Ekonomska obveščevalna dejavnost : diplomsko delo univerzitetnega študija

DIPLOMSKO DELO Ekonomska obveščevalna dejavnost. Avgust, 2012. Nal Vute.

DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Ekonomska obveščevalna dejavnost. Avgust, 2012. Nal Vute Mentor: red. prof. dr. Iztok Podbregar.

ZAHVALA Zahvaljujem se mojemu očetu Danilu za podporo skozi študijska leta in mentorju za strokovno pomoč ter usmeritve pri nastajanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem podjetju TUS KO-SI d. d., podjetju Petrol Energetika d. o. o. in podjetju Metal Ravne d. o. o. za sodelovanje pri nastajanju diplomskega dela.. Iskrena hvala vsem!.

Kazalo vsebine: 1 Uvod ............................................................................................. 7 2 Metodološki okvir .............................................................................. 7 2.1 Namen in cilj zaključnega dela ......................................................... 7 2.2 Teze ........................................................................................ 8 2.3 Metode zaključnega dela ................................................................ 8 3 Obveščevalna dejavnost ...................................................................... 9 3.1 Opredelitev obveščevalne dejavnosti ................................................. 9 3.2 Zvrsti obveščevalne dejavnosti ........................................................ 10 3.3 Oblike obveščevalne dejavnosti ....................................................... 11 3.4 Obveščevalni ciklus ...................................................................... 12 3.5 Metode obveščevalne dejavnosti ...................................................... 14 3.6 Obveščevalne službe .................................................................... 15 3.7 Sodelavec v obveščevalni dejavnosti ................................................. 19 3.8 Obveščevalni sistem ..................................................................... 20 4 Razvoj (ekonomske) obveščevalne dejavnosti ............................................ 22 5 Obveščevalna dejavnost na ekonomskem področju ...................................... 25 5.1 Opredelitev ekonomske obveščevalne dejavnosti .................................. 25 5.2 Ekonomska obveščevalna dejavnost državnih obveščevalnih služb in nedržavnih subjektov ...................................................................................... 26 5.2.1 Ekonomska obveščevalna dejavnost državnih obveščevalnih služb ......... 28 5.2.2 Ekonomska obveščevalna dejavnost nedržavnih subjektov .................. 30 5.3 Vloga ekonomske obveščevalne dejavnosti .......................................... 34 5.4 Ekonomska obveščevalna dejavnost in ekonomsko vohunstvo .................... 36 6 Ekonomski obveščevalni sistem v Sloveniji ................................................ 38 7 Ekonomski obveščevalni sistemi po svetu ................................................. 41 7.1 Japonska .................................................................................. 41 7.2 Francija ................................................................................... 41 7.3 ZDA ........................................................................................ 42 8 Raziskava ....................................................................................... 44 8.1 Namen raziskave ......................................................................... 44 8.2 Merski instrument ....................................................................... 44 8.3 Vzorec, čas in način raziskave ......................................................... 45 8.4 Interpretacija oz. rezultati (odgovori) raziskave ................................... 45 8.5 Ugotovitve raziskave .................................................................... 48. 3.

9 Zaključek ....................................................................................... 50 10 Uporabljeni viri .............................................................................. 52 11 Priloga ......................................................................................... 55. Kazalo tabel: Tabela 1: Službe, ki uporabljajo obveščevalno dejavnost in discipline zbiranja podatkov ....................................................................................... 16 Tabela 2: Prekrivanje obveščevalne dejavnosti v javnem in zasebnem sektorju ...... 27 Tabela 3: Primerjava gospodarske, konkurenčne in poslovne obveščevalne dejavnosti .................................................................................................. 34. 4.

Povzetek Naloga predstavlja ekonomsko obveščevalno dejavnost (economic intelligence), ki je ena. izmed. tradicionalnih. poslanstev. zunanjih. obveščevalnih. služb.. Gre za. obveščevalno dejavnost, ki se odvija na ekonomskem področju. Ta dejavnost postaja v sodobni družbi vedno bolj pomembna. Obveščevalni ciklus oz. krog je sestavljen iz petih delov, in sicer: načrtovanje in usmerjanje, zbiranje, obdelava, analiziranje in posredovanje podatkov. Službe, ki obveščevalno dejavnost uporabljajo, imenujemo obveščevalne službe. Glede na to, kateri subjekt izvaja obveščevalno dejavnost, razlikujemo med ekonomsko obveščevalno dejavnostjo državnih obveščevalnih služb (gospodarska obveščevalna dejavnost) in ekonomsko obveščevalno dejavnostjo nedržavnih subjektov (konkurenčna obveščevalna dejavnost, poslovna obveščevalna dejavnost, konkurenčno vohunstvo). Obveščevalne službe se ukvarjajo tudi z vohunjenjem. Če se to dogaja na ekonomskem področju, gre tako za ekonomsko vohunjenje. Naloga tudi prikazuje, kako je s to dejavnostjo v Sloveniji in kako po svetu (v izbranih državah). V Sloveniji ekonomska obveščevalna dejavnost še ni razširjena, kar ne pomeni, da se ne pojavlja. SOVA (samostojna vladna služba) je edina organizacija oz. agencija v Sloveniji, ki ima, eksplicitno, pristojnosti na ekonomskem področju. Drugače je po svetu, države kot so Japonska, ZDA in Francija, imajo to področje bolj razvito.. Ključne besede: obveščevalna dejavnost, ekonomska obveščevalna dejavnost, obveščevalna služba, vohunstvo.. Summary − Econmic intelligence The tasks presents an economic intelligence, which is one of the traditional missions of foreign intelligence services. It is an intelligence, which takes place in the economic field. In modern society this activity is becoming increasingly important. Intelligence cycle consists of five parts, namely: planning and direction, collection, processing,. analyzing. and. communicating. information.. Service,. which. used. intelligence are called intelligence services. Which entity carries intelligence distinction, we distinguish between economic intelligence state intelligence services (business intelligence) and the economic Intelligence of non-state entities (competitive intelligence, business intelligence, competitive espionage). Intelligence services are also engaged in espionage. If this is happening in the economic field, we talk about economic espionage. The tasks also presents how is with economic. 5.

intelligence in Slovenia and how in the world (selected countries). In Slovenia economic intelligence is still not widespread, which does not mean it can not be found. SOVA (independent government agency) is the only organization or agency in Slovenia, which has, explicitly competence in economic matters. Otherwise the world, countries such as Japan, USA and France are in this area much more developed. Keywords: intelligence, economic intelligence, intelligence services, espionage.. 6.

1 Uvod Po koncu hladne vojne so obveščevalne službe preusmerile žarišče delovanja z vojaško-političnega področja na področje ekonomije. Nacionalna varnost danes namreč bistveno bolj sloni na ekonomski oz. gospodarski, kot na vojaški moči držav, zato je postalo pridobivanje informacij iz ekonomskega področja poglavitna prioriteta vseh sodobnih držav. Na samem začetku bomo predstavili nekaj osnovnih opredelitev obveščevalne dejavnosti in obveščevalnih služb. Predstavili bomo koncept ekonomske obveščevalne dejavnosti v širšem smislu, njen pomen in značilnosti. Preden se bomo lotili problematike, bomo opredelili nekaj temeljnih pojmov, ki so ključnega pomena za razumevanje tematike. Referenčna literatura poleg pojma ekonomska obveščevalna dejavnost ponudi vrsto sorodnih pojmov, ki pa prinašajo določene vsebinske razlike. Mednje sodijo pojmi poslovna obveščevalna dejavnost,. gospodarska. obveščevalna. dejavnost,. konkurenčna. dejavnost, gospodarsko vohunstvo ter industrijsko vohunstvo.. obveščevalna Ločeno bomo. obravnavali tudi ekonomsko obveščevalno dejavnost državnih obveščevalnih služb ter ekonomsko obveščevalno dejavnost nedržavnih subjektov. Na kratko bomo predstavili ekonomski obveščevalni sistem v Sloveniji in v nekaterih drugih državah po svetu, ter jih primerjali. Diplomsko delo bo vsebovalo tudi kvalitativno raziskavo (intervju).. 2 Metodološki okvir 2.1 Namen in cilj zaključnega dela V diplomski nalogi smo si zastavili naslednje cilje: •. v najširšem pomenu predstaviti ekonomsko obveščevalno dejavnost, kot eno izmed glavnih vej obveščevalne dejavnosti;. •. definirati temeljne pojme v zvezi z ekonomsko obveščevalno dejavnostjo;. •. pojasniti razmejitev med ekonomsko obveščevalno dejavnostjo v javnem in zasebnem sektorju.. 7.

2.2 Teze V diplomskem delu bomo preverili naslednje teze: Teza 1: Obveščevalne službe in obveščevalna dejavnost so postale nujen element zagotavljanja ekonomske varnosti države. Teza 2: V Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami v svetu, kot so ZDA, Japonska in Francija, ekonomska obveščevalna dejavnost nerazširjena dejavnost, izvajata jo le Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) in Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo (OVS MO).. 2.3 Metode zaključnega dela Teoretično proučevanje in preverjanje zastavljenih tez temelji na zbiranju informacij prek spletnih brskalnikov in knjižnih virov. Osnovna metoda pri proučevanju je analiza vsebine pisnih virov. S pomočjo analize in interpretacije sekundarnih virov bomo preučili teoretična in strokovna dela, ki se nanašajo na predmet proučevanja. Deloma bomo uporabili tudi analizo in interpretacijo primarnih virov, ki nam bo služila predvsem pri dodatnem pojasnjevanju nekaterih pojmov. Analiza pisnih virov temelji predvsem na novejših knjižnih virih, člankih, raziskovalnih delih ter virih, dosegljivih na internetu. Deskriptivno metodo bomo uporabili predvsem pri opisovanju načinov izvajanja ekonomske obveščevalne dejavnosti. Pri analizi nekaterih primerov ekonomske obveščevalne dejavnosti bomo uporabili primerjalno metodo, kjer bomo primerjali posamezne značilnosti primerov. Diplomsko delo bo vsebovalo tudi kvalitativno raziskavo (intervju).. 8.

