Nasilje nad učitelji v osnovni šoli

DIPLOMSKO DELO Nasilje nad učitelji v osnovni šoli. Ljubljana, 2016. Judita Valenčič.

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Nasilje nad učitelji v osnovni šoli. Ljubljana, 2016. Judita Valenčič Mentor: doc. dr. Aleš Bučar Ručman.

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc.dr. Alešu Bučarju Ručmanu za nasvete, strokovno pomoč in navodila pri pisanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi učiteljem in ravnateljem osnovnih šol Pivka, Košana in Prestranek za sodelovanje pri anketi in intervjujih, ki sem jih lahko uporabila v nalogi. Zahvalila bi se tudi vsem ostalim, ki so mi kakor koli pomagali v času študija in pri pisanju diplomske naloge..

Kazalo 1 Uvod. 7. 1.1 Postavitev hipotez. 8. 1.2 Opredelitev metod. 8. 2 Nasilje in šola. 9. 2.1 Nasilje. 9. 2.2 Nasilje v šoli. 9. 3 Nasilje nad učitelji. 10. 3.1 Fizično nasilje. 11. 3.2 Psihično nasilje. 11. 4 Oblike nasilja nad učitelji. 12. 4.1 Nasilje učencev nad učitelji. 12. 4.2 Nasilje staršev nad učitelji. 13. 4.3 Nasilje med zaposlenimi. 14. 4.4 Nasilje države nad učitelji. 15. 4.5 Shema o nasilju nad učitelji. 16. 5 Vzroki nasilnih dejanj učencev. 17. 5.1 Družina. 17. 5.2 Šolska klima. 17. 5.3 Razredna klima. 18. 5.4 Odnos z učiteljem. 18. 5.5 Šolski uspeh. 18. 6 Zakaj učitelji o nasilju molčijo?. 19. 7 Načini, kako zmanjšati nasilje. 19. 7.1 Disciplina in red. 19. 7.2 Avtoriteta. 20. 7.3 Vzgoja. 21. 8 Raziskava (empirični del). 22. 8.1 Anketa. 22. 8.1.1 Prikaz rezultatov anketnega vprašalnika. 23. 8.1.2 Analiza rezultatov. 31. 8.2 Intervju. 33. 9 Zaključna razprava. 35. 10 Uporabljeni viri. 38. 11 Priloge. 40. 3.

Kazalo grafov Graf 1: Razširjenost nasilja nad učitelji. 23. Graf 2: Osebe, ki izvajajo nasilje nad učitelji. 23. Graf 3: Pogostost nasilja nad učitelji s strani učencev. 24. Graf 4: Psihično nasilje nad učitelji. 25. Graf 5: Fizično nasilje nad učitelji. 25. Graf 6: Verbalno nasilje nad učitelji. 26. Graf 7: Osebe, katerim učitelji sporočajo o nasilnem dogodku, ki ga doživijo s strani učencev. 27. Graf 8: Pogostost poročanja o nasilju, ki ga doživljajo s strani učencev. 27. Graf 9: Zakaj o nasilju ne poročate vedno?. 28. Graf 10: Pomanjkanje učiteljeve avtoritete poveča nasilno vedenje učencev. 29. Graf 11: Disciplina in red zmanjšajo nasilje učencev nad učitelji. 29. Graf 12: Na nasilje učencev nad učitelji vpliva družinska vzgoja.. 30. 4.

Povzetek Glavna tema diplomske naloge je nasilje nad učitelji v osnovni šoli. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo najprej predstavili pojem nasilje, nato pa smo se opredelili na nasilje v šoli in s tem tudi na nasilje nad učitelji. Ker se nad učitelji dogajajo različne vrste in oblike nasilja, smo navedli, katere vrste in oblike nasilja se lahko dogajajo nad njimi. Skušali smo opredeliti vzroke, zakaj prihaja do nasilnih dejanj nad učitelji in zakaj učitelji o tem molčijo. Ob koncu teoretičnega dela smo navedli še načine, ki bi lahko zmanjšali nasilje na šolah in s tem posledično nad učitelji. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili dve raziskovalni metodi, in sicer anketo ter intervju. Najprej smo predstavili anketo, ki smo jo izvedli med učitelji treh osnovnih šol. Zanimalo nas je predvsem to, kako učitelji ocenjujejo razširjenost nasilja na njihovih šolah, s katere strani doživljajo največ nasilja, ali o nasilju, ki se dogaja nad njimi, molčijo. Rezultate ankete smo za lažje razumevanje predstavili z grafi ter na koncu še z analizo anketnega vprašalnika. Kot drugo metodo pa smo izvedli še intervju z dvema ravnateljicama posameznih šol. Zanimalo nas je, koliko učitelji dejansko povedo oziroma zaupajo ravnatelju o nasilju učencev, ki se dogaja nad njimi. Povprašali smo jih za mnenje, kaj si mislijo o tem, zakaj učitelji molčijo o nasilju, ki se dogaja nad njimi, ter o tem, kako bi preprečili nasilje učencev, ki ga izvajajo nad učitelji. Ker je bil cilj diplomske naloge potrditi ali ovreči zadane hipoteze, smo v zaključni razpravi navedli ugotovitve, ki smo jih pridobili skozi celotno diplomsko nalogo. Na podlagi teh ugotovitev smo zadane hipoteze potrdili oziroma ovrgli. Ključne besede: nasilje, šola, učitelji, vzgoja, red, disciplina, avtoriteta. 5.

