in dojenčka. Ženske, ki imajo svojega mleka dovolj oziroma preveč, to mleko lahko oddajo, darujejo. V mlečnih bankah pa skrbijo, da je pravilno izbrizgano, shranjeno in transportirano do drugih mlečnih bank. Tam je presejalno pregledano, toplotno obdelano in pravilno transportirano ter razdeljeno (Felc in Skale, 2010, str. 341). Pri nas imamo trenutno le en laktarij z mlečno kuhinjo. Edini v Sloveniji je del Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Humana mlečna banka pa je za enkrat še v ustanavljanju. V mlečni banki oz. laktariju medicinske sestre poleg tega, da pomagajo skrbeti za prehrano nedonošenčkov in bolnih, skrbijo tudi za prehrano zdravih novorojenčkov. Mame učijo, kako naj pravilno izbrizgavajo mleko, da bo najprimernejša hrana za njihovega otroka (Borštnar, 2012). V laktariju tako mame lahko pridobijo pomembne informacije o dojenju, težavah pri dojenju, pomenu materinega mleka za otroka ipd.. 7.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Cilj laktarijev je, da bi bili vsi dojenčki hranjeni z materinim mlekom, ki ima veliko več prednosti, kot pripravljeno mleko v prahu, slabosti pa nima nobene. Materino mleko je vedno najboljša izbira, saj je najbolj kakovostno in hranljivo, pripravljeno mleko v prahu pa je običajno narejeno na osnovi kravjega mleka, ki se od človeškega precej razlikuje (Grce, 2011).. Laktarij je velikega pomena za mamo in otroka, saj je ne glede na zdravstveno stanje otroka ali matere v laktariju omogočeno, pravilno in pod vodenjem medicinskih sester, izbrizgavanje in shranjevanje materinega mleka, ki je bistvenega pomena za zdrav in normalen razvoj otroka. Materino mleko je otrokova prva in najpomembnejša hrana, zato stroka priporoča uporabo materinega mleka. Je naravno nadaljevanje dolgotrajnega procesa, ki se začne s spočetjem, nadaljuje z nosečnostjo in porodom, po rojstvu pa z dojenjem. Žensko mleko je ne le specifično za vrsto, temveč se dojenje razlikuje od vseh drugih načinov hranjenja. Dojenje mora biti prijetno za otroka in mater, da se okrepi čustvena vez med njima (Felc, 2008, str. 11). Če dojenje ni mogoče, pa to še ne pomeni, da se mora novorojenček odreči nektarju iz materinih prsi. V ljubljanski porodnišnici je na kliničnem oddelku za perinatologijo novopečenim mamam na voljo mlečna kuhinja z laktarijem, v katerem si lahko matere izbrizgajo mleko in ga shranijo za svojega dojenčka, mednarodno certificirane svetovalke za dojenje in vodje mlečne kuhinje z laktarijem pa poskrbijo, da vsak otrok pride do svojih kapljic zdravja (Kuhar, 2012).. 8.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. 2 HUMANE MLEČNE BANKE 2.1. Zgodovina humanih mlečnih bank Ideja o mlečnih bankah je že zelo stara. V preteklosti ni bilo mlečnih nadomestkov in novorojenček ter dojenček, katerega mati ni imela mleka, je imel majhne možnosti za preživetje. Premožni ljudje so si pomagali tako, da so najemali dojilje, ženske, ki so ostale brez svojih otrok ali pa so potrebovale sredstva za preživetje. Že takrat so se pojavljala vprašanja o kvaliteti mleka. Prva takšna pravila so zapisali že okrog leta 1800 pred našim štetjem v Hammurabijevem kodeksu. Po koncu industrijske revolucije, ko so se ženske bolj redko odločale za dojilje tujim otrokom, so začeli razmišljati o mlečni banki iz darovanega mleka. Prvi taki zapisi segajo v leto 1919, ko sta bostonska zdravnika Denny in Talbot, zaradi visoke smrtnosti dojenčkov v nekem zavetišču za sirote, začela z zaposlovanjem t.i. dojilj. Te ženske so morale biti pred zaposlitvijo zdravstveno pregledane (TBC, sifilis, infekcijske bolezni). V naslednjih desetletjih je živilska industrija s svojim znanjem o pripravi živil in humanimi mlečnimi bankami pomagala pri razvoju protokolov za odvzemanje, pripravo, shranjevanje in transport materinega mleka. Leta 1943 je Ameriška akademija za pediatrijo (AAP) izdala prva priporočila za delovanje mlečnih bank. Vzporedno z ZDA so nastajale mlečne banke tudi po Evropi, kjer pa nikoli niso sprejeli mlečnih nadomestkov v tolikšni meri kot v ZDA. Okrog leta 1959 je bilo samo v Nemčiji več kot 100 mlečnih bank. Z razvojem mlečno-prehrambne industrije in zaradi njene agresivnosti, predvsem pa ob pojavu AIDS-a in ne nazadnje tudi zaradi propagiranja dojenja, je humano mlečno bančništvo med leti 1970 in 1980 zelo zamrlo. V tem času so nastajale tudi prve mlečne formule za nedonošenčke. Ponoven pomen so mlečne banke dobile po letu 1990 ob spoznanju, da je žensko mleko, ki je pravilno toplotno obdelano ter pravilno shranjeno in transportirano, varna novorojenčkova hrana (Felc in Skale, 2010, str. 341 – 342). 9.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. 2.2. Predstavitev humanih mlečnih bank v tujini Po Evropi deluje 158 aktivnih mlečnih bank. Sedem bank je še načrtovanih, med drugim tudi slovenska. Banke humanega mleka po Evropi so združene v Evropsko zvezo mlečnih bank (European Milk Banking Association ali EMBA). Največ mlečnih bank ima Švedska, 27. Tamkajšnje mlečne banke so združene v švedsko mlečno mrežo (Swedish Milknet), katere člani se srečujejo enkrat letno. Na srečanjih se pogovorijo o skupnih težavah v zvezi s humanim mlekom, vključno s shranjevanjem le-tega. Matere darovalke vsake tri mesece serološko testirajo. Druga država z največ mlečnimi bankami je Francija, kjer se je prva mlečna banka odprla po koncu druge svetovne vojne. Tudi francoske darovalke morajo na tri mesece opraviti serološko testiranje. Zanimiva je tudi zgodba o prvi mlečni banki v Veliki Britaniji, kjer so do sedaj odprli 15 bank, ena pa je še načrtovana. Tam so prvo odprli po sili razmer, ko so se v bolnišnici kraljice Charlotte v Londonu leta 1939 rodili četverčki. Ker njihova mama ni imela dovolj mleka za vse, so ji na pomoč priskočile še druge mlade mamice, k čemur jih je spodbudilo bolnišnično osebje. Od nekdanjih jugoslovanskih držav je prvo mlečno banko odprla Srbija – na inštitutu za neonatologijo v Beogradu. Kot je razvidno iz tabele 1 imajo tudi Bolgarija, Portugalska, Estonija, Škotska in Severna Irska po eno, medtem ko tako kot Slovenija banke materinega mleka še nimajo Nizozemska, Poljska in Islandija, vse pa so načrtovane (Grce, 2011).. 10.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Tabela 1: Podatki o številu ustanovljenih in predvidenih mlečnih bank po svetu iz leta 2009 ANGLIJA 17. FRANCIJA 19. POLJSKA (1). AMERIKA 11. GRČIJA 2. PORTUGALSKA (1). AVSTRIJA 2. INDIJA. SLOVAŠKA 6. AVSTRALIJA 3. ITALIJA 23 + (3). SLOVENIJA (1). BELGIJA 3. ISLANDIJA (1). ŠKOTSKA 1. BOLGARIJA 1. JAPONSKA. ŠPANIJA 2. BRAZILIJA 168. MALORKA 1. ŠVEDSKA 25. ČEŠKA 3. NEMČIJA 9. ŠVICA 6. DANSKA 3. NIZOZEMSKA 1. FINSKA 15. NORVEŠKA 13. Opomba: številka v oklepaju pomeni koliko humanih mlečnih bank je v določeni državi še v ustanavljanju. Vir: Felc in Skale (2010, str. 343) 2.2.1. Uporaba darovanega ženskega mleka Darovano žensko mleko se uporablja: -. povsod tam, kjer mati nima dovolj lastnega mleka, celo za začetno dohranjevanje,. -. pri nedonošenih otrocih, saj je dokazano: manjše tveganje za nastanek nekrotizantnega enterokolitisa, višji inteligenčni kvocient otrok, ki so bili vsaj prve mesece hranjeni z darovanim mlekom (študija v Angliji). -. pri dojenčkih in večjih otrocih z nekaterimi obolenji: kronična ledvična odpoved, prirojene motnje metabolizma, pomanjkanje imunoglobulina A, različne alergije,. -. pri nekaterih obolenjih v odraslem obdobju: pri pomanjkanju imunoglobulinov A, po presaditvi jeter, pri kroničnih obolenjih prebave (npr. refluks),. -. tudi kot hrana za posvojene otroke.. Potek raziskav z namenom odkrivanja beljakovine, ki naj bi jo vsebovalo žensko mleko in ki povzroča programirano celično smrt pri nekaterih rakavih obolenjih (apoptozo) (Felc in Skale, 2010, str. 343).. 