3 Obveščevalna dejavnost 3.1 Opredelitev obveščevalne dejavnosti Preden se bomo lotili problematike, je potrebno poudariti, da pri obravnavanju obveščevalne dejavnosti naletimo na zelo širok spekter raznih opredelitev, zato naš namen ni predstaviti neko fiksno definicijo določenega pojma, ampak ponuditi več opredelitev različnih avtorjev in poiskati skupne točke oz. določiti meje.. Obveščevalna dejavnost je najširši pojem, ki ga je je Richelson (v Purg, 1995: 30) opredelil kot: »rezultat zbiranja, analiz, združevanja in interpretacije vseh razpoložljivih podatkov, ki zadevajo enega ali več vidikov tuje države oziroma operativnega področja, ki je neposredno ali potencialno pomembno za načrtovanje. Obveščevalna dejavnost je proces, ki zajema zbiranje in analitično obdelavo surovih podatkov in izdela celovit obveščevalni izdelek, ki ga uporabnik potrebuje pri oblikovanju in sprejemanju odločitev na državniškem, političnem, gospodarskem in varnostnem področju (Intelligence−Policy and Process v Šaponja, 1999: 9).. Zaradi širine pojma obveščevalna dejavnost, lahko ta pojem obravnavamo v širšem in ožjem smislu. V širšem smislu ga lahko razumemo kot »organizirano pridobivanje novega znanja in informacij o dogodkih, pojavih in procesih v bivalnem ali poslovnem okolju, v naravi, družbi, skratka o vsem, kar se dogaja okrog nas« (Šaponja, 1999: 10). Purg (2002: 14) povzema po Richelsonu (1989: 1) opredelitev obveščevalne dejavnosti v širšem smislu kot »rezultat zbiranja, analiz, združevanja in interpretacije vseh razpoložljivih podatkov, ki zadevajo enega ali več vidikov tuje države oz. operativnega področja, ki je neposredno ali potencialno pomembno za načrtovanje«. O obveščevalni dejavnosti v širšem smislu govorimo torej takrat, kadar obveščevalne organizacije za potrebe odločanja na organiziran in institucionalen način zbirajo, analizirajo in posredujejo končne izdelke. Pri tem je pomembno, da ti subjekti delujejo samo pod pogoji in na načine, ki so dovoljeni vsem državljanom. Gre za običajne načine zbiranja podatkov, ki vključujejo podatke, ki so javno dostopni. O obveščevalni dejavnosti v ožjem smislu pa govorimo takrat, ko jo izvajajo državne institucije, ki imajo zakonska pooblastila, da zbirajo tudi tajne podatke na posebne načine.. Te. specializirane. državne. institucije. obveščevalne službe (Šaponja, 1999).. 9. so. obveščevalno-varnostne. in.

Purg (2002: 15) postavlja razmejitev med opredelitvijo v širšem in ožjem smislu, in sicer pravi, da obveščevalna dejavnost v ožjem smislu zajema le tajno zbiranje in analizo podatkov ter njihovo transformacijo v obveščevalno informacijo, v širšem pomenu pa k obveščevalni dejavnosti spadajo tudi protiobveščevalne in tajne akcije.. Ne glede na to, za kakšno opredelitev gre, so obveščevalne službe odgovorne tudi za to, da ščitijo interese svoje države (Masleša, 2001 v Žižek, 2009: 13).. 3.2 Zvrsti obveščevalne dejavnosti Obveščevalno dejavnost delimo v tri specializirane zvrsti (Šifrer, 2008: 153):. •. obveščevalno,. •. protiobveščevalno in. •. varnostno zvrst.. Obveščevalna zvrst je osnovna in temeljna oblika obveščevalne dejavnosti. V tej zvrsti je obveščevalna dejavnost usmerjena v raziskovanje zunanjega okolja, ki učinkuje na državo. Namen je torej pridobivanje podatkov v tujini iz različnih področij, ki so relevantni za matično državo (političnega, gospodarskega, znanstvenega. itd.). Po. svoji naravi ima obveščevalna zvrst informativno funkcijo (Šaponja, 1999).. Protiobveščevalna zvrst ima po svoji naravi represivno in preventivno varnostno funkcijo. Je tesno povezana in prepletena z obveščevalno zvrstjo in je ni mogoče izvajati brez obveščevalne podpore in obratno. Zajema aktivnosti odkrivanja, preprečevanja in spremljanja delovanja tujih obveščevalnih služb in drugih organizacij, ki iz svojih ali tretjih držav delujejo na območju protiobveščevalne službe (Šifrer, 2008: 153).. Varnostna zvrst je vrsta obveščevalne dejavnosti, ki poteka v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi in službami, predvsem tistimi, katerih osnovna dejavnost je skrb za varnostne zadeve v državi. Temelji pretežno na ukrepanjih na osnovi »policijskih« pooblastil, kjer pa se postavlja jasna ločnica med obveščevalno in protiobveščevalno zvrstjo na eni in varnostno zvrstjo na drugi strani (Anžič, 1997). Uporablja se proti organiziranemu kriminalu, terorizmu, nedovoljeni trgovini in proizvodnji mamil, orožja in sredstev za množično uničevanje, namenjena pa je tudi. 10.

za odkrivanje, preiskovanje, preprečevanje in varovanje pred raznimi oblikami političnega ekstremizma, radikalizma, katerega cilj je nasilno rušenje ustavne ureditve (Šaponja, 1999). Z obveščevalno dejavnostjo se ne ukvarjajo le državni organi. Obveščevalna dejavnost je namreč lahko organizirana kot del državnega aparata ali pa kot del samostojne nedržavne organizacije. Z obveščevalno dejavnostjo se lahko ukvarjajo politične stranke, nepolitični subjekti, nevladni oziroma nedržavni subjekti (Podbregar, 2008). Obveščevalno dejavnost pa razvijajo tudi razna gibanja, večji gospodarski subjekti, večje kriminalne združbe itd. (Purg, 2002).. 3.3 Oblike obveščevalne dejavnosti Če posplošimo, lahko rečemo, da poznamo dve vrsti obveščevalne dejavnosti, in sicer civilno in vojaško. Pri prebiranju literature, ki obravnava problematiko obveščevalne dejavnosti lahko ugotovimo, da je delitev obveščevalnih služb precej kompleksna in nemalokrat pomanjkljiva. Na čase se celo zdi, da z vsemi poskusi jasnih razmejitev in opredelitev ustvarja dodatno zmedo. Brez dvoma lahko rečemo, da so opredelitve oz. delitev obveščevalnih dejavnosti precej dinamična, fluidna kategorija. Izhajajoč iz tega, pa ne moremo nič kaj drugače reči za oblike obveščevalne dejavnosti. Richelson (2008 v Črnčec, 2009: 104) oblike ali tipe obveščevalne dejavnosti združuje v pet zaokroženih področij:. 1. Politično, katero obsega proučevanje domačih in tujih politik drugih držav; kako zunanje politike drugih držav vplivajo na interese lastne države. Pomembno pa je tudi spremljanje domače politike tujih držav. Večina sodobnih konfliktov se začne z notranjepolitičnimi zapleti, ki kasneje dobijo večjo širino. 2. Vojaško, ki se ukvarja z ocenjevanjem učinkov vojaške pomoči drugim, z ocenjevanjem vojaških zmogljivosti držav, ki so na meji oboroženega konflikta itn. Da lahko država določi lastne vojaške zmogljivosti, mora poznati zmogljivosti potencialnih nasprotnikov. 3. Znanstveno in tehnično področje se ukvarja z razvojem obeh, tako iz vojaškega, kot tudi iz civilnega vidika. V mnogih primerih se tehnološki (računalniški, biotehnologija, optika in laserji) dosežki iz civilnega sektorja nadgradijo za vojaške potrebe. Predmet proučevanja so tudi področji atomske energije in jedrskega orožja ter biološkega ali kemičnega orožja.. 11.

4. Gospodarska (ekonomska) obveščevalna dejavnost spremlja: prednosti in slabosti nacionalnih gospodarstev; dostopnost in cene ključnih virov (nafte, kovine, rudnine); regionalne in druge gospodarske organizacije; nacionalne fiskalne denarne politike; mednarodne plačilne mehanizme; ukrepe; pranje denarja; teroristično financiranje; podkupovanje in korupcijo ter gospodarsko vohunstvo. 5. Sociološka obveščevalna dejavnost se ukvarja s skupinskimi odnosi (etničnimi, verskimi ali političnimi skupinami) znotraj določene države.. 3.4 Obveščevalni ciklus Proces obveščevalne dejavnosti poteka v več fazah, ki so medsebojno povezane. Pravimo mu obveščevalni ciklus, ima pa od tri do pet stopenj. Avtorji različno število stopenj navajajo predvsem zaradi dejstva, da nekatere faze delijo bolj podrobno. Po Šaponji (1999) lahko rečemo, da ima obveščevalni ciklus štiri stopnje:. 1. Načrtovanje. 2. Zbiranje podatkov. 3. Analitična obdelava podatkov in izdelava obveščevalnih izdelkov. 4. Posredovanje končnih izdelkov obveščevalne dejavnosti končnim uporabnikom.. Purg (2002: 14) povzema obveščevalni ciklus po Richelsonu (1989: 2) in pravi, da je obveščevalni ciklus oz. krog sestavljen iz petih delov, in sicer:. 1. Načrtovanje in usmerjanje. 2. Zbiranje. 3. Obdelava. 4. Analiziranje. 5. Posredovanje.. Ciklus se torej začne z načrtovanjem, s katerim se določi kako, s kakšnimi sredstvi in katere podatke je treba zbrati. Gre za menedžment celotnega postopka pridobivanja podatkov. V tej fazi se tudi opredelijo cilji in objekti delovanja.. 12.