Abstract – violence against teachers This diploma paper deals with violence against teachers. The diploma paper is divided into two parts, the theoretical one and the empirical one. In the theoretical part, the concept of violence is introduced first and later on the violence in schools and consequently against teachers is dealt with in more detail. Due to the fact that teachers are experiencing various forms and types of violence, the latter are named as well. We try to define why the violent acts against teachers even occur and why the teachers stay silent. At the end of the theoretical part of the diploma paper, some ways to reduce violence in schools and consequently against teachers are listed. In the empirical part of this diploma paper, a questionnaire and an interview are named as the two main research methods. The questionnaire was carried out among teachers of three elementary schools. The primary interest was finding out how the teachers evaluate the extent of violence in their schools, where the majority of violence comes from and do they say anything about the violence they experience. The results of the questionnaire are presented with graphs and in the end with the analysis of the questionnaire as well. The second method used was an interview. There were two interviews with two headteachers. carried out. We wanted to see how much the. teachers actually tell the headteachers and to which extent they confide in them. We also asked about the headtechers' opinions on why the teachers stay silent about the violence against them and what measures could be taken in order to reduce the violence the teachers esperience from their students. The goal of this diploma paper was to confirm or deny the hypotheses stated. Therefore, the findings that were reached throughout the entire diploma paper are listed in the final discussion. The hypotheses are confirmed or denied based on these findings. Key words: violence, school, teachers, upbringing, order, discipline, authority. 6.

1 Uvod Vse pogosteje zasledimo bodisi v strokovni literaturi bodisi v razpravah, pogovorih, časopisih in drugih medijih izraz »nasilje«. Vedno znova smo zgroženi, kadar slišimo, beremo ali na svoji koži občutimo, kako kruti so lahko ljudje in kaj vse so sposobni in pripravljeni narediti samo zato, da bi si pridobili ugled, veljavo in moč. Matković (2007a: 36) piše, da je pojav oziroma problem nasilja v šolstvu znan že zelo dolgo. Zaradi stalne prepletenosti zunanjih dogajanj in šolskega življenja ter nasilja v družbi pa narašča tudi nasilje v šolah. Učitelji nasilje doživljajo od različnih oseb. Doživljajo ga lahko s strani učencev, zaposlenih na šoli ali od samih staršev. Nad učitelji nasilje lahko izvaja tudi družba oziroma država. Večina učiteljev kot žrtev nasilja molči. Po našem mnenju se večina učiteljev boji priznati nasilje, kajti s tem, ko bi bilo nasilje priznano, bi zamajalo ugled šole, šola bi pristala na slabem glasu, zmanjšalo bi se število učencev itd. Da se nasilje učencev nad učitelji ne bi dogajalo, bi morale šole sprejeti ustrezne postopke in sicer o tem, kakšno vedenje je v šoli sprejemljivo in kakšno ne. Vzpostaviti bi se morala ustrezna disciplina in red. Določiti je potrebno pravice, odgovornosti, pričakovanja in posledice nesprejemljivega ravnanja. Če učenci niso disciplinirani, to lahko ovira ali celo preprečuje uspešno šolsko delo ter s tem terja mnogo učiteljevega časa in energije. Če učitelj nima avtoritete oziroma ga učenci ne spoštujejo, ne more zagotoviti miru in reda v razredu. Kot pravi Kroflič (1997), avtoriteto lahko definiramo kot obliko pedagoškega odnosa, v katerem učitelj vodi, usmerja, disciplinira učence in si prizadeva, da bi vsak učenec vsebino vzgoje in izobraževanja ponotranjil. Vendar, če učitelj vzgaja in poučuje z veliko mero avtoritete in je pri tem strog, ne bo dosegel pravega cilja kot tudi ne, če bo vzgajal brez omejitev, prijazno in svobodno. Odnos med učiteljem in učenci mora biti pristen. Učitelj mora znati graditi svojo avtoriteto tako, da je čim bolj dosleden, natančen in pravičen ter da razvija dobro komunikacijo med učenci.. 7.

1.1 Postavitev hipotez V diplomskem delu bomo preverili dve hipotezi: . Hipoteza 1: Učitelji so žrtve različnih oblik nasilja, ki ga izvajajo učenci, starši in sodelavci. Učitelji o nasilju, katerega žrtev so, največkrat molčijo.. . Hipoteza 2: Na pojav nasilnega vedenja učencev nad učitelji vplivajo različni dejavniki:  vzpostavitev reda in discipline v razredu,  avtoriteta učitelja,  družinska vzgoja učenca.. 1.2 Opredelitev metod V nalogi bomo za preverjanje hipotez uporabili dve raziskovalni metodi: . Anketo - izvedli jo bomo med učitelji osnovnih šol, vključeni bodo učitelji tako z razredne kot tudi s predmetne stopnje. Povprašali jih bomo, kako ocenjujejo razširjenost nasilja na njihovi šoli, s katere strani doživljajo največ nasilja, kako pogosto so deležni različnih oblik nasilja, komu nasilje največkrat sporočajo ter zakaj o nasilju, ki se dogaja nad njimi, molčijo. Skušali bomo tudi ugotoviti, kaj si učitelji mislijo o tem oziroma kaj po njihovi oceni vpliva, da se nasilje učencev nad njimi pojavi oziroma ne.. . Intervju - opravili ga bomo z ravnatelji posameznih osnovnih šol. Zanimalo nas bo, kako ravnatelji ocenjujejo nasilje na njihovih šolah, kdo nad učitelji izvaja največ nasilja, o kakšnem nasilju jim učitelji največkrat poročajo ter koliko se dejansko pogovarjajo z učitelji o nasilju. Poskušali bomo izvedeti tudi, kako kot ravnatelji ukrepajo ob pojavu nasilja nad učitelji, kaj je po njihovem mnenju vzrok, da učitelji o nasilju molčijo ter tudi to, kako bi zmanjšali nasilje, ki se dogaja nad učitelji.. 8.