11.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. 2.2.2. Anonimnost Darovalke so vedno anonimne razen izjem, kot so npr. v muslimanski veri. Darovalke za to niso plačane vendar nekatere države krijejo stroške izposoje strojčkov za izbrizgavanje mleka. V večini držav uporabljajo električne strojčke (Felc in Skale, 2010, str. 343 – 344).. 2.2.3. Zakonodaja in vodenje Na čelu mlečne banke sta navadno dve osebi: direktor oz. koordinator, ki skrbi za tehnološki proces darovanega mleka in zdravnik – večinoma neonatolog, ki nadzira zdravje vsake darovalke in njenega otroka. Direktor mlečne banke je lahko svetovalec IBCLC, medicinska sestra, zdravnik ali oseba z znanjem o področju tehnologije mleka. V nekaterih deželah so mlečne banke pod nadzorom Ministrstva za zdravje, kot so to Poljska, Francija, Brazilija in Indija. V drugih pa je zakonodaja urejena po principu samostojne profesionalne organizacije, upoštevajo pa zakonodajo, ki velja za tkivne banke (Felc in Skale, 2010, str. 344). Vsaka darovalka in darovano mleko sta skrbno pregledana po zakonu, tako kot velja tudi za druge darovalce. Kri darovalk je testirana na tuberkolozo, virus HIV 1 in 2, humani T limfotropni virus 1 in 2 (HTLV), virus hepatitisa B in C ter sifilis. Testiranje krvi je brezplačno. V nekaterih državah pa se zanašajo na pasterizacijo in pisna oziroma ustna zagotovila o odsotnosti naštetih obolenj. V Evropi je bilo leta 2008, na pobudo nekaterih vodij mlečnih bank, ustanovljeno združenje European Milk Banking Association (EMBA), z namenom, da bi se zagotovilo enotnejše vodenje in enotni kriteriji za ustanovitev mlečnih bank ter enaki postopki predelave humanega mleka (Felc in Skale, 2010, str. 344).. 2.2.4. Predelava Mlečne banke uporabljajo različne zbiralnike za izbrizgavanje in shranjevanje mleka: -. Mnogo jih uporablja steklene zbiralnike, ki se dobro čistijo in se lahko ponovno porabljajo,. -. nekatere države pa uporabljajo plastične zbiralnike za enkratno uporabo.. Darovano mleko je zamrznjeno na -20° C, dokler ni toplotno obdelano. Nato je ponovno globoko zamrznjeno, da ohrani večino nutricijskih, imunoloških, hormonalnih in drugih lastnosti ženskega mleka, ne uniči pa patogenih klic. 12.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Toplotna obdelava (Holderjeva pasterizacija) na 62.5° C za 30 minut ohranja večino lastnosti materinega mleka (Felc in Skale, 2010, str. 344). 2.3. Predstavitev humane mlečne banke - v ustanavljanju v Sloveniji V ljubljanski porodnišnici bodo v kratkem v okviru Enote za intenzivno nego in terapijo novorojencev ustanovili prvo slovensko banko humanega mleka. Takih bank - večinoma delujejo v sklopu porodnišnic - je v Evropi že 158. Banka bo namenjena nedonošenčkom in bolnim novorojenčkom, katerih matere nimajo mleka in jih sedaj hranijo z nadomestkom mleka. Ti preparati so večinoma narejeni iz kravjega mleka in so varni za uporabo. Vendar je boljše humano mleko, saj ga otrok veliko laže prebavi. V okviru enote za intenzivno nego že dve desetletji deluje laktarij (mlečna kuhinja), kjer skrbijo za optimalno hranjenje prezgodaj rojenih otrok. Mame v laktarij prihajajo vsak dan in izbrizgavajo mleko za svojega nedonošenčka, ko je ta še v inkubatorju. Mleko shranijo v hladilniku in ga, če ga je več, kot ga otrok potrebuje tisti dan, zamrznejo. Da bi humano mleko lahko zagotovili tudi za nedonošenčke, katerih mame mleka nimajo, morajo mleko pasterizirati. V okviru banke bi prav tako želeli zagotoviti humano mleko vsem nedonošenčkom v prvih 3 do 5 dneh po rojstvu, ko mame še nimajo dovolj mleka in otroci prejemajo posebno formulo za nedonošenčke, narejeno iz kravjega mleka. Večina mam začne v laktariju mleko izbrizgavati drugi ali tretji dan po porodu. Na leto v intenzivni enoti sprejmejo od 150 do 170 zelo majhnih nedonošenčkov, ki bi humano mleko potrebovali. Mleko najpogosteje darujejo mame nedonošenčkov, ki imajo več mleka, kot ga potrebuje njihov otrok, darujejo pa ga lahko tudi mame donošenih otrok. Mleko bodo lahko izbrizgale doma v stekleničke ali vrečke, ga spravile v zamrzovalniku in dostavile banki. Ženske, ki bi želele darovati mleko, bodo morale izpolniti vprašalnik o svojem zdravstvenem stanju in življenjskem stilu, ne smejo biti na primer kadilke, jemati drog, kronično bolne, ne smejo jemati zdravil, prav tako jih bodo testirali na okužbo z virusi hepatitisa B in C, HIV, HTLV, sifilis (Lorenčič, 2011). 2.4. Alternative humane mlečne banke Na svetu se vse pogosteje pojavljajo različne alternative organiziranim mlečnim bankam. Različne organizacije in društva skušajo direktno povezati matere darovalke in prejemnice 13.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. darovanega mleka. Tu ne gre za mlečne banke ampak so te organizacije le informativne vir, ki pomaga izvedeti več o darovanju mleka in povezati družine, ki lahko pomagajo druga drugi. Ena od teh je ameriška organizacija MilkShare, ki je bila ustanovljena z namenom, da bi ženske izobrazili o alternativah prejemanja darovanega mleka, saj si vse mame v Ameriki ne morejo privoščiti darovanega mleka iz mlečne banke, ker jim zdravstveno zavarovanje le tega ne krije. MilkShare konkretno služi kot portal za iskanje daroval in prejemnic mleka, saj se vsi zavedajo, da ima materino mleko izredno prehransko vrednost za dojenčke. Kljub temu da tu vsi konkretne kontrole daroval, pa pri MilkShare menijo, da je privatno darovanje mleka lahko enako varno kot darovanje preko mlečne banke. Pri organizaciji svetujejo, da pred darovanje raziščete ali je vaša darovalka opravila ustrezna testiranja, predlagajo da o tem obvestijo tudi svojega pediatra in le ta lahko tudi pomaga pri ustrezni izbiri darovalke mleka. Priporočajo, da naj ima vsak pri stiku z donatorji v mislih sledeče: -. Mame donatorke so upravičeno zelo navezane na svoje mleko in odločitev, da delijo mleko je tudi čustvena odločitev. Potrebno je vedeti da delajo ogromno uslugo, zato prejemnice ne smejo pozabiti, da niso avtomatično upravičene do njihovega mleka, preprosto zato, ker imajo potrebo.. -. Kadar mame ne želijo svojega mleka pošiljati, ampak ga želijo deliti zgolj z lokalnimi družinami, takrat se na njih ne sme izvajati pritiska nanje, ampak je odločitev potrebno spoštovati, saj si s pritiskom zagotovo ne bomo zagotovili njihovega zaupanja.. -. Stroški povezani z darovanjem mleka nikoli ne smejo bremeniti darovalke, saj že z darovanjem. delajo veliko uslugo, zato morajo prejemniki poskrbeti za stroške. shranjevanja, pošiljanja in ostale stroške povezane s tem. -. Potrebno je vedeti, da je darovalki njena družina še vedno na prvem in ni moč pričakovati, da bi bilo drugače, saj ima tudi njena družina potrebe. Do darovalk in vseh, ki so vključeni v darovanje se je potrebno vsekakor vesti spoštljivo.. -. Nikakor pa naj za darovano mleko ne bi plačevali, saj gre v tem primeru za zelo tvegano prakso, ker bi nekateri to lahko začeli izkoriščati ( MilkShare, 2013).. Da bi bilo direktno darovanje mleka varno je potrebno upoštevati 4 temeljna vodila za varno izmenjevanje darovanega mleka: -. Obveščenost: matere so odgovorne za razumevanje tako tveganj kot koristi, ki jih prinaša tako hranjenje za dojenčka. 14.