Sledi stopnja zbiranja podatkov. V fazi zbiranja se pridobivajo surovi podatki iz katerih se izdela končni izdelek. Obstajajo ustrezni načini oziroma metode za njihovo zbiranje. Šaponja (1999) te metode opredeli kot discipline zbiranja podatkov in jih deli na: operativne discipline, tehnične discipline in discipline zbiranja javno dostopnih podatkov. Najbolj splošno znana je ameriška klasifikacija metod pridobivanja obveščevalnih podatkov, ki se deli na naslednje discipline (Podbregar, 2008: 32):. 1. HUMINT (Human Intelligence) Gre za pridobivanje podatkov s pomočjo človeških virov. Podatki se lahko pridobijo na tajen način, kjer poglavitno nalogo prevzamejo agenti obveščevalne službe ali pa na javen način, kjer poznamo široko paleto metod, in sicer od intervjujev, zaslišanj, raznih poročil ljudi itd.. 2. TECHINT (Techical Intelligence) Pridobivanje podatkov s pomočjo tehničnih sredstev. Podatki se pridobivajo z uporabo raznih tehničnih sredstev in sodobne tehnologije. Ta kategorija se nadalje deli na dve veliki podskupini: SIGINT (Signals Intelligence), kar pomeni pridobivanje podatkov, katerih vir so vse vrste elektromagnetnih emisij, ki jih zbiramo s prestrezanjem nasprotnikovih sredstev za oddajanje in pa IMINT (Imagery Intelligence), kar pomeni pridobivanje podatkov s sredstvi za slikovno predstavitev (Črnčec, 2009). Ti dve podskupini imata še vsaka svoje specializirane discipline.. 3. OSINT (Open Source Intelligence) Pridobivanje podatkov z javnimi viri. Informacije javnega značaja se pridobivajo iz elektronskih medijev, računalniških baz podatkov, tiska, interneta, revij itd., v tiskani ali elektronski verziji. Richelson (1999) OSINT opredeljuje kot zbiranje legalno dostopnih dokumentov, spremljanje in snemanje televizijskih in radijskih programov, spremljanje tujih političnih, vojaških in ekonomskih aktivnosti ter drugih komunikacij.. V tretji stopnji se zbrane podatke posreduje analitičnim službam, ki podatke ovrednotijo in analizirajo. Kot smo omenili Šaponja (1999) pod tretjo fazo uvršča analitično obdelavo podatkov in izdelava obveščevalnih izdelkov, Richelson (1989 v Purg, 2002) pa govori o tretji fazi, kot fazi obdelave podatkov, ki se nanaša na spremembo ogromne količine podatkov v obliko, ki je primernejša za izdelavo obveščevalne informacije ter zajema prevajanje, dekodiranje ter sortiranje podatkov. 13.

tako po vsebini kot količini. Zanj je četrta (predzadnja) faza analiziranje, ki pomeni spremembo osnovne informacije v končni obveščevalni podatek, pri čemer integrira vse razpoložljive podatke ter jih pri tem interpretira in oceni.. Zadnja stopnja ciklusa pa predstavlja posredovanje končnih izdelkov oz. informacij, na podlagi analiz zbranih podatkov, končnim prejemnikom oz. naročnikom. V zadnji fazi torej pride do distribucije in izročitve končnega obveščevalnega podatka tistim, ki so sprožili postopek zbiranja podatkov.. 3.5 Metode obveščevalne dejavnosti Kot smo ugotovili, gre pri obveščevalni dejavnosti za proces zbiranja podatkov, ki poteka po opisanih štirih oz. petih fazah. Pri tem je potrebno dodati metode obveščevalne dejavnosti, ki jih lahko razdelimo v tri skupine (Šifrer, 2008: 154−155):. 1. Zbiranje javno dostopnih podatkov: -. zbiranje podatkov iz sredstev javnega obveščanja, javno objavljenih dokumentov, novic, javnih sporočil itd.;. -. preučevanje javnega mnenja.. 2. Zbiranje podatkov do katerih je javni dostop omejen (značilnost teh metod je, da se izvajajo s prikrito dejavnostjo znotraj legalnih in običajnih dejavnosti): -. zbiranje podatkov prek diplomatskih in konzularnih predstavništev;. -. zbiranje podatkov prek nediplomatskih predstavništev v tujini;. -. metoda prikritega anketiranja;. -. metoda prikritega znanstvenega raziskovanja.. 3. Tajne metode zbiranja podatkov: -. tajna usmeritev oz. vrinjanje pripadnika obveščevalne službe v strukture nasprotnika;. -. tajno sodelovanje (agenturna metoda);. -. metoda tajne uporabe operativno-tehničnih sredstev.. Gre za tri skupine metod, s pomočjo katerih obveščevalne službe zbirajo podatke. Kateri način pridobivanja podatkov bo obveščevalna služba izbrala, je odvisno od. 14.

konkretne situacije oz. potrebe oz. vrste podatka ali podatkov, ki jih je potrebno pridobiti.. 3.6 Obveščevalne službe Pojem obveščevalna služba ni jasno in enotno opredeljen. Temu pritrjuje tudi Purg (1995: 32), ki pravi: »Nekateri avtorji menijo, da je obveščevalna služba sama po sebi jasna stvar in jo izenačujejo z drugimi dejavnostmi človeka (Kent); da je vzrok za nastanek in delovanje obveščevalne službe v pojavu tajnosti (Heitl); da gre za organizirano prizadevanje za pridobivanje in ocenjevanje podatkov (Farago); da gre za državni organ, ki ima osnovno nalogo, da poroča o skrivnostih nasprotnika (Rodić). Sodobni avtorji pa poudarjajo, da gre pri obveščevalnih službah predvsem za »intelligence institution«. Nadalje še trdi, da gre pri obveščevalnih službah za posebno organizacijo države, katere glavni cilji so načrtovanje, zbiranje, analiziranje in ocenjevanje obveščevalnih podatkov ter spoznanj o drugih državah, njihovem vojaškem in ekonomskem potencialu, političnem stanju in namerah ter znanstvenih dognanjih. Vsekakor so takšne službe s svojo dejavnostjo nepogrešljiv element nacionalnovarnostnih sistemov posameznih držav. Herman (2001, str. 2−5) pravi, da je poslanstvo obveščevalnih služb v obveščanju svojih vlad in podpori političnem odločanju z namenom, da bi:. •. se izognili strateškim presenečenjem;. •. zagotovili dolgoročno oskrbo s potrebnim znanjem in informacijami;. •. podprli politične procese;. •. vzdrževali tajnost informacij, potreb, virov ter metod.. Razlikujemo jih glede na (Purg, 2002: 17):. •. področje dela in položaj v sistemu (civilne in vojaške obveščevalne službe; službe znotraj posameznih ministrstev ali kot posebne vladne službe);. •. stopnjo ofenzivnosti, ki je v razponu od pridobivanja podatkov pa vse do izvajanja raznih akcij (tako doma kot v tujini);. •. velikost, od manjših enot do velikih obveščevalnih sistemov (ki zaposlujejo tisoče delavcev);. •. usmerjenost po posameznih področjih dela in po geografskih območjih ter. 15.

notranjo organiziranost (kakšen princip organiziranja imajo − štabni, linijski,. •. projektni ipd.).. Po navedbah Šaponje (1999, str. 34−36) jih razdelimo na naslednje zvrsti:. strateške in taktične (so specializirane za določena področja ali za določen. •. način zbiranja podatkov), aktivne in pasivne (te v okviru svojih delovnih nalog izvajajo tudi tajne akcije. •. in operacije).. Službe, ki uporabljajo obveščevalno dejavnost, razvrščamo v dve veliki skupini, kot prikazuje spodnja preglednica.. Tabela 1: Službe, ki uporabljajo obveščevalno dejavnost in discipline zbiranja podatkov (Vir: Šaponja, 1999: 25).. OBVEŠČEVALNA DEJAVNOST. OBVEŠČEVALNE SLUŽBE. OBVEŠČEVALNO VARNOSTNE SLUŽBE. • • •. Službe za varstvo ustavne ureditve Protiobveščevalne službe Posebne notranjeorganizacijske enote policije, državnih tožilstev itd.. • •. Obveščevalne službe na civilnem področju Obveščevalne službe na vojaškem in obrambnem področju. DISCIPLINE OBVEŠČEVALNE DEJAVNOSTI ZA ZBIRANJE PODATKOV operativne, tehnične, odprti viri, sodelovanje s sorodnimi službami. Kot smo ugotovili, delimo službe, ki uporabljajo obveščevalno dejavnost in discipline zbiranja podatkov na dve skupini, na obveščevalne službe, ki smo jih opredelili in na. 16.

obveščevalno varnostne službe. Le te izvajajo obveščevalno-varnostno dejavnost. Purg (2002: 18) slednjo opredeljuje kot celoto obveščevalne in varnostne dejavnosti, ki obsega zbiranje podatkov in ukrepanje. Pleteršek (2008: 78) dodaja, da je obveščevalna. dejavnost. termin,. ki. se. uporablja. za. opisovanje. dejavnosti. specializiranih subjektov (obveščevalnih ali obveščevalno varnostnih služb), ki zaradi zaščite nacionalnih in nadnacionalnih interesov zbirajo, vrednotijo, analizirajo in posredujejo podatke oz. informacije, ki imajo zunanjepolitični, gospodarski, varnostni ali obrambni pomen za državo ali mednarodno skupnost.. Šaponja (1999) je mnenja, da je obveščevalna služba posebna organizacijska oblika, v kateri se izvaja obveščevalna dejavnost v tujini oziroma v zvezi s tujino. Izvajajo obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno zvrst in delujejo na naslednjih področjih:. •. na področju zunanje in notranje politike posameznih držav, regij, kontinentov in sveta kot celote,. •. na področju politike in dejavnosti različnih mednarodnih organizacij, državnih zvez in zavezništev vseh vrst,. •. na področju gospodarstva posameznih držav, območij, celin in svetovnega gospodarstva, raziskujejo mednarodne gospodarske tokove,. •. na področju znanosti in tehnologije,. •. na obrambnostrateškem področju,. •. na področju vojaške industrije, industrije z orožji za množično uničevanje, bojnih strupov, atomskega orožja in njegovih komponent,. •. na področju jedrske energije.. Cilji in metode dela obveščevalne službe (državne) so determinirane s političnimi cilji in načini vodenja vladne politike. Poleg zbiranja podatkov ščiti lastne interese, zaupne podatke in dokumente od nasprotnika, ter opravlja druge naloge za dosego določenih ciljev, pri čemer lahko uporablja posebne metode in sredstva (Purg, 1995). Obstoj obveščevalnih služb pa se ne omejuje samo na državni aparat, ampak dopušča možnost, da se službe razvijejo tudi v raznih gibanjih, političnih strankah, gospodarskih subjektih, združenjih, kriminalnih in terorističnih organizacijah.. Funkcije obveščevalnih služb so predvsem naslednje (Purg, 2002: 34−35):. 17.