2 Nasilje in šola 2.1 Nasilje Nasilje lahko definiramo kot uporabo fizične, psihične, moralne ali socialne moči. Kot rezultat uporabe nasilja se lahko kaže oviranje ali uničenje objekta, deloma ali popolnoma,. z. namenom. zadovoljitve. določene. potrebe. ali. kot. reakcija. na. nezadovoljenost potrebe (Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, 2005). Nasilje običajno doživimo kot nekaj neprijetnega, čemur bi se najraje izognili. Najpogosteje sprošča močno čustveno vznemirjenje, ki je povezano z jezo, odporom ali strahom. Včasih nas ob nasilnih situacijah zajamejo občutki nemoči, ne vemo, kako bi rešili situacijo, morda občutimo krivdo ali preveliko odgovornost (Aničić et al., 2002: 74).. 2.2 Nasilje v šoli Nasilje v šoli lahko opredelimo kot nasilje, ki se dogaja v prostoru šole kot ustanove. Ustanovo določa nek preplet odnosov, položajev, moči, vlog ter notranje in zunanje odgovornosti. Ko govorimo o nasilju v šoli, torej mislimo na šolo kot ustanovo s svojimi specifičnimi psihološko-socialnimi, vzgojno-izobraževalnimi, pravnimi in prostorskimi značilnostmi; ter na šolo, v kateri potekajo mnogovrstne interakcije med subjekti, ki so lahko nasilne (Mugnaioni Lešnik, Koren, Logaj in Brejc, 2009: 50). Nasilje se pojavlja v vsaki osnovni šoli. Ponekod se pojavlja bolj poredko in v blagih oblikah. Nasilje v šoli lahko določajo različne interakcije med subjekti, te interakcije pa lahko postanejo konfliktne in s tem posledično nasilne. Nasilje v šolah se lahko pojavlja med: . učenci,. . učiteljem in učencem,. . učencem in učiteljem,. . učiteljem in starši,. . učiteljem in ostalimi zaposlenimi.. Najpogostejša oblika nasilja v šolah je vrstniško nasilje. Pri vrstniškem nasilju lahko rečemo, da gre za trpinčenje, ustrahovanje in preganjanje. Olweus (1995) navaja, da o. 9.

trpinčenju med učenci govorimo takrat, kadar je nek učenec v daljšem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnemu vedenju oziroma negativnim dejanjem, ki jih je povzročil njegov sovrstnik ali skupina učencev (Olweus, 1995: 11). Pri trpinčenju ni nujno, da se izvaja le fizično nasilje, lahko se izvaja tudi verbalno - psihično nasilje, ki lahko v številnih primerih naredi več škode na posamezniku, kot pa mu jo zada en udarec (Bučar-Ručman, 2004: 105). Otroci so žrtve vrstniškega nasilja večinoma v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje. Poleg vrstniškega nasilja se v šoli lahko pojavi tudi nasilje nad otroki s strani učiteljev. Pušnik navaja razlčne oblike nasilja, ki jih učitelji povzročajo učencem. Lahko jih verbalno ponižujejo ali žalijo, zanemarjajo otrokove potrebe (npr. učitelj ne dovoli izhoda na stranišče), kričijo, otrokom grozijo. Možni vzroki za nasilje učiteljev do učencev vključujejo lahko učiteljeve osebnostne lastnosti, odnos do svojega poklica ter zakonodajo na področju šolstva (Pušnik, 1999). Lahko pa tudi učitelji postanejo tarče nediscipliniranih učencev, ki jim z nasiljem preprečujejo kvalitetno izvajanje vzgojno izobraževalnega-programa. Nasilje nad učitelji s strani učencev je premalo izpostavljeno in se o njem premalo govori, kljub temu da ga je verjetno veliko. Munganioni meni, da vmešavanje staršev v proces poučevanja ter v strokovnost učitelja lahko ogroža njegov položaj in moč. Spremenjeno ravnotežje moči med učitelji in starši lahko povzroči številna medsebojna neutemeljena pričakovanja, nerazumevanja in konflikte (Munganioni, 2009). Na delovnem mestu se lahko pojavljajo različne oblike agresivnega vedenja, nasilna komunikacija, nasilno reševanje konfliktov, verbalni napadi, skratka dejanja, ki so usmerjena zoper dostojanstvo zaposlenih in njihove temeljne pravice. Vsa ta dejanja imajo lahko negativne posledice tako za žrtev kot za delovno okolje, v katerem se nasilje dogaja (Munganioni, 2009).. 3 Nasilje nad učitelji V literaturi številni avtorji pod »nasilje v šoli« uvrščajo le medvrstniško nasilje, vendar pa je vedno več takšnih učiteljev, kjer se nasilje dogaja tudi nad njimi. Ugotovitve raziskave, ki jo je opravil Sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ) leta 2004, kažejo, da je nasilje nad učitelji prisotno na večini slovenskih šol (Matković, 2007a).. 10.

3.1 Fizično nasilje Pri fizičnem nasilju gre za vsako uporabo fizične sile ali za resno grožnjo z uporabo sile. Fizične bolečine ali posledice, ki jih nasilnež povzroča, vedno spremljajo tudi psihične posledice. Pod fizično nasilje prištevamo tudi jemanje ali poškodovanje žrtvinih stvari (Kuhar et al., 1999). Fizično nasilje nad učitelji naj bi bilo najmanj prisotno na naših šolah, je pa hkrati tudi najbolj kruto. Fizično nasilje nad učitelji lahko delimo na dve podskupini (Brunski, 2004): 1. Oseba izvrši fizični napad nad učiteljem in mu povzroči lažje ali težje telesne poškodbe. Na primer: napad z orožjem, vržen predmet v učitelja, nastavljanje risalnih žebljičkov, pljuvanje itd. 2. Oseba izvrši fizično agresijo nad učiteljevo lastnino, kot je poškodovanje avtomobila, učiteljevih potrebščin, tatvine učiteljevega inventarja itd.. 3.2 Psihično nasilje Psihično nasilje je najpogostejša oblika nasilja. Označuje vsakršna dejanja (največkrat verbalna), ki se na nezaželen in grob način dotaknejo človekove psihe. Psihično nasilje prizadene predvsem žrtvino samozavest, njeno osebnost in samospoštovanje (Kuhar et al., 1999). Brunski navaja, da pusti psihično nasilje posledice predvsem na učiteljevi duševnosti. V to skupino uvrščamo neposlušnost oziroma neupoštevanje učiteljevih navodil, ignoriranje, izsiljevanje, izostajanje pri preverjanju znanja, neprinašanje šolskih potrebščin itd. K psihičnemu nasilju lahko prištevamo posledice, ki jih na učitelju pustijo ostale oblike nasilja. Verbalno nasilje je ena od podoblik psihičnega nasilja, ki je hkrati tudi najpogostejša oblika tovrstnega nasilja. Verbalno nasilje je najbolj razširjena oblika nasilja nad učitelji. Težje oblike verbalnega nasilja so grožnje, preklinjanje, žalitve itd. (Brunski, 2004). Poznamo različne oblike nasilja. Učitelji s strani učencev doživljajo predvsem tri oblike nasilja, kot so fizično, psihično ter verbalno. V osnovnih šolah se fizično nasilje pojavlja v zelo redkih primerih. Verjetno je fizičnega nasilja več v srednjih šolah, ker so otroci bolj odrasli in si upajo več. V osnovnih šolah se pogosto pojavlja psihično ter verbalno nasilje, kar pa je lahko hujše od fizičnega. S tem, ko otroci povzročajo psihično ter. 11.