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. -. Pregled donatork: Matere lahko komunicirajo z donatorkami, jim postavljajo vprašanja o njihovem zdravju in načinu življenja prav tako pa lahko od njih zahtevajo rezultate testa krvi.. -. Varno ravnanje: Matere in donatorke morajo pri celotnem procesu darovanja poskrbeti, da delajo s čistimi rokami in opreme ter uporabljajo ustrezne metode za shranjevanje.. -. Domača pasterizacija: kadar so v dvomih lahko matere same doma pasterizirajo mleko s pomočjo pasterizatorja (Eats On Feets Founder & Licensed Midwife, 2013).. Poleg organizacij, ki spodbujajo brezplačno darovanje materinega mleka pa so se začele pojavljati različne organizacije, združenja, ki pa nasprotno podpirajo prodajo materinega mleka in le to spreminjajo v dobičkonosen posel. Ker obstaja velik razkorak med številom otrok, ki potrebujejo materino mleko in količino mleka, ki prihaja z donacijami se je tako oblikoval trg za njegovo prodajo. Internetna stran Only the Breast (»Samo dojka«) je primer spletnega trga za nakup in prodajo materinega mleka, kjer kupec lahko prebere oglase, prosi za zdravstvene podatke in organizira srečanje ali prevoz neposredno od prodajalca. Prodaja materinega mleka nekaterim ženskam tako prinaša kar precejšen dodaten vir zaslužka. Dnevno je objavljenih preko 2000 oglasov mamic, ki želijo prodati svoje mleko. Materino mleko stane od 1$ pa tudi do 5$ za eno unčo (28,41ml). Kar pomeni da morajo mamice za 100ml mleka odšteti od 3$ do 15$ (Only the breast, 2013).. Mnoge mame menijo, da je mleko potrebno zgolj podariti, ne pa ga tudi prodajati. Medtem, ko druge mame menijo da si za čas in energijo, ki jo porabijo za črpanje materinega mleka zaslužijo odškodnino. Nekatere skrbi, da bi nekateri izkoristili situacijo in začeli pod pretvezo prodajati kravje mleko namesto materinega, lahko da zaradi prevelike želje po zaslužku ne povedo svojega dejanskega zdravstvenega stanja (Beyer, 2013). Zagotovo je najbolj varno kadar matere dobijo mleko za svoje otroke v humani mlečni banki, vse alternative, tako tiste, kjer ženske prostovoljno donirajo, kot tiste, ki svoje mleko prodajajo, predstavljajo določeno tveganje.. 15.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. 2.5. Sestava materinega mleka Super hrana, vitaminski dodatek, probiotik, zdravilo, naravno cepivo, sredstvo za krepitev imunskega sistema, sladek priboljšek … – vse to je mamino mleko, ki je dojenčkom in malčkom tako lahko dostopno. Vsebuje okrog 200 različnih snovi, ki so pomembne za otrokov razvoj (Škoberne, 2012). V materinem mleku so prisotne različne beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, vitamini in minerali ter druge pomembne snovi.. Niti dve mami ne ustvarita enakega mleka za svojega otroka, pa vendar vse mame (razen najbolj podhranjenih) proizvedejo mleko, ki je visoko kakovostno. Njegova sestava se stalno spreminja skozi otrokov razvoj. Kolostrum (mlezivo) prvega dne je različen od kolostruma 2. ali 3. dne, mleko mam, ki rodijo prezgodaj, pa je posebej prilagojeno potrebam nedonošenčkov. Celo v času enega podoja se spreminjata sestava in okus – od »posnetega« za odžejanje na začetku, do smetanastega na koncu, kot bi otrok užival obrok z več jedmi ali hodi. Tudi zaščitne funkcije materinega mleka se prilagajajo okolju, v katerem živi. Na okus mleka pa vpliva tudi hrana, ki jo mati uživa, s čimer se otrok že navaja na prehrano družine. Medtem ko ima kravje mleko več beljakovin, ki jih telički potrebujejo za hitro rast, da lahko sledijo materi na travniku, ima človeško mleko več laktoze in maščobnih kislin, ki so pomembne za razvoj najpomembnejšega človeškega orodja – možganov. Manjša vsebnost beljakovin pa pomeni, da je potrebno človeške »mladičke« hraniti pogosteje, zato morajo biti matere v stalnem stiku z otrokom (Škoberne, 2012).. Beljakovine Predstavljajo manj kot 1 % sestave materinega mleka. Največ jih je v kolostrumu, ko otrok raste, pa količina postopoma upada, saj je počasi pripravljen tudi na vnos beljakovin iz druge hrane. Prevladujejo albumini in globulini, ki se imenujejo tudi sirotkine beljakovine in predstavljajo 60-80 % beljakovin v materinem mleku, ostalo je kazein. Sirotkine beljakovine so najbolj kakovostne beljakovine, kar jih lahko dobimo s hrano, so lahko in hitro prebavljive; vsebujejo tudi varovalne snovi, ki branijo pred okužbami. Kravje mleko pa vsebuje več kazeina, ki je veliko težje prebavljiv in tvori nekakšno kepo v otrokovem želodcu. Dojeni otroci imajo zato bolj tekoče blato in so pogosteje lačni od hranjenih po steklenički. 16.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Kazeinske molekule se med prebavo spremenijo v snovi, ki imajo uspavalni učinek. Protitelesa IgA so glavna protitelesa, ki naredijo nekakšen »živi zid« in ščitijo sluznice otroka pred vdorom mikrobov. Varujejo pred bakterijo E. Coli, verjetno tudi pred alergijami. Tudi druga protitelesa oz. imunoglobulini, med njimi IgG in IgM, pomagajo ščititi otroka pred okužbami. Mati lahko z uživanjem rib poveča vsebnost teh beljakovin v svojem mleku. Pomembno vlogo imajo naslednje beljakovine v materinem mleku: Tavrin – aminokislina, ki najverjetneje igra veliko vlogo pri razvoju možganskega tkiva in očesne mrežnice; v kravjem mleku ga praktično ni. Laktoferin – veže se na železo in ga pomaga absorbirati, poleg tega zavira rast bakterij, ki uspevajo ob prisotnosti železa v prebavilih (na primer koliformnih bakterij in glivic). Lizocim – otroka ščiti pred bakterijama E. Coli in Salmonella. Spodbuja tudi razvoj zdrave črevesne flore in ima protivnetne učinke. Zaščito pred rakom (manj levkemije pri otrocih in karcinoma dojke pri materah) pripisujejo beljakovini alfa-laktoglobulin, ki je sposobna prepoznati in ločevati zdrave zrele celice od maligno spremenjenih zarodkovih celic. Materino mleko je tudi vir probiotičnih laktobacilov, ki dojenčkovo črevesje ščitijo pred škodljivim bakterijami (Škoberne, 2012). Maščobe Predstavljajo 2-3 % celotne sestave in približno polovico kalorične vrednosti. Dajejo energijo za rast in razvoj, prispevajo k maščobnemu tkivu, ki pomaga dojenčku zadrževati toploto in ga dela prijetno mehkega. Nujne so za razvoj možganov in za absorpcijo vitaminov, ki so topni v maščobi. V materinem mleku so velike količine maščob DHA (omega-3 maščobne kisline) in AA (omega-6 maščobne kisline). Gre za dolgoverižne polinenasičene maščobne kisline, ki so pomemben strukturni del možganskih celic in so povezane z boljšim vidom in kognitivnimi sposobnostmi. Veliko je holesterola – otroci ga v prvih dveh letih življenja potrebujejo za razvoj živčnega sistema in za izgradnjo celičnih membran. Dojeni otroci imajo v odrasli dobi nižjo stopnjo holesterola, verjetno ker se preko holesterola v materinem mleku naučijo uravnavati holesterol v telesu.. 17.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Koncentracija maščob v mleku se s trajanjem podoja povečuje, zato je pomembno, da dojenček konča dojenje na eni dojki, preden mu ponudimo drugo. Zanimivo je tudi, da daljši ko je čas med podoji, manj je maščobe v mleku. Obrok le 20 minut po prejšnjem dojenju pa vsebuje veliko dragocenih maščob (Škoberne, 2012).. Ogljikovi hidrati Laktoza je glavni ogljikov hidrat v materinem mleku in je vir hitre energije. Tudi ta je pomembna za razvoj otrokovih možganov in centralnega živčnega sistema. Večji ko so možgani neke vrste – več je laktoze v njenem mleku. Zato je človeško mleko še posebej sladko. Laktoza pomaga zmanjševati količino nezdravih in spodbuja rast zdravih bakterij v želodcu. Zato blato dojenih otrok ne smrdi toliko. Pomembna pa je tudi za absorpcijo kalcija, ki ga otrok rabi za zdrav razvoj kosti in zob (Škoberne, 2012).. Vitamini in minerali Količina in tipi vitaminov v materinem mleku so neposredno povezani z maminim vnosom teh snovi, zato je pomembno, da se doječa mama dobro prehranjuje in uživa tudi hrano z vitamini, topnimi v maščobi – A, D, E in K. Pomembni so tudi vitamini, ki so topni v vodi – C, B2, B3, B5. Mineralov je sicer malo, zaradi česar je mleko laže prebavljivo, ampak se zelo dobro absorbirajo (npr. kalcij, cink, baker, selenij, železo). Železa je recimo veliko manj kot v prilagojenem mleku, ampak se absorbira 50-75 %, iz adaptiranega mleka pa le 5-10 %. Vitamina D, ki je potreben za uporabo kalcija, je v materinem mleku malo, saj ga otrok skladišči še iz časa nosečnosti in ga lahko sam proizvaja, če je njegova koža le nekaj minut dnevno izpostavljena soncu. Dodajanje je potrebno le če to ni mogoče (Škoberne, 2012).. Materino mleko vsebuje tudi mnoge encime (npr. lipaza, amilaza, proteaza) in hormone (rastni hormoni, prolaktin, oksitocin,…) ter množico živih celic. Med temi so zelo pomembni levkociti, ki imajo pomembno zaščitno funkcijo, saj usmerjajo imunski odziv in proizvajajo protitelesa, in jih ni mogoče dobiti z ničemer drugim. Pomembne pa so tudi žive bakterije v materinem mleku, ki »programirajo« imunski sistem novorojenčka.. 