•. Prednostne naloge obveščevalnih služb so zbiranje, analiziranje in ocenjevanje obveščevalnih podatkov in spoznanj o drugih državah, njihovem vojaškem in ekonomskem potencialu, političnem stanju in namerah ter znanstvenih dognanjih.. •. Da lahko ustvarjalci politike in tisti, ki so odgovorni za sprejemanje odločitev, sprejemajo odgovorne odločitve, morajo biti v ta namen temeljito informirani z ustreznimi podatki in analizami.. •. Obveščevalne službe, ki pridobivajo predčasne informacije so koristne predvsem na naslednjih področjih (Richelson, 1989: 10 v Purg, 2002: 34): -. za načrtovanje in oblikovanje politike, konfliktne situacije, opozarjanje in preverjanje sporazumov;. -. obveščevalni podatki lahko oblikovalcem politike osvetlijo razpon opcij, ki jih imajo na razpolago;. -. obveščevalni podatki so nujni pri sprejemanju odločitev posebne narave;. -. če obveščevalci odkrijejo vojaško grožnjo ali nasprotnikove slabe točke, se lahko pripravijo ustrezni ukrepi;. -. za potrjevanje ocen o nasprotniku, s čimer se pomaga pri usmerjanju političnih in strateških odločitev.. •. Ker je ena od nalog obveščevalne dejavnosti sklepanje o resničnosti pretekle, sedanje in prihodnje situacije na določenem področju, je ena od osnovnih funkcij obveščevalnih služb predvidevanje tega, kar se bo zgodilo na posameznem področju.. •. Ker postaja konkurenca na vseh področjih ena od pomembnih determinant, so sodobne obveščevalne službe usmerjene na pridobivanje podatkov o novih tehnoloških in bazičnih znanjih, novih patentih, načrtih za prihodnost in podobno.. •. Predmet dela obveščevalne službe je bilo odkrivanje tajnosti v medčloveških odnosih oz. odkrivanje nasprotnih in zaščitnih lastnin.. •. Obveščevalne službe se lahko pojavljajo kot nekakšne predhodnice uradnim stikom, lahko pa so edini povezovalni člen med državama (posebej kadar so odnosi med državama konfliktni).. Obveščevalne službe pogosto poleg obveščevalne dejavnosti izvajajo tudi druge naloge, ki jih uvrščamo v t. i. neobveščevalno dejavnost obveščevalnih služb (Podbregar, 2008). Neobveščevalna dejavnost pomeni dejavnost določene države ali gibanja, ki z uporabo metod in sredstev ustvarja pogoje za agresijo ali neposredno. 18.

načrtuje, organizira in realizira uresničitev tovrstnih aktivnosti proti drugi državi ali gibanju. Neobveščevalna dejavnost je uresničevanje državne politike z vodenjem specialne, »tihe« vojne (Djordjević v Podbregar, 2008). Šaponja (1999) to opisuje kot vrsta aktivnega delovanja obveščevalnih služb, ki s svojimi metodami v tujih državah organizirajo prevzem oblasti, državne udare,. vzpodbujajo afere, diskreditirajo. vodilne politike, izvajajo atentate itd. Potrebno pa je povedati, da se tudi obveščevalne organizacije na gospodarskem področju, v zasebnem sektorju, poslužujejo takšnih aktivnosti. S tajnimi operacijami poskušajo uničiti konkurenčno podjetje. Med tovrstne operacije sodi infiltriranje svojih uslužbencev na pomembne položaje v konkurenčnih podjetjih.. Velikokrat se v zvezi z obveščevalno dejavnostjo uporablja tudi pojem vohunstvo. O slednjem je v literaturi, ki obravnava to področje, veliko napisanega. Zato dodajmo razmejitev med obveščevalno dejavnostjo in vohunstvom. Vohunstvo ali vohunjenje opravljajo vohuni, po naročilu in za potrebe obveščevalnih služb in njihovih držav. Vohunjenje je del dejavnosti oz. aktivnosti obveščevalnih služb. Ta aktivnost jih loči od drugih organizacij, ki se prav tako ukvarjajo z zbiranjem in obdelavo informacij. Na ta pojem posebej opozarjamo zato, ker je v strokovni literaturi pogosto obravnavan v tem kontekstu in ker ga bomo v našem kontekstu omenjali tudi mi.. 3.7 Sodelavec v obveščevalni dejavnosti Kadar govorimo o obveščevalni dejavnosti, moramo opredeliti tudi osebe, ki sodelujejo z obveščevalno službo in sodelujejo pri oz. v obveščevalni dejavnosti. Za te osebe se najpogosteje uporabljajo izrazi kot so agent, sodelavec, špijon idr. Gre za osebo, brez katere si zbiranje obveščevalnih podatkov in izvajanje drugih aktivnosti obveščevalnih služb ne gre predstavljati. Podbregar (2008: 36) povzema po Kruniću (1997) značilnosti, ki opredeljujejo agenta:. •. tajnost sodelovanja, ki je zanj praktično nujna;. •. neprofesionalnost, saj agent ni zaposlen v obveščevalni službi;. •. organiziranost;. •. zavezanost k svoji vlogi;. •. trajnost povezave med agentom in obveščevalno službo;. 19.

•. pri agenturnem delu je v središču pozornosti človek, to je sodelavec obveščevalne službe;. •. agenturno delo uporabljajo izključno obveščevalne službe in le te zbirajo osebe, s katerimi bodo vzpostavile sodelavski odnos, z namenom zbiranja obveščevalnih podatkov;. •. agenturni način dela temelji na tajnosti, ki izhaja iz narave same dejavnosti;. •. agenturni. način. dela. je. specifičen. in. zapleten,. zahteva. strokovno. usposobljenost vseh sodelujočih, ter stalni nadzor obveščevalne službe nad vsemi sodelavci; •. agenturno delo vključuje tudi uporabo najmodernejše operativne tehnike pri zbiranju obveščevalnih podatkov, ter varno posredovanje zbranih podatkov od sodelavca do obveščevalca, ki je zadolžen za konkretnega sodelavca;. •. sodelavec živi v okolju, ki je predmet obveščevalnega interesa;. •. dejavnost. obveščevalne. službe. znotraj. odnosa. med. sodelavcem. in. obveščevalcem mora potekati po določenih pravilih, ki predstavljajo skupek izkušenj iz obveščevalnega dela in uporabo znanstvenih dognanj na različnih področjih človekove ustvarjalnosti; •. z agenturnim delom so zbrani podatki rezultat predhodnih dolgotrajnih sistemskih priprav, preučevanj okolja in izbire primernega sodelavca.. 3.8 Obveščevalni sistem Obveščevalni sistem pomeni funkcije, organizacije, njihov ustroj, medsebojne odnose in načela, ki predstavljajo določeno zaokroženo celoto. Lahko ga opredelimo v ožjem ali širšem pomenu (Djordjevičć v Purg, 2002; Podbregar, 2008: 27):. •. V ožjem pomenu ga lahko opredelimo kot nacionalni obveščevalni sistem oziroma s predpisi določeno področje dela in medsebojnih odnosov vseh obveščevalnih in drugih ustanov države, ki zbirajo, ocenjujejo in posredujejo obveščevalne podatke in informacije.. •. V širšem smislu pa gre za povezovanje nacionalnih obveščevalnih sistemov v širše sisteme (znotraj NATO, EU, razne mednarodne povezave itd.).. Pojem obveščevalna skupnost se pogosto uporablja kot drug izraz za obveščevalni sistem v ožjem smislu. Opredeli in določi se z vladnimi odločbami, praviloma pa jo. 20.

sestavljajo obveščevalne službe, organizacije za zbiranje posebnih obveščevalnih podatkov in drugi obveščevalni elementi pri raznih ministrstvih (Purg, 1995).. Podbregar (2008: 27) pojasnjuje, kaj vpliva na odločitev države, kako bo organizirala in izvajala svojo obveščevalno-varnostno dejavnost. Pravi, da med osnovne dejavnike, ki vplivajo na to določitev, spadajo predvsem velikost države, stopnja ogroženosti, kateri je država izpostavljena ter viri, s katerimi država razpolaga. Zraven omenjenega pa je pri tej odločitvi pomembno tudi mesto, ki ga posamezna država zaseda v mednarodni obveščevalno varnostni strukturi.. Strinjamo se z Podbregarjem (2008: 28), da so tukaj v ospredju, z veliko več manevrskega prostora, velike, z viri bogate države, vendar pa je kljub temu odločilen dejavnik stopnja ogroženosti, kateri je izpostavljena posamezna država. Kot bomo videli v nadaljevanju, je področje (ekonomske) obveščevalne dejavnosti v Sloveniji, v primerjavi z drugimi večjimi svetovnimi državami (ZDA, Japonska in Francija), precej slabše pokrito. Slovenija je, v primerjavi z omenjenimi tremi državami občutno manjša, torej razpolaga z manjšim manevrskim prostorom in tudi njeni razpoložljivi viri so občutno manjši. Pa tudi njena stopnja ogroženosti se s stopnjo, ki velja za svetovne velesile, ne more primerjati. Seveda pa slednje ne pomeni, da ni ogrožena in da področje obveščevalne dejavnosti ni potrebno pozornosti. Kot rečeno, o tem več proti koncu naloge.. 21.