verbalno nasilje nad učitelji, se verjetno niti ne zavedajo, da je tudi to nasilje, ki zna pustiti večje posledice kot fizično, le da te posledice niso vidne kot pri fizičnem.. 4 Oblike nasilja nad učitelji Učitelji lahko nasilje doživljajo od različnih oseb. Doživljajo ga lahko s strani učencev, zaposlenih na šoli, od vodstva šole, od samih staršev ter države.. 4.1 Nasilje učencev nad učitelji Vse do 80. let 20. stoletja v Evropi in Ameriki nasilja nad učitelji skorajda niso poznali razen zelo redkih, ekcesnih primerov. Nasilje je bilo bolj usmerjeno na učence kot na same učitelje (Mugnaioni Lešnik et al., 2009). Pörš (2013) meni, da je bilo nasilje nad učitelji večkrat spregledan pojem, medijsko skrit ali pa je ostajal med učitelji samimi, ti pa so si pred nasiljem zatiskali oči ali pa bili nemočni pri izvrševanju svojih zadanih nalog (Porš, 2013). Danes je nasilje v večji ali manjši meri prisotno na večini osnovnih šol. Ob vstopu otroka v šolo je potrebno tako otrokom kot staršem na nek primeren način razložiti, kakšne so pravice in dolžnosti učencev ter to, da so poleg pravic tudi dolžnosti. Dolžnost otroka je na primer ta, da sodeluje pri pouku, ne moti ostalih sošolcev in učitelja. Starše je potrebno prositi za pomoč, da bi vsi pripomogli h kakovostnejšemu pouku ter primernemu obnašanju otrok, tako da doma otrokom povedo, naj v šoli ne kričijo, da spoštujejo učitelja, da naredijo to, kar jim je naročeno (Pirc, 2007). Učitelji občutijo nasilje s strani učencev največkrat v razredu. Mugnaioni Lešnik in ostali (2009) menijo, da se v razredu dogaja vedno več. motečega, komaj obvladljivega. vedenja in s tem učitelji porabijo mnogo časa in energije za pripravo učencev na pouk, obravnavanje neprimernega vedenja in reševanje individualnih problemov. Poleg tega pa je vedno več tudi verbalnega nasilja učencev ter fizičnih napadov na učitelje, groženj, poškodovanja lastnine učiteljev, psihološkega nasilja, skratka hujših oblik nasilja. Pšunder (2004) piše o tem, da je pri neprimernem vedenju učenca do učitelja dobro, da se učenca seznani, da njegovo vedenje povzroča problem učitelju, seznaniti ga je potrebno z učinki njegovega vedenja na učitelja ter učiteljevimi občutki ob učenčevem. 12.

vedenju. Če učenec ne preneha z neprimernim vedenjem, je dobro, da mu damo možnost, da pojasni lastno razumevanje neprimernega vedenja. Po mnenju avtorjev je dobro, da učitelj učenca podpira, da prevzame odgovornost za lastno neprimerno vedenje. To naj bi bila skupna odgovornost učencev, učiteljev, staršev in šolskih svetovalcev, zato je potrebno jasno vzpostaviti vloge vseh članov pri spodbujanju pozitivnega vedenja učencev. Ker so problemi vedenja učencev v določenih okoliščinah neizogibni, je potrebno predvidevati, kako jih rešiti. Tisti učenci, ki imajo resne vedenjske probleme, znajo pogosto spretno preložiti odgovornost za svoje vedenje na druge. Reševanje vedenjskih problemov učencev je za učitelje in starše pogosto čustveno obarvano in stresno, kar lahko povzroči medsebojna obtoževanja (Pšunder, 2004). Gojkovič (2005) meni, da je prag tolerance do nasilja pri učiteljih zelo različen. Nasilje, ki ga učitelji občutijo od učencev, lahko ti dojamejo zelo različno. Zaradi nesporočanja nasilja nad učitelji, je tudi zavest o tem pojavu manjša, kot si ga problem nasilja zasluži. Predvsem je zelo zaskrbljujoče, da učitelji ne poročajo vedno o nasilnih dogodkih ravnatelju. Tako lahko le-ti sklepajo, da nasilje na njihovi šoli ni velik problem in zato posebnih ukrepov ne sprejemajo. Učitelji občutijo nasilje s strani učencev največkrat v razredu. Najpogosteje se pojavi kot moteče, težko obvladljivo vedenje, za kar pa učitelji porabijo mnogo časa in energije, da pripravijo učence na pouk, namesto da bi ta čas in energijo usmerili v poučevanje – primarno dejavnost. Ob vstopu otroka v šolo je potrebno najprej, tako otrokom kot staršem, razložiti, kakšne so pravice in dolžnosti otrok. H kakovostnejšemu pouku ter primernejšemu obnašanju otrok pa bo zagotovo pripomoglo tudi sodelovanje tako staršev (s pogovorom, z zgledom, itd.), učiteljev, svetovalnih delavcev kot samih učencev, ki naj prevzamejo odgovornost za lastno neprimerno vedenje.. 4.2 Nasilje staršev nad učitelji Odnose med starši in učitelji naj bi zaznamovali dobri partnerski odnosi, ki so pogoj za uspešno reševanje problemov v šoli. Vendar pa morajo biti postavljene tudi meje oziroma »varnostna razdalja« med starši in šolo. Vmešavanje staršev v proces poučevanja in v strokovnost učitelja lahko ogroža učiteljev položaj in moč. Starši se pogosto sklicujejo na neupravičeno poseganje v učiteljevo strokovno avtonomijo, kar. 13.