18.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Vse to - poleg psihološkega pomena - dela materino mleko idealno in nemogoče za posnemanje. Adaptirano (kravje) mleko je za dojenčka le oddaljen približek materinemu mleku (Škoberne, 2012).. 2.6. Prednosti materinega mleka V materinem mleku prevladujejo med beljakovinami laktalbumini in laktoglobulini. Te so lažje prebavljive in žlahtnejše od kazeina, ki prevladuje v kravjem mleku in je osnova za mlečne formule. Otrok jih tudi lažje izkoristi za tvorbo lastnih beljakovin. Maščobe v materinem mleku so za otroka lažje prebavljive. Pomembne so nenasičene, dolgoverižne in esencielne maščobne kisline, ki koristijo pri razvoju živčnega sistema (možganov, živcev in očesnega ozadja). V materinem mleku je več sladkorjev, največ pa laktoze, ki je pomembna za razvoj osrednjega živčevja. Vpliva tudi na kislost otrokovega blata, kar posredno zmanjšuje pogostnost okužb črevesja. Pospešuje še vsrkavanje kalcija iz črevesa in s tem preprečuje rahitis. Laktoza zadržuje vodo v telesu in s tem preprečuje izsušitve. V kravjem mleku je večja količina mineralnih snovi, ki zelo obremenjujejo otrokove ledvice. Poleg tega je razmerje med kalcijem in fosforjem v kravjem mleku neugodno, kar povzroča, da ju otrokovo črevo slabše vsrka kot iz materinega mleka (Hoyer, 2011, str. 6 in 7). Številna poročila poročajo o zmanjšanju števila infekcij in boljšem uspevanju zelo nezrelih otrok hranjenih z beljakovinsko obogatenim materinim mlekom ali darovanim ženskim mlekom (Felc in Skale, 2010, str. 343).. 2.7. Analiza materinega mleka Analiza materinega mleka je namenjena nedonošenčkom pod 32 tedni gestacije in omogoča individualno prilagojeno hranjenje. Nedonošenčki rastejo in pridobivajo težo pod krivuljami rasti kot bi uspevali intrauterino. Vemo tudi, da je v prematurnem mleku dovolj beljakovin za rast nedonošenčkov, v zrelem mleku pa premalo, zato je velikokrat treba materino mleko obogatiti z beljakovinskimi ojačevalci iz kravjega mleka. Za optimalno hranjenje nedonošenčka je zato zelo pomembno, da lahko z analizo materinega mleka natančno izmerimo, koliko posameznih hranil vsebuje mleko posamezne matere. Aparat z infrardečimi žarki omogoča analizo materinega mleka brez uporabe kemikalij in je okolju prijazen. Za enkratno analizo potrebujemo le 2 ml 19.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. materinega mleka. Rezultat dobimo v eni minuti. Vse komponente materinega mleka so izračunane hkrati. Vzorce analiziramo v duplikatu. Z analizo dobimo podatke o prehrambni vrednosti materinega mleka: maščobe, beljakovine, laktoza, suha snov, energijska vrednost. Vsebnost beljakovin in maščob v materinem mleku se čez dan precej spreminja, zato je smiselno analizirati 24-urni vzorec mleka. Za reprezentativni vzorec za analizo je treba zbirati materino mleko 24 ur v sterilni steklenici v hladilniku. Vzorec segrejejo na sobni temperaturi, aparat pa ga segreje pred analizo na 40 C. Zamrznjeni vzorec pred analizo odmrzujejo v hladilniku 12 ur ali v vodni kopeli. Odmrznjeni vzorec je treba pred analizo homogenizirati z ultrazvočnim homogenizatorjem (Borštnar, 2012).. 2.8. Izbrizgavanje in shranjevanje mleka Izbrizgavanje je odstranjevanje mleka iz dojk z ročnim izbrizgavanjem, črpanjem ter sestavo obeh načinov. Je redno in občasno. Pomembno je za spodbujanje tvorbe mleka, izpraznitev prepolnih dojk in učinkovito odstranjevanje ter zbiranje mleka. Slednje pride v poštev, če je otrok preslaboten za dojenje ali sta z materjo ločena. Matere potrebujejo jasna navodila in smernice, kako učinkovito izbrizgavati/črpati, da bo mleka čim več (Felc in Skale, 2010, str. 309). Ročno izbrizgavanje mleka Kadar neposredno dojenje ni mogoče zaradi bolezni otroka ali ker je nedonošen in še ni sposoben ustrezno sesati pri dojki, lahko mamica uporabi ročno metodo za izbrizganje mleka iz dojk. To metodo je mogoče uporabiti kjer koli, brez tehničnih pripomočkov, vendar terja nekaj potrpljenja in vaje, ko pa steče, je zelo enostavna in učinkovita, tudi pri prenapolnjenih dojkah (Gubanc, 2012, str. 5). Za učinkovito izbrizgavanje (slika 1) je pomemben pritisk na mestu za areolo, nikakor ne na areolo ali celo na bradavico. Ta pritisk povzroči “premik”mleka iz mlečnih sinusov v bradavico in navzven. Pomembno je pritisniti dojko na prsni koš in potem stiskati s palcem in prsti skupaj za bradavico in areolo. Pritisk se izvaja iz vseh smeri, zato je potrebno menjati roki (levo-desno) ali uporabiti obe roki na obeh dojkah. Roki krožita okoli areole in v ritmu pritiskata na vse mlečne vode in rezervoarje. Med izbrizgavanjem naj bi mame večkrat prenehale in dojki masirale, potem pa spet izbrizgavale. Včasih je potrebno spočiti tudi roki. 20.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. To izbrizgavanje je dobro vaditi pod tušem ali v kopalni kadi, ko so mame bolj sproščeni (Hoyer, 2011, str. 22 – 23). Slika 1 : Načini izbrizgavanja. Vir: Hoyer (2011, str. 23) Izbrizgavanje mleka z ročno črpalko Izbrati je potrebno dobro črpalko, ki ne okvarja bradavic. Za izbiro črpalke se je najbolje posvetovati z izkušenimi zdravstvenimi delavci ali svetovalci za dojenje. Sterilizirane črpalke se uporabljajo za otroke, stare do enega meseca ali bolne. Za druge je pomembno, da je črpalka čista. Izbrati je potrebno najbolj primeren nastavek za bradavico in bradavico usmeriti točno v sredino odprtine. Prične se z nekaj počasnih pritiskov na črpalko, da pride do sproščanja mleka in se pokažejo prve kapljice mleka. Potem mleko odločno črpajo. Ko curek preneha ali postane počasen, odnehajo in odstavijo črpalko. Dobro je, da so mame sproščene, popijejo tekočino in pomasirajo dojke. Potem poskusijo znova. Priporočljivo je izbrizgavanje po 5 minut na vsaki dojki in potem ponovno še za 3-5 minut na obeh (Hoyer, 2011, str. 22 – 23).. 21.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Izbrizgavanje mleka z električno črpalko Z električno črpalko (slika 2 in 3) je olajšano in poenostavljeno izbrizgavanje mleka v primeru, da si ga morajo izbrizgavati po urniku, ob daljši ločitvi. Vse v zvezi z električno črpalko mame naučijo zdravstveni delavci v porodnišnicah. Priporočljivo je izbrizgavanje ali črpanje mleka v isto posodo, ki bo služila tudi za shranjevanje in morda tudi za hranjenje otroka. Odprtino na nastavku črpalke je potrebno naravnati natančno na bradavico. Na začetku se naravna aparat na nizko moč, ko pritečejo prve kapljice, pa se vlek črpalke poveča na normalno jakost, tako da teče mleko v curku. Prične se s 5 minutami na vsaki dojki. Potem se vrne na prvo dojko še za 3-5 minut in enako na drugo. Če želijo obdržati laktacijo, svetujejo, da redno izbrizgavajo na 2-3 ure podnevi in tudi vsaj 1x ponoči. Izbrizgavanje z menjavo dojk in ponavljanjem traja 15-20 minut na vsaki dojki ali tako dolgo, kot je še prisotno iztekanje curka mleka. Seveda pa izbrizgavanje ni nikoli tako učinkovito, kot je sesanje otroka (Hoyer, 2011, str. 24). Pogostost izbrizgavanja je odvisna od razlogov zanj. Po prezgodnjem porodu pričnejo izbrizgavati čim prej (v prvih 6 do 24 urah) po porodu od 8 do 10 krat v 24 urah. Za izboljšanje tvorbe mleka je priporočljivo izbrizgavanje po vsakem dojenju, za izpraznitev prepolnih dojk pa do olajšanja (Borštnar, 2012). Slika 2: Električna črpalka. Vir: Borštnar (2012, str. 4). 