4 Razvoj (ekonomske) obveščevalne dejavnosti Pogosto zasledimo trditev, da je obveščevalna dejavnost druga najstarejša dejavnost, takoj za prostitucijo. Nekateri avtorji med najstarejše primere obveščevalcev pogojno uvrščajo nekdanje vedeževalce, npr. v preročišču v Delfih, ki so trdili, da so sposobni komunicirati z bogovi in da imajo moč napovedovanja prihodnosti (The New Encyclopaedia Britanniva, 1992: 718 v Purg 1995). Sun Cu Vu je že v petem stoletju pred našim štetjem razlikoval pet vrst agentov in razčlenil njihovo vlogo in pomen za uspešno vodenje vojn. Bergier (1974) celo trdi, da je industrijsko vohunjenje starejše od vojaškega in navaja primere, kot je kraja skrivnosti proizvodnje svile na Kitajskem ipd. V srednjem veku je bila obveščevalna dejavnost v izraziti funkciji posameznih vladarjev, predvsem za potrebe vodenja vojn, šele z absolutizmom pa je prišlo do premikov v smeri oblikovanja enotnih obveščevalnih služb, ki so bile praviloma v funkciji monarha (Rodić, 1969). »Srednji vek vnese nekaj novih elementov v oblikovanje obveščevalnih služb, saj se poveča njena uporaba, metode obveščevalne dejavnosti se izpopolnjujejo in nastajajo nove ter nastanejo možnosti za nastanek prvih posebnih državnih organov z obveščevalnimi nalogami« (Purg, 1995: 48). Izstopale so predvsem obveščevalne službe Bizantinskega cesarstva, papeške kurije in katoliške cerkve, Dubrovniške republike in mongolskih osvajalcev (Rodić, 1969). Za začetek razvoja sodobne obveščevalne dejavnosti na splošno velja 15. stoletje, to je čas odpošiljanja stalnih diplomatskih predstavnikov v tujino (Purg, 1995). V razmahu obveščevalnih služb v 19. stoletju, ki je bil predvsem posledica osvajanja novih ozemelj, širjenja tržišč, boja za gospodarsko, vojaško in politično prevlado, ustvarjanja nacionalnih držav in drugih, je vse to vplivalo na profesionalizacijo obveščevalnih služb in širitev iz vojaške in politične sfere na ekonomsko, znanstveno, tehnično in druge (Purg, 1995). Že leta 1991 je takratni, na novo izvoljeni direktor ameriške obveščevalne službe CIA poudaril, da bo njegovo vodenje usmerjeno predvsem v zbiranje podatkov na ekonomskem področju. Lahko trdimo, da je v sodobni mednarodni skupnosti gospodarska konkurenčnost bolj pomembna od vojaške sile. Po »hladni vojni« je razcvet obveščevalne dejavnosti na ekonomskem področju nastal predvsem kot posledica hitrega industrijskega in tehničnega razvoja v svetu. Tovrstna dejavnost ne zajema le zbiranja ekonomskih podatkov o neki drugi državi, ampak tudi zaščito interesov lastne države od škode, ki bi jo lahko prizadejala druga država (Purg, 1995). Zbiranje takšne vrste podatkov je pomembno za nacionalno varnost, saj so ekonomski dejavniki ključnega pomena za politični razvoj in vodenje zunanje politike neke države. Poleg premika obveščevalnih služb na ekonomsko. 22.

področje, pa velja omeniti še premik obveščevalne dejavnosti, ki je bila doslej v domeni državnega aparata, na zasebne subjekte. Pridobivanje informacij o gospodarskem okolju je v pristojnosti obveščevalnih služb javnega sektorja, hkrati pa informacije te vrste potrebujejo tudi gospodarski subjekti, ki želijo vlagati na določenem območju in tu je skupna točka med obema obveščevalnima dejavnostima (Črnčec, 2009). Na tem mestu lahko govorimo o privatizaciji obveščevalne dejavnosti.. Jelen (2008: 194) navaja, da je temeljno tezo o obveščevalni revoluciji postavil Dedijer (1911−2004), ki se je znanstveno ukvarjal predvsem s socialno obveščevalno dejavnostjo, in sicer je le-ta temeljila na naslednjih osmih točkah:. 1. po letu 1945 so vse suverene države razvile nacionalne varnostne in obveščevalne skupnosti; 2. smo sredi razmaha novih informacijskih tehnologij in novih znanosti, ki vse uporabljajo »intelligence« in zagotavljajo varnost ter jo analizirajo; 3. privatizacija obveščevalne dejavnosti, ko korporacije in drugi socialni sistemi sistematično uporabljajo »intelligence« in varnost za konkurenčnost, rast in profit; 4. vzpostavitev telesa za vpogled in nadzor, ki zagotavlja, da se obveščevalna in varnostna skupnost držita osnovnih demokratičnih principov; 5. globalni učinki obveščevalne revolucije; 6. individualizacija »intelligence«: pojav informacijskih tehnologij v življenju posameznika spodbuja njegovo radovednost in prizadevanje, da dobi informacije, ki mu pomagajo razumeti in reševati njegove probleme; 7. »vohunjenje umira«; 8. razvoj znanosti, ki se nanašajo na znanje posameznika, različne socialne sisteme, ki zadevajo globalne probleme in naravne znanosti.. Torej, iz vidika razvoja ekonomske dejavnosti na ekonomskem področju, lahko poudarimo dva pomembna segmenta, in sicer preusmeritev oziroma širitev delovanja obveščevalnih služb na ekonomsko področje, kot posledica globalizacije in hitrega industrijskega in tehničnega razvoja v svetu. Drugi pomemben segment, ki ga je potrebno omeniti, pa je prehod obveščevalne dejavnosti v zasebno sfero in zavedanje zasebnih gospodarskih subjektov o pomembnosti te dejavnosti za njihovo konkurenčnost, razvoj in napredek.. 23.

Res je, da je varnost vseh nas na prvem mestu, vendar pa se po drugi strani lahko zamislimo nad besedami Bergierja (1974: 118), ki pravi, da smo danes prišli do te točke, ko so metode obveščevalne dejavnosti (vohunstva), ki uporabljajo zadnje dosežke elektronike, postale tako nevarne, da se upravičeno bojimo, da bodo privedle do popolnega konca privatnega življenja in do razkroja družbe. Čeprav je minilo že 37 let, od kar je omenjeni avtor napisal to ugotovitev, lahko rečemo, da se dogaja točno to, kar je napovedal.. 24.

5 Obveščevalna dejavnost na ekonomskem področju 5.1 Opredelitev ekonomske obveščevalne dejavnosti Jelen (2008: 196) piše, da Ženevski center za demokratičen nadzor oboroženih sil (DCAF) v enem svojih poročil (Intelligence Practice and Democratic Oversight − a Practioner View, 2003) opredelil ekonomsko obveščevalno dejavnost (economic intelligence), kot eno izmed tradicionalnih poslanstev zunanjih obveščevalnih služb ter dodaja, da je to razumevanje ekonomske obveščevalne dejavnosti zelo uveljavljeno. Pri ekonomski obveščevalni dejavnosti v splošnem oz. tradicionalnem smislu je naročnik in prejemnik izdelkov država oz. pristojni državi organ (Vrenko, 1999 v Roša, 2009: 31).. Kot smo omenili, Črnčec (2009: 120) piše o gospodarski (ekonomski) obveščevalni dejavnosti za kateri pravi, da ju je moč predstaviti in opredeliti skozi dve dimenziji:. 1. Dimenzija je mikrogospodarska obveščevalna dejavnost (uporabljajo se tudi izrazi mikrogospodarsko vohunstvo, komercialna obveščevalna dejavnost in industrijsko vohunstvo), vključuje dejavnost državnih služb, ki zbirajo informacije za potrebe svojega poslovnega sektorja. Na mikroravni vladne službe podpirajo svoje korporacije ali tajno ovirajo dejavnosti tujih korporacij. Ključni cilj državnih dejavnosti je preprečiti tujemu podjetju, da le ta pridobiva poslovne koristi na mednarodnem trgu. 2. Dimenzija je makroekonomska obveščevalna dejavnost, ki prav tako vključuje vladne službe na makroravni, ko izvajajo še makroekonomsko vohunstvo. Tudi tukaj je, tako kot pri mikrodejavnosti, osnovni namen podpora svojim podjetjem, razlika je le v tem, da delujejo globalno ter zagotavljajo nacionalne gospodarske interese. Makroekonomska gospodarska obveščevalna dejavnost je pomembna tudi za preprečevanje in zmanjševanje škode ali zagotavljanje pomembnih sivih informacij za lasten javni ali zasebni sektor (Črnčec, 2009: 121).. Po besedah Fleisherja (2003: 64) je obveščevalna dejavnost, usmerjena v konkurente, primarno služila potrebam strateškega planiranja, menedžerjem, specialistom za razvoj poslovanja, odgovornim za združitve in prevzeme ali/in tržnikom oz. menedžerjem v marketingu, ki se ukvarjajo z »brandingom« ali. 25.