posledično ruši njihovo avtoriteto. Nestrinjanje učiteljev in staršev lahko povzroči številna medsebojna neutemeljena pričakovanja, nesporazumevanja ter konflikte. Med starši in učitelji so mogoče različne oblike nasilja, kot so: fizično (pretep, odrivanje, porivanje, stiskanje, itd.), psihološko (izsiljevanje za ocene, izvajanje pritiskov, grožnje, itd.), besedno (zmerjanje, dajanje vzdevkov, norčevanje, posmehovanje, itd.), ekonomsko (poškodovanje osebne lastnine, škodovanje učiteljevemu ugledu in karieri) ter spolno (komuniciranje s spolno vsebino, opazke, komentarji, namigi, otipavanje) nasilje (Mugnaioni Lešnik et al., 2009). Dandanes večinoma starši odgovornost svojih otrok prelagajo samo na šolo oziroma na učitelje, kar ni prav. Ščitijo svoje otroke, ne glede na to, ali je njihov otrok kriv ali ne. Namesto da bi se pogovorili oziroma prisluhnili učitelju in skupaj našli nek kompromis glede otroka, hodijo v šolo z odvetniki in grozijo s tožbami. Do konflikotv prihaja največkat glede ocen, ker starši in otroci menijo, da bi si zaslužili boljšo oceno kot pa so jo dobili.. 4.3 Nasilje med zaposlenimi Trpinčenje na delovnem mestu oziroma mobing lahko označimo kot čustveno ali psihično nasilje večine nad posameznikom. Z govoricami, podtikanji in javno diskreditacijo se počasi ustvari sovražno delovno okolje zoper točno določenega sodelavca. Če organizacija oziroma. njeno vodstvo ne ukrene ničesar, se žrtev počuti nemočno,. poslabša se lahko tudi njeno psihofizično zdravje. Žrtve lahko rešitve iščejo tudi v bolniških dopustih. Na delovnem mestu se lahko pojavljajo različne oblike agresivnega vedenja,. nasilna. komunikacija,. nasilno. reševanje. konfliktov,. verbalni. napadi,. onemogočanje kariere, skratka dejanja, ki so usmerjena zoper dostojanstvo zaposlenih in njihove temeljne pravice. Vsa ta dejanja imajo lahko negativne posledice tako za žrtev kot za delovno okolje, v katerem se nasilje dogaja (Mugnaioni Lešnik et al., 2009). Tudi učitelji so lahko žrtve nasilnih dejanj s strani sodelavcev oziroma ostalih zaposlenih. Na delovnem mestu lahko učitelji dobivajo grožnje od ostalih zaposlenih za različne primere. Lahko jih sodelavci slabo ocenijo ali pa se jim posmehujejo.. 14.

4.4 Nasilje države nad učitelji Leta 1966 so bila s strani organizacije Unesco in Mednarodne organizacije dela sprejeta Priporočila o položaju učitelja, ki govorijo o pomenu in odgovornosti učiteljev. S sprejetjem tega dokumenta naj bi se okrepila. zavest o pomembnosti učiteljskega. poklica in odgovornost držav do učiteljev. Priporočila so jasno določala pravice in dolžnosti učiteljev, govorijo pa tudi o položaju, ki bi ga glede na zahtevnost dela učitelji morali imeti v družbi ter o odgovornosti posameznih vlad, ki bi morale učiteljem in njihovim organizacijam omogočiti sodelovanje pri odločanju o pomembnih vprašanjih, povezanih z izobraževanjem in izobraževalnim sistemom. Pomembno za vsako družbo je tudi to, da ima usposobljene, kakovostne in motivirane učitelje. Unescovo priporočilo glede socialnega in materialnega položaja učitelja v družbi se nanaša tudi na učiteljeve plače, in sicer da mora učiteljeva plača odražati njegovo odgovornost v družbi in zahtevnost njegovega delovnega mesta ter mora biti primerljiva s podobno zahtevnimi in odgovornimi poklici. Tudi Izobraževalna internacionala (Education International, EI) poziva strokovne pedagoške delavce po vsem svetu, naj od svojih vlad zahtevajo, da s korenitimi ukrepi izboljšajo položaj učiteljev v družbi, vlagajo v njihov kakovostni razvoj ter tako dajo svoj prispevek k trajnostnemu razvoju. SVIZ opozarja, da se v Sloveniji družbeni pomen in ugled izobraževanja zmanjšujeta. Učitelji in šolstvo kot celota so vse porepogosto obravnavani zgolj kot strošek, medtem ko kakovost in dostopnost izobraževanja ostaja v ozadju. Povsem zgrešena je politika slovenskih vlad, da je krizo mogoče preseči z varčevanjem v izobraževanju. Zato SVIZ opozarja, da bi bilo kakršno koli nadaljnje varčevanje v vzgoji in izobraževanju nedopustno ter da je treba zgrešeno in škodljivo varčevalno politiko na teh razvojno ključnih področjih nemudoma končati in začeti vanju vlagati (Sindikat vzgoje in izobraževanja, 2015). Ob povzemanju Priporočil o položaju učiteljev in samega šolstva ter ob ugotovitvah SVIZa lahko vidimo, kako država kot sam sistem pripomore k temu, da se položaj učitelja ter šolstva lahko bistveno zamaje ter s tem tudi kakovost učiteljskega dela. Kot navaja SVIZ, Slovenije ne moremo uvrstiti med tiste države, ki so prepoznale, da Evropa temelji na visoko motiviranih in usposobljenih učiteljih, ki so ključnega pomena za zagotovitev kakovostnega izobraževanja prihodnjih generacij in so zato znova začele vlagati v izobraževanje in učiteljski poklic. Naša država ostaja s peščico tistih držav, v katerih še. 15.