22.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Slika 3: Prikaz črpanja z električno črpalko. Vir: Borštnar (2012, str. 5). Shranjevanje mleka Čeprav je žensko mleko, zlasti mlezivo zelo odporno proti tvorbi škodljivih bakterij, veljajo za njegovo hranjenje določena priporočila (Tabela 2 in 3).. 23.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Tabela 2: Hranjenje zrelega mleka za zdravega otroka. Temperatura. Čas hranjenja. 25° C (sobna temperatura). < 6 ur. Odtaljeno mleko v hladilniku (4° C). < 24 ur. Hladilna torba 15° C (transport). < 24 ur. Hladilnik (4° C). < 8 dni. Priročni zamrzovalnik. 14dni. Zamrzovalnik ( - 5° C). < 6 mesecev. Globoko zamrzovanje ( - 20° C). < 12 mesecev. Vir: Felc in Skale (2010, str. 318). Tabela 3: Hranjenje mleka za hospitaliziranega otroka. Temperatura. Čas hranjenja. 25° C (sobna temperatura) (najbolje: takoj v < 4 ure hladilnik) Odtaljeno mleko pri temperaturi (25° C). < 4 ure. Odtaljeno mleko v hladilniku (4° C). < 24 ur. Hladilna torba 15° C (transport). < 24 ur. Hladilnik (4° C). < 8 dni. Priročni zamrzovalnik. ni priporočljivo. Zamrzovalnik ( - 5° C). < 3 mesece. Globoko zamrzovanje ( - 20° C). < 6 mesecev. Vir: Felc in Skale (2010, str. 319) Za hranjenje in zamrzovanje mleka so najprimernejše steklene posodice (katere se ne sme napolniti do vrha), nato plastične (boljša kot zamegljena je prozorna plastika) in nazadnje plastične vrečke (nevarnost razpoka vrečke), ki morajo biti označene z datumom polnjenja (Šauperl, 2007, str. 61). 24.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Najprej se uporabi tiste s starejšim datumom po načelu »first in – first out«. Najbolje je, da se mleko zamrzuje v manjših količinah, primernih za en obrok (od 60 do 80 ml do drugega tedna, od 80 do 150 ml do dveh mesecev, od 150 do 180 ml od drugega do četrtega meseca in od 180 do 200 ml od četrtega do šestega meseca otrokove starosti). Najlažje se odtali v topli tekoči vodi, nikakor pa ne v mikrovalovni pečici (izguba antivnetnih dejavnikov, nevarnost opekline pri otroku). Pred uporabo je potrebno mleko večkrat nežno pretresti, da se razpršijo plasti, ki se normalno pojavijo med njegovo hrambo (vodeno na dnu, gosto v sredini in plast smetane na vrhu posode). Že pogreto mleko, ki predstavlja ostanek obroka, je najbolje zavreči (Felc in Skale, 2010, str. 318 – 319). 2.9. Mlečna kuhinja V Mlečni kuhinji pripravljajo mlečne mešanice za novorojenčke, ki zaradi različnih razlogov ne morejo biti dojeni ter za novorojenčke, ki so dalj časa hospitalizirani v porodnišnici. Mlečna kuhinja se deli na čisti in nečisti del. V čistem delu mlečne kuhinje medicinske sestre pripravljajo obroke za nedonošenčke ali bolne novorojenčke. V nečistem delu mlečne kuhinje delo opravljajo bolniške strežnice z ločenimi nalogami: »čista in nečista«. »Čista« skrbi za otroške stekleničke in sicer delo opravlja v nečistem delu mlečne kuhinje, »nečista« pa skrbi za higieno prostorov in opreme. Delo opravljata po higienskem programu sistema HACCP, ki je z zakonodajo predpisan in standardno določen higienski program, ki je nujno potreben za zagotavljanje varnosti (Borštnar, 2012). 2.9.1. Priprava obroka za nedonošenčka ali bolnega novorojenčka Pri zbiranju in shranjevanju materinega mleka, moramo upoštevati pravila asepse. Vse sestavne dele črpalke je potrebno po vsaki uporabi mehanično očistiti ter razkužiti oz. sterilizirati. Mati si pred črpanjem roke umije z milom, obriše do suhega in razkuži, dojke si po predhodnem tuširanju še enkrat obriše s sterilnimi zloženci in fiziološko raztopino (interna navodila laktarija). Ko si mleko izčrpa v sterilno posodico ali steklenico, ga prelije v stekleničko, v kateri ga bo hranila v hladilniku. Stekleničko še označi s svojim imenom in priimkom, uro črpanja in sobo nedonošenčka.. 25.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Izčrpano mleko hranijo v hladilniku ( do 5° C) in ga porabijo za hranjenje njenega otroka v 48 urah, ali pa zamrznejo na -18°C za največ 6 mesecev. Zamrznjeno mleko odtalijo na sobni temperaturi (ne v vroči vodi ali v mikrovalovni pečici). Mleko označijo z zvezdico, datumom in uro tajanja in ga hranijo v hladilniku 24 ur. Ob tem morajo paziti, da ne pride do kontaminacije. V ljubljanskem laktariju mleko uporabljajo (v zamrzovalni skrinji) največ 3 mesece. Mleko od posameznih črpanj sproti ohladijo v hladilniku in ga zlijejo v stekleničko in zamrznejo. V laktariju pripravijo materino mleko v stekleničke za vsak obrok posebej in ga dostavijo v hladilnik na enoto intenzivne terapije. 30 minut pred obrokom ga segrejejo v suhem grelcu na 37° C. Segrevanje daljši čas pred zaužitjem je lahko nevarno, saj se morebitni škodljivi mikroorganizmi v toplem okolju zelo hitro razmnožijo. Segrevanje materinega mleka v mikrovalovni pečici ni dovoljeno, ker se v njej uničijo zaščitne snovi zaradi neenakomernega segrevanja. Odtajanega materinega mleka se ne sme ponovno zamrzniti, ostanek obroka je potrebno zavreči. Matere, ki so iz različnih vzrokov odpuščene iz porodnišnice si kupijo ročno črpalko. Doma si črpajo in shranjujejo materino mleko po navodilih iz laktarija, ob obiskih ga v hladilni torbi prinašajo v laktarij. Kadar je mama predčasno odpuščena, prejme navodila o: pravilnem umivanju rok, nakupu ročne črpalke njeno pravilno vzdrževanje in sterilizacija črpalke, uporabi ledene ploščice, ter o izposoji hladilne torbe, zložencev, stekleničke, flumastra. S podatki o vsakodnevnem beleženju količine načrpanega materinega mleka le ti kažejo, da so otroci v ljubljanski porodnišnici hranjeni večinoma z materinim mlekom (Felc in Skale, 2010, str. 339).. 26.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. 2.10. HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point – Analiza tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk) HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point – Analiza tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk) je sistem kontrole živil, ki temelji na preprečevanju tveganj v zvezi z neoporečnostjo živil in so ga mednarodne strokovne organizacije s področja živil ocenile kot najučinkovitejše sredstvo za nadzorovanje bolezni, ki so posledica zaužitih oporečnih živil. HACCP je izpeljan iz analize možnih tveganj in njihovih posledic, tehničnega sistema ,ki obravnava živila, jedi in vse njegove sestavine, pripravljalne faze ter ugotovi in obvladuje kritične točke za neoporečnost živil, jedi, prehrane. HACCP je še posebej primerna tehnika za ugotavljanje prisotnosti mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih nevarnosti, ki vplivajo na neoporečnost živil, ter ugotavljanje nevarnosti in kritičnih kontrolnih točk v zvezi z zdravstveno neoporečnostjo in kakovostjo izdelkov. Namen načrta HACCP je zagotoviti zdravstveno ustrezna zdrava živila skozi tehnološki proces priprave in izdaje jedi ter transporta. Za dosego cilja je potrebno vsa morebitna tveganja (mikrobiološka, kemična in fizikalna) preprečiti, odstraniti ali znižati na sprejemljiv nivo. Cilj sistema HACCP je zagotoviti varno hrano na enostaven način, to je z obvladovanjem kontrolnih (KT) in kritičnih kontrolnih točk (KKT). Celoten sistem za zagotavljanje varnosti živil mora biti tak, da ga zaposleni razumejo in tudi izvajajo. To zagotovimo s stalnim usposabljanjem zaposlenih glede načel HACCP, dobre higienske in proizvodne prakse. Hospitalizirane otroke, predvsem pa nedonošenčke in novorojenčke, uvrščamo v rizično skupino prebivalstva glede prisotnosti morebitnih dejavnikov tveganja za nastanek bolnišničnih. okužb.. Ogroženost. hospitaliziranih. otrok,. zlasti. nedonošenčkov. in. novorojenčkov, je večja, ker imajo mnogi tudi oslabljen imunski odziv (Borštnar, Trtnik in Škorja, 2012). Sestavni del zdravljenja je tudi prehrana, ki je tudi lahko možen povzročitelj bolnišničnih okužb. Zato si moramo pri pripravi otroške hrane prizadevati za uporabo takšnih postopkov dela v celotni prehrambni verigi, da dosežemo končni cilj – mikrobiološko neoporečno, zdravo in varno hrano (Borštnar, Trtnik in Škorja, 2012).. 