oglaševanjem produktov. Dodaja, da je glavni namen tržne obveščevalne dejavnosti razumevanje trga, na katerem sodelujemo. Tržna (ekonomska) obveščevalna dejavnost, po njegovih navedbah, zajema dimenzije, kot so dejanska in potencialna velikost trga, rast trga, donosnost, stroškovna struktura, prodaja, tržni trendi ter ključni dejavniki uspeha.. Kot smo že omenili, je vohunstvo del aktivnosti obveščevalnih služb. Jelen (2008: 225−226) piše o ekonomskem vohunstvu kot sestavini ekonomske obveščevalne dejavnosti. Pravi, da se ekonomsko vohunstvo nanaša predvsem na poseben način zbiranja oz. pridobivanja podatkov. Bodisi da ga izvajajo v okviru posebnih zakonskih pooblastil (državne) obveščevalne službe, bodisi podjetja neposredno ali posredno. Po njegovih besedah je to v obveščevalnih službah del celovite obveščevalne dejavnosti oz. celovitega obveščevalnega procesa (ciklusa), v katerem se tako pridobljeni podatki skupaj s podatki iz drugih virov (odprti ali javni viri) preoblikujejo preko procesov analiziranja in evalvacije v obveščevalne informacije. Tudi podjetja, ki izvajajo obveščevalno dejavnost kot svojo profitno dejavnost, počnejo enako. To dejavnost lahko tudi tržijo. Vsekakor pa morajo biti prepričani v resničnost, zanesljivost in verodostojnost informacij ter njihovega vira.. 5.2 Ekonomska obveščevalna dejavnost državnih obveščevalnih služb in nedržavnih subjektov Glede na to, kateri subjekt izvaja obveščevalno dejavnost, razlikujemo med ekonomsko obveščevalno dejavnostjo državnih obveščevalnih služb in ekonomsko obveščevalno dejavnostjo nedržavnih subjektov. Zaradi pojavljanja številnih pojmov v zvezi z obveščevalno dejavnostjo, lahko kaj hitro nastane zmeda. Črnčec (2009: 118) pravi, da je ne glede na pojavljanje številnih pojmov, vse vrste gospodarskih in poslovnih obveščevalnih dejavnosti v javnem in zasebnem sektorju moč opredeliti in jih opisati znotraj štirih terminov:. 1. gospodarska obveščevalna dejavnost, 2. konkurenčna obveščevalna dejavnost, 3. poslovna obveščevalna dejavnost, 4. konkurenčno vohunstvo.. 26.

Prva oblika sodi v javni, ostale tri v zasebni sektor.. Obveščevalna dejavnost je torej prisotna tako v javnem, kakor tudi v zasebnem sektorju. Danes pa se, kljub temu, da delovanje v javnem in zasebnem ločimo, uveljavila tudi »vmesna« oblika, to je t. i. javno-zasebno partnerstvo. Med takšno partnerstvo sodi na primer zunanje pridobivanje obveščevalnih podatkov. Kljub temu, da obstajajo določene jasne ločnice med obveščevalno dejavnostjo v javnem in zasebnem sektorju, pa to ločevanje ni vedno popolnoma razjasnjeno. Za lažje razumevanje povejmo, da so najpogosteje uporabljena merila za delitev na osebe javnega in zasebnega prava naslednja (Pirnat 1995 v Črnčec, 2009: 23):. •. kdo je ustanovitelj organizacije;. •. katerim ciljem sledi organizacija pri svojem delu;. •. kakšno je z vidika upravljanja razmerje med organizacijo in javnimi oblastmi;. •. kako se lahko razpolaga z lastnino ter. •. kako se pri urejanju posameznih razmerij uporablja javno pravo.. Čeprav torej obstajajo določene jasne ločnice med zasebnim in javnim sektorjem in tako obveščevalno dejavnostjo v zasebnem in javnem sektorju, se le ta v določenih točkah prekrivata, kar je lepo razvidno iz spodnje tabele.. Tabela 2: Prekrivanje obveščevalne dejavnosti v javnem in zasebnem sektorju (Vir: Prirejeno po Johnson, 1996: 150 v Črnčec, 2009: 136).. Zasebni sektor. Konkurenčna obveščevalna dejavnost. Konkurenčno vohunstvo. Zasebni-javni sektor. Javni sektor. Gospodarska obveščevalna dejavnost. Mikrogospodarska obveščevalna dejavnost (prikrito izvajanje). 27. Makrogospodarska obveščevalna dejavnost (prikrito in odkrito izvajanje).

Ulcej (2008: 45) piše o privatizaciji obveščevalne dejavnosti in tako ugotavlja oz. povzema po Trevertonu (2003: 124), da si zasebni sektor počasi prisvaja (privatizira) obveščevalne aktivnosti in da bo tako postopoma večina osnovnega procesiranja odprtih informacij izpeljana zunaj državnih služb, rezultat tega pa bo država pridobila ali odkupila od služb, ki se s tem ukvarjajo.. 5.2.1 Ekonomska obveščevalna dejavnost državnih obveščevalnih služb Državne legalne institucije, ki izvajajo ekonomsko obveščevalno dejavnost, imajo za to legalna pooblastila. Slednja jim je naložila država sama, da lahko uporabljajo vohunske metode, tehnike in sredstva v zakonsko določenih oblikah in pogojih. Hočevarjeva (2007: 30) navaja, da je ena od poglavitnih funkcij državnih obveščevalnih služb zaščita gospodarskih interesov svoje države ter dodaja, da se metode delovanja državnih obveščevalnih služb v gospodarskem sektorju bistveno ne razlikujejo od tistih metod, ki jih uporabljajo na ostalih področjih delovanja. Je pa res, da je obdobje tehnologije oz. informacijska doba v kateri živimo danes, prinesla določene spremembe tudi na področje obveščevalne dejavnosti. To je vplivalo tudi na metode in tehnike takšne dejavnosti.. Črnčec (2009: 82−84) piše o novi obveščevalni paradigmi v javnem sektorju. Pravi, da je kombinacija sprememb v strateškem okolju, informatizacije, dogajanj v zasebnem sektorju in začetek vojne proti terorizmu nakazal nove trende v obveščevalni dejavnosti javnega sektorja ter dodaja, da je prišel čas za novo obveščevalno paradigmo v obveščevalni dejavnosti. Le to, po njegovih besedah izpolnjuje naslednjih sedem trendov:. •. Prvi trend predstavlja preoblikovanje nacionalnih obveščevalnih in z njim povezanih struktur.. •. Drugi trend širi pristojnosti in pooblastila za zbiranje podatkov obveščevalnih služb, največkrat z večjimi posegi v človekove pravice in svoboščine.. •. Tretji trend je potreba po podatkih, dokazih, ki imajo skoraj forenzično vrednost.. 28.

•. Četrti trend je povezan s povečano zmožnostjo prenosa velike količine podatkov in informacij, ki postavljajo obveščevalne službe v položaj, ko velikokrat ne morejo konkurirati sredstvom, ki se ukvarjajo s prenosom podatkov in informacij, kot so televizija, radio, internet ter telefonski klici, kot najpogostejši mediji za izmenjavo novic.. •. Peti trend je v duhu sploščenega, horizontalnega sveta. Dostopnost in uporabnost informacijske tehnologije milijardam ljudi omogoča uporabo interneta, med katerimi so lahko takšni, ki njegovo uporabo zlorabijo za ogrožanje pridobitev, ki jih je prinesel splet.. •. Šesti trend je rezultat in posledica prodiranja tretjega in četrtega v obveščevalno skupnost. Obveščevalne službe morajo z verodostojnimi informacijami podpreti strateške, operativne in taktične uporabnike.. •. Sedmi trend je v tesni vezi s prvim, s tem da presega njegovo nacionalno dimenzijo. Gre za sodelovanje na obveščevalnem področju v mednarodnem okolju med državami,. v okviru različnih nadnacionalnih, varnostnih,. regionalnih ali gospodarskih organizacij, katero je danes pomembnejše kot kdajkoli prej.. Gričar (2006: 75) našteva področja, na katera posega državna ekonomska obveščevalna dejavnost:. •. oblikovanje ekonomskih politik in državnih strategij;. •. podpora v dvostranskih in večstranskih ekonomskih diplomatskih pogajanjih;. •. sprejemanje odločitev glede uporabe ekonomskih sredstev zunanje politike in njihovo neposredno izvajanje (npr. omejitev pretoka blaga in kapitala, nudenje tuje razvojne pomoči);. •. kršitev ekonomskih sankcij in nadzor blaga z dvojno rabo;. •. ocene gospodarskih razmer v drugih državah (kot kriterij varnostne ocene);. •. sprejemanje strateških odločitev v podjetjih, kjer ima država lastniški delež;. •. privatizacija pomembnejših podjetij, še posebej v tranzicijskih državah;. •. raziskave in razvoj, predvsem na področju vojaško-industrijskega kompleksa, energetike ter informacijsko komunikacijskih tehnologij;. •. povečevanje konkurenčnih prednosti ekonomskih subjektov v zasebnem sektorju, ki so identificirani kot strateško pomembni za gospodarstvo;. •. pospeševanje vhodnih neposrednih investicij in internacionalizacije poslovne dejavnosti;. 29.