vedno velja zamrznitev plač, medtem ko so se po nekaj letih stagnacije ali znižanja plače učiteljev in ravnateljev namreč zvišale v kar 23 evropskih državah. Politika vlaganja v izobraževanje v Sloveniji je povsem neustrezna, predvsem glede plač, ki bi se morale po nekajletnem varčevanju začeti zviševati. Država učitelje omejuje tudi pri napredovanjih v nazive ter v plačne razrede, katere določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). V zadnjih letih je bila ureditev napredovanj javnih uslužbencev podvržena interventnim ukrepom, zaradi katerih so bila napredovanja v plačne razrede zamrznjena. Tudi delovna obremenitev učiteljev je vse večja, ministrstva pa ne odobrijo novih delovnih mest, kar privede do tega, da je zmanjšana motivacija učiteljev do samega dela. Kljub temu da Priporočila o položaju učitelja temeljijo na tem, da bi morala imeti vsaka družba usposobljene, kakovostne in predvsem motivirane učitelje, lahko družba te dejavnike bistveno spremeni. Če povzamemo, kaj vse lahko zmanjša motivacijo učitelja do samega dela, lahko rečemo, da so to zamrznitev plač, kar posledično privede do zamrznitve v plačne razrede ter nazive, tako učitelji kot samo šolstvo so obravnavani kot strošek države, prevelika delovna obremenitev, saj ministrstva ne odobrijo novih delovnih mest, kar posledično privede do tega, da se delovna obremenitev porazdeli po učiteljih.. 4.5 Shema o nasilju nad učitelji. Nasilje nad učitelji. Učenci. Starši. Zposleni. Država. Ob zaključku poglavja, v katerem smo govorili o oblikah nasilja nad učitelji, smo celotno poglavje povzeli še s shemo, s katero bolj nazorno prikazujemo, kdo oziroma kaj vse vpliva na to, da se pojavlja nasilje nad učitelji. Kot smo že prej navedli, največ nasilja po našem mnenju izvajajo učenci. Kot drugi dejavnik smo navedli starše, sledijo zaposleni in kot četrti dejavnik je država sama.. 16.

5 Vzroki nasilnih dejanj učencev Pšunder (2004) meni, da vzrokov neprimernega vedenja učencev v šoli ni mogoče natančno opredeliti. Kajti do večine neprimernih vedenj najpogosteje privedejo raznoliki dejavniki, ki se med seboj prepletajo. Največjo vlogo pri teh dejavnikih igrajo tako učenčeve osebne značilnosti kot tudi dogajanja v njegovem širšem in ožjem življenjskem okolju. Učitelj se v šoli srečuje s temi dejavniki vendar velikega vpliva nanje ne more imeti. Največjo možnost vpliva ima le na dogajanje v šoli, zlasti v razredu tako da poskrbi, da neprimerno vedenje ne vpliva na potek pouka. Večjo vlogo pri tem imajo strokovni delavci na šoli, ko z pogovori z učencem in njegovimi starši skušajo odpraviti nastanek problema oziroma nasilnih dejanj učencev.. 5.1 Družina Družina je poleg šole najpomembnejši dejavnik. Pri tem imajo veliko vlogo starši, da otroka naučijo kaj je prav in kaj ne, kaj je v družbi sprejemljivo in kako se soočati s problemi (Bučar-Ručman, 2004). V družini naj bi otrok dobil občutje lastne vrednosti ter se naučil zaupanja v ljudi. Z zgledi staršev in ostalih v družini se otrok nauči izražanja samega sebe ter dobi sposobnost za reševanje težav (Pušnik, 1999). Pušnik (1996) meni, da je pri vzgoji otroka pomambna uporaba kazni. Kajti če otroka pogosto kaznujemo, lahko ta način kaznovanja prevzame ter to agresijo izvaja do drugih.. 5.2 Šolska klima Pušnik in ostali (2003) pišejo, da šolska klima pomeni to, da se na šoli oblikujejo dobri odnosi oziroma dobra komunikacija med učenci, učitelji ter vodstvom šole. Če je na šoli vzpostavljena neka pozitivna šolska klima, so učitelji pripravljeni poslušati, učenci sodelovati, starši pa jim nudijo podporo, zato bodo tukaj vsi skupaj dobro vplivali na preprečevanje nasilja v šoli. Če pa na šoli vlada slaba klima, zna biti to posledica nezadovoljstva, slabe kohezije med člani ter večja možnost, da pride do nasilja med učitelji in učenci (Popp, 2003).. 17.

5.3 Razredna klima Popp (2003) piše, da dobra razredna klima predstavlja medsebojno spoštovanje in podporo v razmerjih med učenci in učiteljem ter med samimi učenci. Kajti malo možnosti je, da se bo nasilno vedenje učencev razvilo v razredu, kjer celoten razred deluje kot skupina, kjer so med seboj povezani in si pomagajo. Nasilno vedenje učencev pa se lahko pojavi zaradi slabe razredne klime, ko imajo učenci vtis, da je njihov razred nepovezan, ko vladajo v razredu slabi prijateljski odnosi, ko imajo ti učenci občutek, da jih drugi učenci ne sprejemajo ali da jih celo izločajo iz svoje družbe. Pojavlja pa se tudi zelo nevarno nasilno vedenje posameznikov v razredu, kjer se oblikujejo manjše sovražne skupine, katere zavračajo vsa pravila in vse, ki ne pripadajo njihovi skupini.. 5.4 Odnos z učiteljem Odnosi med učenci in učitelji morajo omogočati nemoteno delo in temeljiti na medsebojnem upoštevanju in sodelovanju. Bistvo odnosov, ki ne ustvarjajo uporov in nasilnega vedenja, je v ustreznem ravnovesju med spodbudo in omejevanjem. Skrajnost namreč vodi v pretirano popustljivost, razvajanje pa v preveč strogo in pretrdo vzgojo. Posledice tega se lahko kažejo v nezaželenem vedenju (Pšunder, 2000).. 5.5 Šolski uspeh Uspeh v šoli postaja vse bolj pomemben. Ob nezadostnih uspehih, tako učenci kot tudi njihovi starši krivo za neuspeh valijo na učitelje. Taki odnosi v večini lahko privedejo do odklonilnih čustev, sporov in nasilja (Matković, 2007b). Tudi šolski uspeh lahko pripomore k temu, da prihaja do nasilja nad učitelji. Največ nesporazumov prihaja proti koncu šolskega leta, ko se ocene zaključujejo. Takrat občutijo učitelji največ pritiska tako s strani učencev kot tudi od samih staršev.. 18.