27.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Stroka svetuje centralizirano pripravo hrane za dojenčke v mlečni kuhinji z usposobljenim osebjem po načelih sistema HACCP je z zakonom določen obvezni sestavni del internega nadzora v vseh postopkih priprave, transporta in ravnanja s hrano. Je preventiven, sistematičen način proizvodnje varnih oziroma zdravstveno ustreznih živil. Uvedba HACCP sistema v proizvodnem procesu živil pomeni, da moramo prepoznati, določiti in oceniti vse možne dejavnike tveganja, ki lahko nastopijo od sprejema surovin do izdaje hrane. Sistem HACCP torej omogoča prepoznavanje bioloških, kemičnih in fizikalnih dejavnikov, ki predstavljajo tveganje za zdravje, ter izvajanje potrebnih ukrepov stalnega nadzora na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v proizvodnji in prometu živil, kjer je tveganje možno. HACCP je torej osredotočen na preprečevanje oziroma nadzorovanje in tako obvladovanju dejavnikov tveganja. V izvajanje HACCP sistema so vključeni vsi delavci v procesu, zato je učinkovitost sistema odvisna od njihovega vestnega in pravilnega izvajanja predpisanih postopkov. Če odpove posameznik, je vestno delo vseh drugih članov skupine lahko zaman, saj je izvajanje HACCP sistema skupinsko delo. Pomembnosti sistema HACCP in s tem proizvodnjo varne hrane se morajo namreč zavedati vsi, ki so vključeni v celotno verigo od prevzema surovin (npr. mlečne formule) do transporta, ki mora biti čim krajši, in seveda do hranjenja dojenčka in s tem shranjevanja mlečne mešanice na oddelkih. Vsak posameznik v verigi je odgovoren za varen in mikrobiološko neoporečen končen izdelek. V kolikor se veriga na posamezni točki poruši, je vsak trud in upoštevanje načel sistema HACCP zaman. Zato se morajo tudi na oddelkih zavedati, da je ustrezna higiena opreme in pripomočkov zelo pomembna za varen končni izdelek – varno prehrano nedonošenčkov in novorojenčkov, s tem pa upoštevati predpisana navodila glede vzdrževanja higiene in ravnanja s hrano.. Med pridelavo, pripravo, shranjevanjem, delitvijo in transportom je vsaka hrana lahko izpostavljena biološkim, kemijskim in fizikalnim nevarnostim oziroma tveganjem. Nepravilno ravnanje s hrano, zlasti neupoštevanje zahtev po pravilnih temperaturah in rokih, omogoča preživetje in razmnoževanje bakterij, plesni, kvasovk in tvorbo toksinov. Da bi se temu izognili, moramo pri delu z živili upoštevati pravila dobre higienske prakse. Najpomembnejši področji dobre higienske prakse sta osebna higiena zaposlenih in pravilni postopki pri pripravi hrane (pravilno skladiščenje, toplotna obdelava, ohlajevanje toplotno že obdelane hrane,. 28.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. ponovno pogrevanje, odtajanje, pravilen transport …). Prav tako je potrebno skrbeti za visoko stopnjo osebne čistoče in čistoče prostorov ter delovnih površin. Vsi postopki, ki so vpeljani v mlečni kuhinji (postopek priprave, ohlajevanje, shranjevanja mlečnih mešanic in materinega mleka), morajo biti standardizirani in imajo svojo vlogo pri varnem in mikrobiološko neoporečnem izdelku. Poleg zagotavljanja vseh ustreznih postopkov pri pripravi mlečnih mešanic pa sta zelo pomembna tudi ustrezna oprema ter postopek priprave, ki lahko močno vplivata na varnost hrane. Osebje mora izdelati, upoštevati ter zagotoviti ustrezno čiščenje prostorov in opreme, izdelati načrt čiščenja ter ustrezno evidentirati opravljeno čiščenje. Oprema in vse površine, ki pridejo v stik z živili, se kontaminirajo z mikrobi. Kontaminacija se lahko prenese na živila, ki jih tu pripravljamo kasneje. Zato je po vsaki prekinitvi dela in vedno, ko se prične pripravljati drugo živilo, potrebno čiščenje. Po čiščenju se morajo površine dobro sprati, da se odstranijo vsi ostanki čistil in razkužil (upoštevati navodila proizvajalca čistila). Postopki čiščenja in razkuževanja morajo biti natančno izdelani in napisani. Iz načrta čiščenja mora biti razvidno, kaj se čisti, kdaj se čisti, kdo čisti, kako čisti in s čim čisti. Po končanem delu se mora izvajalec čiščenja podpisati, da je postopek čiščenja nadzorovan. Seveda pa mora biti zagotovljenega dovolj osebja, ki opravlja redno čiščenje prostorov in opreme. Prav tako mora biti zagotovljena ustrezna razporeditev prostora, ki omogoča ločevanje nečistega dela (pomivanje) in čistega dela kuhinje (priprava, shranjevanje hrane), da ne pride do navzkrižne kontaminacije. Z ustrezno vzpostavljenim in rednim izvajanjem postopkov, ki jih zahteva sistem HACCP se lahko zagotovi varno in mikrobiološko neoporečno živilo, kar pa je obvezno pri pripravi hrane, ki se pripravlja v mlečni kuhinji in laktariju (Borštnar, Trtnik in Škorja, 2012).. 29.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. 3 ZDRAVSTVENA VZGOJA IN DOJENJE Definicij zdravstvene vzgoje je več. Vsem je skupno poudarjanje procesa učenja z oblikovanjem pozitivnih stališč, navad, oblik obnašanja in ne le znanja o zdravem načinu življenja. Sodobna definicija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pravi, da je zdravstvena vzgoja kombinacija izobraževalnih in vzgojnih dejavnosti, ki dosežejo, da ljudje želijo biti zdravi, vedo, kako postanejo in ostanejo zdravi, in da naredijo vse, kar je v njihovi moči, za varovanje zdravja, ter da poiščejo pomoč takoj, ko jo potrebujejo. Zdravstvena vzgoja se ne ukvarja samo s posamezniki, njihovim zdravjem ter tveganim obnašanjem, pač pa tudi s skupinami oz. skupnostjo. Povedano drugače je zdravstvena vzgoja proces, v katerem se posamezniki in skupine učijo ravnati tako, da krepijo zdravje, ga ohranjajo in uveljavljajo, je kombinacija učenja in vzgoje. Torej ljudi osvešča o potrebi biti zdrav, ostati zdrav, vedeti, kako doseči zdravje in kako in kdaj poiskati strokovno pomoč. Zdravje in skrb za zdravje nam nista dana sama po sebi. Obojega se je potrebno naučiti, ju vrednotiti in nenehno negovati. Za to pa je potrebno znanje in motivacija (Hoyer, 2005).. 3.1. Vloga medicinske sestre Delo medicinske sestre v mlečni kuhinji in laktariju je tudi ob pacientu. Ob materi, ki si izbrizgava mleko in ob nedonošenčku, bolnemu novorojencu na intenzivni enoti. Najbolje opravljeno je tisto delo, ko zaposleni verjame v rezultate svojega dela. Skupaj z mamo, za novorojenčka naredijo največ, kar lahko, tako da ga zdravo hranijo. Skupni cilji še povečajo zaupanje in občutek pripadnosti (Borštnar, 2012). V mlečni banki oz. laktariju medicinske sestre poleg tega, da pomagajo skrbeti za prehrano nedonošenčkov in bolnih, skrbijo tudi za prehrano zdravih novorojenčkov. Mame učijo, kako naj pravilno izbrizgavajo mleko, da bo najprimernejša hrana za njihovega otroka (Borštnar, 2012). V laktariju tako mame lahko pridobijo pomembne informacije o dojenju, težavah pri dojenju, pomenu materinega mleka za otroka ipd. Delo, ki ga opravljajo v mlečni kuhinji in laktariju je izredno specifično. Z ustrezno vzpostavljenim ter rednim izvajanjem postopkov, ki jih zahteva sistem HACCP, predpisanimi 30.