•. varnostno področje, kjer so ekonomske informacije o ekonomskih subjektih in finančnih transakcijah potrebne za odkrivanje pojavnih oblik organiziranega kriminala in terorizma.. 5.2.2 Ekonomska obveščevalna dejavnost nedržavnih subjektov Jelen (2008: 201) pravi, da je pomembna razlika med splošnim razumevanjem in razumevanjem koncepta obveščevalne dejavnosti v menedžmentu tudi v tem, da je v prvem, torej v svetu obveščevalnih služb kot instituciji izvršne oblasti držav (državni sistem), vohunstvo pomembna sestavina obveščevalne dejavnosti, med tem ko v pogledih menedžmenta (zasebni, podjetniški sistem) prevladuje trditev, da je ekonomska (poslovna, konkurenčna) obveščevalna dejavnost legalna in etična ter nima nič skupnega z ekonomskih vohunstvom, ki spada v kriminalno sfero kot sestavina poslovne kriminalitete.. Kot smo omenili, imajo državne legalne institucije legalna pooblastila za uporabljanje vohunskih metod, tehnik in sredstev, med tem ko podjetniška obveščevalna dejavnost takšnih pooblastil nima. Gre torej za dejavnost nedržavnih subjektov. Zanje država uporabo vohunskih metod, tehnik in sredstev prepoveduje in sankcionira z zakonom. Tako uvrščamo te dejavnosti med kazniva dejanja. Tista dejanja, ki niso posebej nasprotna zakonom, prav tako pa ne združljiva s poslovno etiko, uvrščamo v t. i. sivo območje. Privatizacija obveščevalne dejavnosti poteka s pomočjo subjektov privatizacije. Kot ti, se najpogosteje omenjajo zasebne organizacije, posamezniki iz akademske, poslovne ali druge sfere zasebnega življenja. Vsi ti pa seveda morajo opravljati obveščevalno dejavnost. Črnčec (2009: 117) povzema po Hermanu (1996: 1), da sta poslovna obveščevalna dejavnost in obveščevalna dejavnost o konkurenci prepoznavni del zasebnega sektorja. Zato jim več pozornosti namenjamo v nadaljevanju.. Poslovna in konkurenčna obveščevalna dejavnost. V zvezi z ekonomsko obveščevalno dejavnostjo nedržavnih subjektov moramo, za lažje razumevanje obravnavane problematike ter razlikovanje med posameznimi pojmi, pojasniti poslovno in konkurenčno obveščevalno dejavnost.. 30.

V zvezi z obravnavano problematiko je smiselno opredeliti tudi pojem »poslovne skrivnosti«, saj poslovna in tudi konkurenčna obveščevalna dejavnost temeljita na zbiranju, organiziranju, varovanju in uporabi le teh. Pri opredeljevanju pojma poslovna skrivnost obstajata v teoriji dva pristopa (Španinger, 2009: 451): Po eni strani gre za z zakonom opredeljen termin poslovna skrivnost, po katerih se štejejo za poslovno skrivnost podatki, za katere tako določi organizacija oz. družba s svojim sklepom. Ne glede na to opredelitev, pa se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere je očitno, da bi, če bi zanje zvedela nepooblaščena oseba, lahko nastala občutna škoda. Gre torej za podatke za katere ve le določen krog ljudi. Po drugem pristopu, ki se nanaša na notranjo opredelitev, je poslovno skrivnost možno opredeliti kot materialne in nematerialne stvari, katere ni treba poznati tistim, ki teh stvari pri svojem delu ne potrebujejo. Dodajmo še, da po besedah Kopa (1995: 57) o varovanju poslovne skrivnosti govorimo, ko si nekdo, ki to skrivnost upravičeno pozna, prizadeva, da je ne bi izvedela tretja oseba, ter je tudi sam ne zlorabi.. Hočevarjeva. (2007:. 18). povzema. po. Dvoršku. (2003). opredelitev. poslovne. obveščevalne dejavnosti in pravi, da je poslovna obveščevalna dejavnost disciplina zbiranja, organiziranja in uporabe podatkov na etičen in zakonit način v uporabi predvsem s strani menedžmenta za sprejemanje pravilnih odločitev ter dodaja, da takšna dejavnost omogoča pridobivanje poglobljenih informacij o potrošnikih in strankah, konkurentih in gospodarskem okolju, ki so za uspešnost posameznega podjetja izjemnega pomena. Gre torej za kombinacijo podatkov in informacij o nekem poslovnem okolju določenega podjetja. Kot taka zajema tudi konkurenčno obveščevalno dejavnost kot njeno podpodročje. Tako vidimo, da je poslovna obveščevalna dejavnost večstranski koncept, ki ga je treba po besedah Črnčeca (2009: 128) preučevati iz vsaj treh perspektiv kot sistem, ki:. 1. pomaga hitreje sprejemati boljše odločitve; 2. spreminja podatke v informacije; 3. uporablja racionalen pristop k menedžmentu.. Konkurenčna obveščevalna dejavnost pa je, izhajajoč iz napisanega, posebna oz. specializirana veja poslovne obveščevalne dejavnosti. Ulcej, Britovšek in Sotlar (2010) navajajo naslednjo razmejitev med obema pojmoma: »Poslovno obveščevalno dejavnost lahko razumemo v širšem, kot tudi v ožjem smislu. V širšem zajema. 31.

celoten spekter pridobivanja poslovnih podatkov, ki služijo analitiki in kot podpora odločanju uporabnikov. Zajema tako zunanji proces, t. j. konkurenčno obveščevalno dejavnost, kot tudi notranji proces, t. j. poslovno obveščevalno dejavnost v ožjem smislu oziroma poslovno inteligenco. «Bistvo konkurenčne obveščevalne dejavnosti je, da se pravočasno odkrijejo in pridobijo informacije, ki so pomembne in potrebne, da se oblikujejo odločitve, ki prinašajo konkurenčno prednost. Je osredotočena na zunanje okolje in se osredotoča na informacije dostopne iz javnih virov.. Tako poslovna, kakor tudi konkurenčna obveščevalna dejavnost imata svoj obveščevalni krog, ki je pri obeh sestavljen iz štirih korakov, kot jih prikazujemo v nadaljevanju. Krog poslovne obveščevalne dejavnosti je sestavljen iz naslednjih korakov (Vitt, Luckevich, Misner, 2002: 18 v Črnčec, 2008: 130):. 1. Vpogled. 2. Delovanje. 3. Merjenje. 4. Analiziranje.. In kaže, kako analiza poslovnih informacij omogoča vpoglede (veliko majhnih ter vsaj nekaj velikih), ki omogočajo ali ponujajo predloge za izboljšanje poslovanja, nato pa se po njihovi implementaciji izvaja merjenje, kaj in kako deluje. Merjenje rezultatov je korak, ki zagotavlja nove podatke za analizo in za začetek novega kroga poslovne obveščevalne dejavnosti.. Osnova konkurenčnega obveščevalnega sistema je obveščevalni krog sestavljen iz naslednjih korakov (Kahner, 1997: 43−45 v Črnčec, 2009: 124−125):. 1. Načrtovanje in usmerjanje je korak v katerem menedžment odloči, kateri so potrebni obveščevalni podatki. 2. Zbiranje je korak, ki vključuje pridobivanje surovih podatkov, iz katerih se lahko izdela obveščevalne informacije. Večina virov, ki vključujejo periodiko, letna poročila, knjige, poročila, govore, podatkovne baze itd., je javnih, dostopnih vsem uporabnikom. Ta korak vključuje tudi obdelavo informacij za nadaljnjo posredovanje in hranjenje v elektronski obliki.. 32.

3. Analiziranje je najtežji korak obveščevalnega kroga, v katerem se tehtajo pridobljene informacije, išče vzorec in izdelajo različni scenariji. Včasih je celo potrebno, da mora analitik zapolniti praznine in strokovno ugibati o možnih rezultatih. 4. Posredovanje je zadnji korak, ki vključuje posredovanje obveščevalnih izdelkov tistim, ki so jih zahtevali.. Lönnqvist in Pirttimäki (2006: 83−90 v Ulcej, Britovšek, Sotlar, 2010) v zvezi s pojmom poslovne obveščevalne dejavnosti ne omenjata zgolj pretvarjanje oz. spreminjanje informacij v »intelligence«, temveč dajeta poudarek tudi na upravljanju poslovnih informacij. Ulcej, Britovšek in Sotlar (2010) ugotavljajo, da je iz definicij obeh pojmov razvidno, da sta si konkurenčna in poslovna obveščevalna dejavnost podobni:. •. v zbiranju in analizi poslovnih podatkov,. •. v ideji o izdelavi končnih obveščevalnih informacij/produktov in. •. v namenu dejavnosti, ta pa je podpora odločanju in doseganje ciljev.. Za boljšo predstavo in lažje razumevanje podajamo še tabelarni prikaz primerjave gospodarske, konkurenčne in poslovne obveščevalne dejavnosti.. 33.

Tabela 3: Primerjava gospodarske, konkurenčne in poslovne obveščevalne dejavnosti (Vir: Črnčec, 2009: 135).. Gospodarska obveščevalna dejavnost. Konkurenčna obveščevalna dejavnost. Poslovna obveščevalna dejavnost. Pridobivanje zunanjih podatkov. Pridobivanje zunanjih podatkov. Podpora notranjim procesom. Starost dejavnosti. Nekaj tisočletij. Nekaj desetletij. 15 let. Obveščevalni krog. Da. Da. Da. Viri in zvrsti pridobivanja podatkov. Javni in tajni viri Humint (odkriti in prikriti − vohunstvo) Vse druge zvrsti. Javni viri, Humint (odkriti) Imint (delno) Geospatial Intelligence (delno). Velikost strukture. Velika Praviloma sestavni del večje obveščevalne službe. Majhna Specializirano podjetje, samostojni posamezniki, Posamezniki ali majhni oddelki v podjetju. Majhna Posamezniki Posebni oddelek. Majhen, narašča. Srednje velik, narašča. Ključen. Majhna. Velika. Velika. Osnovni namen. Pomen informacijske tehnologije Prožnost in odzivnost na spremembe v okolju. Javni viri. 5.3 Vloga ekonomske obveščevalne dejavnosti Danes je postala varnost pomembnejša kot kadarkoli prej. Namreč zdi se, da nas »nevarnost« spremlja na vsakem koraku. Tako tudi Prezelj (2007: 7) ugotavlja, da je v današnjem varnostnem okolju ogrožajočih pojavov vedno več, hkrati pa je vedno večja njihova medsebojna povezanost in transnacionalnost. Govorimo predvsem o. 34.