6 Zakaj učitelji o nasilju molčijo? Ko pride do nasilja nad učitelji, so ti pod velikim psihičnim pritiskom in se jih večina iz različnih vzrokov ne upa spregovoriti, zato nasilje raje skrivajo in o njem molčijo. Vzroki, zakaj molčijo, so lahko različni. Učitelje je strah, da bodo zasmehovani in nerazumljeni ter ožigosani kot slabi učitelji ali kot učitelji, ki ne znajo narediti reda v razredu. Učitelji nekaterim ravnateljem ne zaupajo, ker ti vedno podpirajo le otroka in njegove starše ter ne zaupajo in ne verjamejo v pomoč drugih, ipd. (Matković, 2007b). Včasih se pojavi kakšen učitelj, ki se zoperstavi nasilnim dejanjem učencev, a takrat hitro posežejo vmes starši. Ti delajo nepopravljivo škodo, ko brezpogojno zagovarjajo početje svojega otroka in ga s tem še spodbujajo (Brunski, 2004). Matković (2007b) meni, da bi morali učitelji o nasilnih dejanjih, ki se dogajajo nad njimi, vsekakor poročati, kajti le z pogovori o primerih nasilja, ki se dogaja nad njimi dokazujemo, da nasilja nikakor ne smemo smatrati kot dopustno in sprejemljivo.. 7 Načini, kako zmanjšati nasilje Aničič in drugi (2002) menijo, da bi nasilje v šoli uspešno preprečili oziroma zmanjšali s pripravljenostjo in sposobnostjo učiteljev, da ti jasno obravnavajo nasilje, ki se dogaja nad njimi. Odziv na nasilje mora biti ustrezen in takojšen, saj ga lažje ustavimo, dokler je na začetku (Aničič, 2002). Da bi zmanjšali nasilno vedenje učencev nad učitelji, bi to lahko dosegli s tem, da bi učitelji v razredu vzpostavili primerno disciplino in red, morali pa bi povečati tudi svojo strokovno avtoriteto. Kot tretji problem nasilja učencev nad učitelji pa menimo, da je kriva sama družinska vzgoja. Dandanes je otrokom vedno več stvari dovoljenih in starši postajajo »sužnji svojim otrokom«. S tem se je zamajal odnos med starši in otrokom in kot posledica tega, odnos med učenci in učitelji.. 7.1 Disciplina in red V šolah se pojavlja velik obseg disciplinskih problemov, zlasti dejanja nasilja, zato je nujno potrebna disciplina, saj kaotično stanje ovira ali celo preprečuje doseganje zastavljenih ciljev. Če učitelj posveti še toliko časa pripravi na učno uro in si močno. 19.

prizadeva, da bi jo kar najbolje izpeljal, je vse zaman, če v razredu ni discipline. Danes se disciplina v šoli povezuje z doseganjem dveh temeljnih ciljev, vzpostavljanja in vzdrževanja reda ki omogočata šolsko delo ter preprečevanje nasilja in pripravo posameznikov na učinkovito sodelovanje. Disciplina v šoli je pomembna tudi zato, da bi se učitelji in učenci soočili s svojimi odgovornostmi. Pri tem je odgovornost učiteljev, da preprečijo in učinkovito obvladujejo neprimerno vedenje učencev, odgovornost učencev pa, da ne motijo učnega procesa ter izvajajo nasilja nad učitelji. Disciplina pa sooča učence tudi s tem, katero vedenje je v šoli sprejemljivo in katero ne (Pšunder, 2004). Da bi učitelji v razredu ustvarili primerno disciplino in red, so pri tem ključna pravila, ki jih postavijo učitelji in se jih morajo učenci držati. Pravila morajo biti jasno definirana, učenci jih morajo razumeti in ponotranjiti. Seznaniti jih je potrebno tudi s tem, kaj sledi, če pravil ne bodo upoštevali. Naučiti se morajo odgovarjati za svoja dejanja. Če pravil učenci ne razumejo, je večja verjetnost, da se jih ne bodo držali. Nasilje nad učitelji bi lahko rešili tako, da bi si učitelji postavili svoja pravila in s tem bi pridobili disciplino in red, ki jo potrebujejo v razredu.. 7.2 Avtoriteta Matković (2007a) navaja avtoriteto kot oblast, veljavo, ugled, vpliv in tudi pomoč, podporo, napredovanje. Lahko jo razumemo tudi kot moč, ki nekemu dejavniku omogoča vpliv na druge, predvsem brez uporabe očitne prisile (Matković, 2007a). Če učitelj v razredu nima primerne avtoritete, ne more zagotoviti reda in discipline otrok. Ker otroci niso disciplinirani, klepetajo in tako motijo pouk izvajajo nasilje nad učitelji. Učitelj ne more izvajati ure pouka tako, kot je želel. In ker ni avtoritete v razredu, padeta red in disciplina, namesto da bi dejavnost vodil učitelj, jo vodijo učenci s svojim neprimernim vedenjem. Kroflič (2000) meni, da mora biti učitelj, ki želi imeti avtoriteto, močna osebnost, ki je dosledna in strokovna v svojih dejanjih (Kroflič 2000). Učitelj mora znati predvsem graditi svojo avtoriteto na komunikaciji z učenci. Znati jim mora prisluhniti in ne popuščati pri svojih dejanjih. Ko pride do nemira v razredu, se učitelji večinoma zatečejo k ocenam. To naj bi bila najhitrejša pot za »kaznovanje« neprimernega vedenja učencev. Ocene niso najbolj primerna metoda za reševanje nasilja nad učitelji. Svojo avotoriteto bi morali učitelji graditi predvsem na komunikaciji z učenci. Z njimi bi se morali pogovoriti in skupaj najti vzroke za nasilje, ki ga izvajajo. 20.