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. standardi procesne metode dela in dobro higiensko prakso, lahko zagotovijo varno in mikrobiološko neoporečno živilo, kar pa je obvezno pri pripravi hrane, ki se pripravlja v mlečni kuhinji in laktariju (Borštnar, 2012). V laktariju medicinske sestre učijo mame pravilno umiti in razkužiti roke, pravilno uporabiti pripomočke, osvojiti tehniko izbrizgavanja in pravilno označiti ter shraniti materino mleko. Medicinske sestre v laktariju pomagajo še: - otročnicam v času bivanja v porodnišnici, predvsem materam nedonošenčkov, - materam do šest tednov po porodu v slučaju zastoja mleka, vnetja dojk (po pregledu ginekologa), ali pri težavah z dojenjem (tudi po telefonu), -. nosečnicam pri težavah z dojkami (Borštnar, 2012).. Medicinske sestre opravljajo tudi laboratorijsko delo in sicer analizo materinega mleka, ki je namenjena nedonošenčkom pod 32 tedni gestacije in omogoča individualno prilagojeno hranjenje (Borštnar, 2012).. 31.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. 4 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA 4.1. Namen raziskave Namen raziskave je ugotoviti osveščenost mater o pomembnosti humanih mlečnih bank. 4.2. Raziskovalna vprašanja 1. Raziskovalno vprašanje: Ali ženske verjamejo, da je materino mleko najprimernejša hrana za otroka? 2. Raziskovalno vprašanje: Ali okolje in družba vplivata na odločitev matere glede načina prehranjevanja otroka? 3. Raziskovalno vprašanje: Ali ženske poznajo namen humanih mlečnih bank?. 4.3. Materiali in metode Za potrditev oziroma zavrnitev raziskovalnih vprašanj smo uporabili naslednje tehnike oziroma metode:  Študij in analiza ustrezne literature,  Metoda zbiranja podatkov z delno strukturiranimi vprašalniki,  Statistična metoda izražene frekvenčne porazdelitve posameznih odgovorov,  Uporaba deskriptivne metode na celotnem vzorcu za porazdelitev kvalitativnih in kvantitativnih podatkov. Podatke smo analizirali ter jih grafično prikazali s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Microsoft Excel. Za izvedo raziskave smo pridobili soglasje s strani vodstva Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana - Ginekološka klinika porodnišnica Ljubljana - Klinični oddelek za perinatologijo, ter etično soglasje Univerze Maribor – Fakulteta za zdravstvene vede. 4.3.1. Vzorec anketiranih oseb Anketirali smo 30 žensk različnih starostnih skupin, ki so bile hospitalizirane v porodnišnici Ljubljana in so rodile.. 32.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. 4.3.2. Čas in kraj anketiranja Raziskavo smo izvedli v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana - Ginekološka klinika porodnišnici Ljubljana oz. Klinični oddelek za perinatologijo – mlečna kuhinja z laktarijem. Anketiranje je potekalo mesecu maju in juniju. 4.4. Etični vidik Vse sodelujoče v raziskavi smo seznanili z namenom in cilji raziskave, zagotovljena jim je bila anonimnost in možnost odklonitve sodelovanja v raziskavi.. 33.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. 5 REZULTATI RAZISKAVE 5.1. Analiza podatkov Na začetku ankete smo najprej preverili demografsko strukturo anketirancev. Ker se je anketa izvajala v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana - Ginekološka klinika - Porodnišnici Ljubljana oz. klinični oddelek za perinatologijo – mlečna kuhinja z laktarijem, so bili vsi anketirani ženskega spola. Graf št. 1. Starostna struktura. Polovica (46,7%) anketirank je bilo starih med 21 in 30 let, druga polovica anketirank (46,7%) je bilo starih med 31 in 49 let, 6,7% jih je bilo starejših od 41 let, medtem ko nobena anketiranka ni bila mlajša od 20 let.. 34.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Graf št. 2. Izobrazbena struktura. 50 % anketiranih ima srednješolsko izobrazbo, 26,7% višjo oz. visokošolsko izobrazbo, 16,7% ima univerzitetno izobrazbo in le 6,7% anketiranih ima zgolj osnovnošolsko izobrazbo. Graf št. 3. Število zaporednega poroda. Pri skoraj polovici anketirank (46,7%) je šlo za prvi porod, pri 33,3% za drugi porod, pri 13,3% za tretji porod in pri 6,7% za četrti porod.. 35.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Graf št. 4. Mnenje anketirank ali je materino mleko najpomembnejša hrana. V celoti (100% ) se anketiranke strinjajo, da je materino mleko za otroka najprimernejša hrana. Graf št. 5. Sestavine materinega mleka. V celoti (100%) anketiranke vedo, da materino mleko vsebuje sestavine, ki zadostujejo vsem otrokovim potrebam prvih šest mesecev.. 36.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Graf št. 6. Bistvene sestavine materinega mleka. 56,7% anketirank meni, da materino mleko vsebuje ogljikove hidrate, beljakovine, minerale, vitamine, maščobne kisline LC, PUFA, 36,7% anketirank meni, da materino mleko vsebuje ogljikove hidrate, beljakovine, minerale, vitamine in 6,7% anketirank meni, da materino mleko vsebuje ogljikove hidrate, beljakovine, minerale, maščobne kisline LC, PUFA.. 37.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Graf št. 7. Sodoben ritem življenja, večno hitenje, razvoj prehranske industrije in uživanje manj zdrave hrane je krivo za zapostavljanje kvalitet materinega mleka. Ritem življenja Se strinjam. 24. 80%. Se ne strinjam. 1. 3.3%. Se delno strinjam. 5. 16.7%. Več kot ¾ (80%) anketirank se strinja, da ritem življenja vpliva na kvaliteto materinega mleka. 16,7 % anketirank se delno strinja, da ritem življenja vpliva na kvaliteto materinega mleka. Večno hitenje Se strinjam. 23. 76.7%. Se ne strinjam. 2. 6.7%. Se delno strinjam. 5. 16.7%. Več kot ¾ anketirank se strinjam, da večno hitenje vpliva na kvaliteto materinega mleka. 16,7% se delno strinja, da večno hitenje vpliva na kvaliteto materinega mleka in le 6,7% anketirank se ne strinja, da večno hitenje vpliva na kvaliteto materinega mleka. Razvoj prehranske industrije Se strinjam. 21. 70%. Se ne strinjam. 3. 10%. Se delno strinjam. 6. 20%. Velika večina (70%) se strinja, da ima razvoj prehranske industrije vpliv na kvaliteto materinega mleka, 20% anketirank se delno strinja, da ima razvoj prehranske industrije vpliv na kvaliteto materinega mleka in le 10% anketirank se ne strinja, da ima razvoj prehranske industrije vpliv na materino mleko.. 38.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Uživanje manj zdrave hrane Se strinjam 23. 76.7%. Se ne strinjam. 2. 6.7%. Se delno strinjam. 5. 16.7%. Več kot ¾ anketirank se strinja, da uživanje manj zdrave hrane vpliva na kvaliteto materinega mleka, 16,7% anketirank se delno strinja, da uživanje manj zdrave hrane vpliva na kvaliteto materinega mleka in le 6,7% se ne strinja, da uživanje manj zdrave hrane vpliva na kvaliteto materinega mleka. Graf št.8. Pomen mlečne banke Možnost darovati svoje mleko za druge otroke Hranjenje svojega otroka z mlekom druge matere Drugo (dopolnite). 19. 73.1%. 4. 15.4%. 3. 11.5%. V veliki večini (73,1%) so anketiranke najprej pomislile, ko so slišale za mlečno banko, da gre za možnost darovanja svojega mleka za druge otroke, 15,4% so anketiranke najprej pomislile, ko so slišale za mečno banko, da gre za hranjenje svojega otroka z mlekom druge matere in 11,5% anketirank, ki so imele možnost napisati svoj željen odgovor so najprej pomislile, ko so slišale za mlečno banko, da gre za hranjenje svojega otroka s svojim mlekom in shranjevanje njenega mleka in ena od anketirank ni pomislila na nič.. 39.