družbenem izvoru nevarnosti. Ogrožen je lahko tako posameznik, kakor tudi širša družba oz. kar celoten narod neke države oz. celotna država. Podbregar (2008: 28) pravi, da je zato vsaka država dolžna svojim državljanom zagotavljati varnost, ki jo zagotavlja z različnimi institucijami, ki se ukvarjajo z obveščevalno in varnostno dejavnostjo na različnih področjih, tako na gospodarskem, političnem, področju preiskovanja kaznivih dejanj, kakor tudi na obrambnem področju in področju zasebnega varovanja. Tako lahko vidimo širino vloge obveščevalne dejavnosti.. Črnčec (2009: 119) povzema po Gannonu (1997), da gospodarska (ekonomska) obveščevalna skupnost v svojih gospodarskih analizah preučuje hitrost, obseg in smer gospodarskih reform, ter spremlja izvajanje gospodarskih politik v državah in na nastajajočih trgih, pomembnih za nacionalne interese ter dodaja, da je poseben poudarek namenjen:. •. opozorilom pred potencialnimi gospodarskimi krizami z ocenjevanjem finančnih ranljivosti, razmer v nacionalnem gospodarstvu in groženj svetovnim energetskim zalogam;. •. razumevanje nastajanja gospodarske politike v tujini; zaznavanju in ocenjevanju kompleksnosti razmerij med gospodarskimi, političnimi in družbenimi dejavniki, ki vplivajo na nastajanje politik in gospodarstvo na nastajajočih trgih in v državah posebnega interesa;. •. malopridnim državam in nezakonitim dejavnostim. Spremljanje gospodarstva v. malopridnih. državah. in. njihovih. zunajtrgovinskih. povezav,. učinka. gospodarskih ukrepov in razvijanja pristopov za celovito sledenje finančnim mrežam,. ki. podpirajo. trgovce. z. mamili,. teroriste. in. proliferatorje. (razširjevalce) orožja za množično uničevanje; •. zagotavljanju enakih ekonomskih načel in enakih pogojev za vse države. Obveščevalna skupnost ni zadolžena za izvajanje ukrepov, temveč o tem le poroča pristojnim.. 35.

5.4 Ekonomska obveščevalna dejavnost in ekonomsko vohunstvo Pri prebiranju literature in virov smo zasledili, da se pogosto omenja tudi pojem »ekonomsko vohunstvo«. Omenili smo, da je vohunstvo oz. vohunjenje del aktivnosti obveščevalne dejavnosti (tudi ekonomske). Sicer gre za sorodne koncepte, ki pa vseeno prinašajo vsebinske razlike. Torej, obveščevalne službe se ukvarjajo tudi z vohunjenjem. In če se to dogaja na ekonomskem področju, gre tako za ekonomsko vohunjenje. Jelen (2006: 18) pravi, da se s problematiko ekonomskega vohunstva srečujemo v sklopu. proučevanja. protiobveščevalne. dejavnosti. (odkrivanje. vohunov). in. obveščevalne dejavnosti na gospodarskem področju ter dodaja, da sta temi vezani na obveščevalno-varnostni podsistem v sklopu nacionalne varnosti (ščitenje ekonomskih interesov države).. Ženevski center za demokratičen nadzor oboroženih sil je ekonomsko obveščevalno dejavnost opredelil, kot eno izmed tradicionalnih poslanstev zunanjih obveščevalnih služb. Jelen (2008: 200) piše, da sta za pojasnjevanje pojma (ekonomska obveščevalna. dejavnost. in. vohunstvo). ključni. dve. stvari:. Prvič,. vohunstvo. opredeljujemo s stališča načina delovanja, medtem ko nas pravni vidik manj zanima in drugič, pridevnik ekonomski vežemo predvsem na motiv za dejanje, v tem primeru gre za pridobitniški motiv. Ekonomska obveščevalna dejavnost kot taka vključuje oz. zajema ekonomsko vohunjenje oz. vohunstvo. Pridružujemo se besedam Šaponje (1999: 59), ki pravi, da je vohunstvo le del in ena od metod obveščevalne dejavnosti, nikakor pa ne more biti njen sinonim. Gre za precej posplošeno opredelitev, ki olajša razumevanje enega in drugega pojma. Vendar zadeva v praksi ni tako preprosta. Ker je ekonomsko vohunstvo del ekonomske obveščevalne dejavnosti, bomo le temu namenili nekaj dodatne pozornosti.. Ekonomska obveščevalna dejavnost in industrijsko vohunstvo Jelen (2008: 196) povzema po že omenjenem poročilu Ženevskega centra za demokratičen nadzor oboroženih sil (Intelligence Practice and Democratic Oversight − a Practioner View, 2003) naslednjo ugotovitev: »Ker liberalna demokratična politika in praksa obveščevalnim službam prepovedujeta angažiranje v industrijskem. 36.

vohunstvu in tajnem zbiranju poslovnih skrivnosti ter lastniških informacij o tujih poslovnih firmah v korist zasebnim firmam v lastni deželi, aktivnosti usmerjajo na področja, ki lahko vplivajo na nacionalne interese (glede energetskih in drugih virov, s tem povezanih ekonomskih problemov, tujih ekonomskih zmogljivosti, svetovnih ekonomskih gibanj) in na zagotavljanje obveščevalnih informacij pri trgovskih pogajanjih.« Tako se strinjamo z Jelenom, da se po takšni razlagi, ekonomski obveščevalni dejavnosti. kot. funkciji. državnih. obveščevalnih. institucij. postavlja. nasproti. industrijsko vohunstvo, ki ga bolj kot ne vidimo v zaseben sektorju.. Ekonomsko vohunstvo kot sestavina ekonomske obveščevalne dejavnosti. Precej posplošeno je reči, da je ekonomsko vohunstvo vohunjenje, ki se odvija oz. poteka na ekonomskem področju. Zanimiva je opredelitev ekonomskega vohunstva, kot. ga. opredeljuje. vojaški. mislec. Clausewitz,. nadaljevanje. konkurenčne. obveščevalne dejavnosti z drugačnimi sredstvi (Jelen, 2008: 198). Sicer pa gre pri ekonomskem vohunstvu za posebne načine zbiranja oz. pridobivanja podatkov. Le tega lahko izvajajo državne obveščevalne službe (v okviru posebnih zakonskih pooblastil) ali podjetja (neposredno). Kot tako je ekonomsko vohunstvo del celovite obveščevalne dejavnosti (ciklusa) obveščevalne službe. Na tak način se z vohunjenjem pridobljeni podatki, skupaj z drugimi podatki (iz drugih virov) preoblikujejo v obveščevalne informacije. V tem kontekstu je ekonomsko vohunstvo začetek oz. prva faza obveščevalne dejavnosti. Kar pa še ne pomeni, da se le ta vedno prične z vohunjenjem oz. da je vohunstvo njen nujen element. Vohuni so lahko koristen vir in nezakonit način zbiranja podatkov, vendar to ne pomeni, da obveščevalna dejavnost brez njih ne more oz. da so njen nepogrešljiv element. Jelen (2008: 226) pravi, da do uresničevanja ekonomskega vohunstva pride, ko sovpadata poslovna potreba po občutljivih informacijah in priložnostih ter dodaja, da zaostrovanje konkurenčnega boja vpliva na rast povpraševanja po storitvah ekonomskega vohunstva (kjer je povpraševanje, se prej ali slej pojavi tudi ponudba).. 37.

6 Ekonomski obveščevalni sistem v Sloveniji Gričar (2006: 83), ki je v svojem delu preučeval ekonomski obveščevalni sistem v Sloveniji, je poizvedoval ali ima Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) aktivno vlogo v njenem izvajanju. Na podlagi intervjuja z nekdanjim uslužbencem Službe državne varnosti (SDV), ki ga ne imenuje, je zapisal, da je dotični uslužbenec potrdil, da se je takratna obveščevalna služba ukvarjala z ekonomskim področjem dela. Neposredne pristojnosti za obveščevalno-varnostno delo imajo v Sloveniji zraven SOVE še Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo (OVS MO), deloma policija, eksplicitno pa ima pristojnosti na ekonomskem področju le SOVA (Anžič, 2010: 105). Tako se bomo, glede na to, da nas zanima ekonomska obveščevalna dejavnost, omejili le na to agencijo, SOVO. Slednja igra pomembno vlogo pri pravočasnem zagotavljanju obveščevalno-varnostnih informacij, ki so nujna in zanesljiva osnova za odločanje in ukrepanje najvišjih državnih organov (Žirovnik, 2003). Kaj sploh je pristojnost oz. kaj sploh so naloge SOVE? Med temeljne naloge SOVE spadajo predvsem delovanje pri zaščiti nacionalnih interesov na varnostnem, političnem in gospodarskem (ekonomskem) območju oz. zagotavljanju nacionalne varnosti (Žižek, 2009: 18). V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA) je SOVA samostojna vladna služba, ki na podlagi zakona in v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi vlada na podlagi nacionalnovarnostnega programa, sprejetega v Državnem zboru RS, pridobiva in vrednoti podatke ter posreduje informacije: •. iz tujine, pomembne za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države;. •. o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi s tujino ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev.. Nadalje drugi odstavek 2. člena določa, da agencija pri opravljanju svojih nalog sodeluje s pristojnimi državnimi organi in službami pri varnostnem preverjanju in posreduje podatke, pomembne za varnost oseb, delovnih mest, organov, objektov in okolišev. Črnčec (2009: 146) pravi, da prvi odstavek 2. člena omogoča SOVI »klasično« obveščevalno dejavnost, iz drugega odstavka pa izhaja, da je njena. 38.