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Graf št. 9. Mnenje o pomenu darovanega materinega mleka, kadar je hranjenje z materinim mlekom zaradi kakršnega koli razloga onemogočeno.. Več kot ¾ (80%) anketirank meni, da je darovano mleko najboljša mogoča izbira, kadar je hranjenje z materinim mlekom zaradi kakršnega koli razloga onemogočeno, 13,3% anketirank meni da ni darovano mleko najboljša mogoča izbira, kadar je hranjenje z materinim mlekom zaradi kakršnega koli razloga onemogočeno in le 6,7% anketirank meni, da je darovano mleko včasih najboljša mogoča izbira, kadar je hranjenje z materinim mlekom zaradi kakršnega koli razloga onemogočeno. Graf št. 10. Vpliv družbe na odločitev kako hraniti otroka.. Večina anketirank (83,3%) pravi, da ne bi imel nihče vpliva na njeno odločitev glede načina hranjenja njenega otroka in 16,7% anketirank pravi, da bi imel mož/ partner vpliv na njeno odločitev glede načina hranjenja njenega otroka.. 40.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Graf št. 11. Vpliv družbe na odločitev žensk o možnosti darovanja mleka v humano mlečno banko.. Večina anketirank (83,3%) pravi, da ne bi imel nihče vpliv na njeno odločitev o možnosti darovanja njenega mleka v mlečno banko in 16,7% anketirank pravi, da bi imel mož/ partner vpliv na njeno odločitev o možnosti darovanja njenega mleka v mlečno banko. Graf št.12. Pridobljene informacije o prednostih oziroma pomenu dojenja. Več kot polovica (53,6%) anketirank je pridobilo največ informacij o prednostih oz. pomenu dojenja od medicinske sestre, 28,6% anketirank je pridobilo največ informacij o prednostih oz. pomenu dojenja iz revije n knjige, 10,7% anketirank je pridobilo največ informacij o prednostih oz. pomenu dojenja doma od mame in le 3,4% anketirank je pridobilo največ informacij o prednostih oz. pomenu dojenja preko televizije.. 41.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Graf št. 13. Zaupanje v pomen humane mlečne banke. V veliki večini (73,4%) anketirank verjame v pomen humane mlečne banke, 23,3% anketirank delno verjame v pomen humanih mlečnih bank in le 3,3% anketirank ne verjame v pomen humanih mlečnih bank. Graf št. 14. Pripravljenost darovanja mleka v mlečno banko.. V celoti (100%) bi bile anketiranke pripravljene darovati svoje mleko v mečno banko, če bi ga imele več kot bi ga potreboval njen otrok.. 42.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Graf št. 15. Mnenje anketirank, ali bi dovolile hranjenje otroka z mlekom iz mlečne banke.. Velika večina (70%) anketirank bi se strinjalo, da hranijo njenega otroka z mlekom iz mlečne banke, če ne bi bilo na voljo njenega mleka in 30% anketirank se ne bi strinjalo, da hranijo njenega otroka z mlekom iz mlečne banke, če ne bi bilo na boljo njenega mleka. Graf št. 16. Pomen humane mlečne banke.. Več kot polovica (63,3%) anketirank pri vprašanju o pomenu mlečne banke meni, da so humane mlečne banke ustanovili zato, da otroci, tisti najbolj ranljivi, uživajo njim primerno hrano, 30% anketirank meni, da je mleko druge matere boljše kot nadomestna formula, ki je narejena na osnovi kravjega mleka in le 6,7% anketirank meni, da humana mlečna banka poskrbi, da je mleko »zdravo«.. 43.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Graf št. 17. Podpiranje ustanovitve humane mlečne banke v Sloveniji.. V celoti (100%) anketiranke podpirajo ustanovitev humane mlečne banke v Sloveniji. Graf št. 18. Mnenje anketirank ali naj ima vsaka porodnišnica laktarij.. V celoti (100%) anketiranke menijo, da bi morala imeti vsaka porodnišnica svoj laktarij.. 44.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Graf št. 19. Pridobljene informacije in pomoč medicinskih sester v laktariju.. V veliki večini (73,3%) anketirank pravi, da so dobile potrebne informacije in pomoč medicinskih sester v laktariju, 26,7% anketirank pa je napisalo svoj komentar in sicer: zelo profesionalen odnos, sestre v laktariju so super, neprecenljiva psihična pomoč, zelo prijazne in ustrežljive, vsa pohvala, zelo lepo ti svetujejo (samo tako naprej), vse so zlate sončice, sestre v laktariju so zlate, osebje laktarija je profesionalno, dostopno za vprašanja, pomoč, svetovanje in zelo prijazno. Graf št. 20. Pomen komunikacije za uspešno hranjenje novorojenčka.. V celoti (100%) so anketiranke potrdile, da je komunikacija med njimi in medicinskimi sestrami v laktariju velikega pomena za uspešno hranjenje novorojenčka.. 45.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. Graf št. 21. Mnenje anketirank ali počutje in razpoloženje vpliva na boljšo laktacijo.. V celoti (100%) se anketiranke strinjajo, da njihovo počutje in razpoloženje vpliva na boljšo laktacijo.. 46.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. 5.2. Preverjanje raziskovalnih vprašanj 1. Raziskovalno vprašanje: Ali ženske verjamejo, da je materino mleko najprimernejša hrana za otroka? S pomočjo raziskave smo ugotovili, da je materino mleko po mnenju anketirank (100 %) najprimernejša hrana za otroka. Raziskovalno vprašanje je potrjeno. 2. Raziskovalno vprašanje: Ali okolje in družba vplivata na odločitev matere glede načina prehranjevanja otroka? S pomočjo raziskave smo ugotovili, da v veliki večini (83,3%), matere same odločajo o prehranjevanju njihovega otroka. Raziskovalno vprašanje je potrjeno. 3. Raziskovalno vprašanje: Ali ženske poznajo namen humanih mlečnih bank? S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so anketiranke različno seznanjene z namenom humanih mlečnih bank. 73,1 % menijo, da je namen humane mlečne banke darovati svoje mleko za druge otroke, le 15,4% menijo, da je namen humane mlečne banke hranjenje otroka z mlekom druge matere, 11,5% pa je podalo druge odgovore. Raziskovalno vprašanje je potrjeno.. 47.

Ana Ćosić: Humane mlečne banke. 6 RAZPRAVA Humane mlečne banke zbirajo, nadzorujejo, obdelujejo, shranjujejo in razdeljujejo darovano mleko. V Evropi in svetu banke delujejo že 100 let. Prva mlečna banka je bila ustanovljena leta 1909 na Dunaju. Trenutno deluje v Evropi 147 bank (Bratanič, 2009, str. 29). V raziskavo z naslovom »Humane mlečne banke« je bilo vključenih 30 žensk različnih starostnih skupin, ki so bile hospitalizirane v porodnišnici Ljubljana in so rodile. Dobljene rezultate smo analizirali, rezultate pa grafično prikazali. S pomočjo grafov smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Felc (2008) pravi, da je materino mleko otrokova prva in najpomembnejša hrana, zato stroka priporoča uporabo materinega mleka. Je naravno nadaljevanje dolgotrajnega procesa, ki se začne s spočetjem, nadaljuje z nosečnostjo in porodom, po rojstvu pa z dojenjem. Žensko mleko je ne le specifično za vrsto, temveč se dojenje razlikuje od vseh drugih načinov hranjenja. Tudi mi smo v naši raziskavi ugotovili, da ženske menijo, da je materino mleko najprimernejša hrana za njihovega novorojenčka. Na podlagi vseh teh ugotovitev menim, da je materino mleko in dojenje pomemben vir otrokovega razvoja in tudi čustvena naveza med novorojenčkom in materjo. Kuhar (2012) pravi, da če dojenje ni mogoče, pa to še ne pomeni, da se mora novorojenček odreči nektarju iz materinih prsi. V ljubljanski porodnišnici je na kliničnem oddelku za perinatologijo novopečenim mamam na voljo mlečna kuhinja z laktarijem, v katerem si lahko matere izbrizgajo mleko in ga shranijo za svojega dojenčka, mednarodno certificirane svetovalke za dojenje in vodje mlečne kuhinje z laktarijem pa poskrbijo, da vsak otrok pride do svojih kapljic zdravja. V naši raziskavi smo ugotovili, da so anketiranke kar dobro seznanjene s pomenom humane mlečne banke, kar nam dajo vedeti tudi rezultati da v celoti anketiranke podpirajo ustanovitev humane mlečne banke v Sloveniji in tudi v celoti (100%) menijo, da bi morala imeti vsaka porodnišnica svoj laktarij. Zato menimo, da je pomembna čimprejšnja ustanovitev humane mlečne banke v Sloveniji, saj se matere zelo dobro zavedajo kako pomembno je materino mleko za normalen in zdrav razvoj otrok. Poleg vsega pa tudi iz rezultatov raziskave vidimo, da bi bile vse matere pripravljene darovati svoje mleko v mlečno 48.