nad učitelji. Verjetno bi bilo manj nasilja, če bi učenci učitelja spoštovali, in s tem v njem videli prijatelja, kateremu lahko zaupajo.. 7.3 Vzgoja Ob vstopu otroka v šolo se nekatere funkcije vzgoje prenesejo na šolo oziroma učitelje, vendar pa je še vedno zelo pomembna vzgoja v družini. Dogaja se namreč, da starši mislijo, da bo šola v celoti poskrbela za vzgojo njihovih otrok. Šola ne more biti nadomestilo družinske vzgoje, lahko pa jo dopolnjuje in izpopolnjuje (Pirc, 2007). Vzajemno sodelovanje staršev in učiteljev lahko pripomore k celoviti vzgoji otrok, zato se morajo tako učitelji kot starši potruditi, da vzpostavijo pozitiven stik in si prizadevajo za skupno vzgojo. Mnogi starši se otepajo tesnega sodelovanja z učiteljem. Namesto da bi nasilno vedenje svojih otrok reševali skupaj z učiteljem, jih pogosto rešujejo v krogu družinskih prijateljev ali otežujejo učiteljevo nezmožnost posredovanja pri nastali problemski situaciji. S prenašanjem krivde na učitelja se pogosto izognejo prevzemanju lastne odgovornosti do svojih otrok. Vse več je tudi staršev, ki posegajo v učiteljevo avtonomnost in strokovnost ter s tem še dodatno obremenjujejo učitelje, ki namesto da bi se posvetili izključno kakovosti vzgojnega dela, porabljajo energijo za nenehno utemeljevanje svojih odločitev (Pšunder, 1998). Vzgoja otrok je ključnega pomena. Otrokom moramo pokazati tisto pravo pot z lastnim zgledom odkritosti in poštenosti, le tako se bo otrok razvil v samostojno in odgovorno osebnost. Sčasoma bo otrok prevzemal odgovornost za svoja dejanja. Vzgajati jih je potrebno z avtoriteto. Zelo pomemben je dober odnos in komunikacija med starši in otrokom. Danes je problem predvsem to, da se starši premalo ukvarjajo z vzgojo svojih otrok. Odgovornost svojih otrok prelagajo na šolo oziroma učitelje, namesto da bi se pogovorili z otrokom. Vedno več je nesamostojnih otrok, otroci nimajo postavljenih meja, da bi vedeli, kaj je prav in kaj ne. Nobenega se ne bojijo in ko pride do nasilja nad učitelji, starši ne ukrepajo nič, še več, svoje otroke ščitijo ter grozijo z odvetniki.. 21.

8 Raziskava (empirični del) V empiričnem delu diplomske naloge bomo predstavili dve metodi. Za opravljanje raziskave smo se odločili za anketo in intervju, ki smo ju na kratko že opisali v začetku naloge. Predstavili bomo rezultate ankete s pomočjo grafov, v nadaljevanju pa še ugotovitve, ki smo jih pridobili z opravljanjem intervjuja.. 8.1 Anketa Anketa je bila razdeljena 4.5.2015. Opravljali smo jo na treh osnovnih šolah:  v osnovni šoli Košana,  v osnovni šoli Pivka,  v osnovni šoli Prestranek. Vzorec ankete so bili učitelji razredne in predmetne stopnje osnovnih šol. Skupno smo pridobili 53 rešenih anket. Za potrebe raziskave smo pripravili vprašalnik, ki je obsegal 11 vprašanj. Vprašanja so bila vsa zaprtega tipa, potrebno je bilo obkrožiti izbrani odgovor, razen enega, ki je bil odprtega tipa. Rezultate analize smo analizirali s statistično metodo. Pri prvem vprašanju smo anketirance povprašali, kako ocenjujejo razširjenost nasilja nad učitelji na njihovi šoli. Pri vprašanju številka 2 nas je zanimalo, s katere strani doživljajo največ nasilja, pri tretjem vprašanju pa smo jih spraševali po tem, kako pogosto so dejansko žrtev nasilja s strani učencev. Četrto vprašanje je bilo v obliki tabele, v kateri je bilo potrebno obkrožiti, kako pogosto so deležni navedenih oblik nasilja, ki ga lahko občutijo s strani učencev, sodelavcev ter staršev. Pri petem vprašanju nas je zanimalo, komu vse učitelji sporočijo o nasilnem dogodku, ki so ga občutili s strani učencev, pri 6 vprašanju pa nas je zanimalo, kako pogosto sporočajo o nasilju, ki ga doživijo s strani učencev. Sedmo vprašanje se je nanašalo na šesto, in sicer nas je zanimalo, zakaj učitelji o nasilju, ki ga doživijo s strani učencev, ne spregovorijo. Osmo, deveto in deseto vprašanje se je nanašalo predvsem na to, kako bi zmanjšali nasilje otrok nad učitelji oziroma kaj vpliva na tako vedenje. Zadnje, 11. vprašanje, pa je bilo odprtega tipa. Zanimalo nas je mnenje o tem, kaj po njihovi oceni vpliva, da se pojavi oziroma ne pojavi nasilje učencev nad učitelji.. 22.

Z anketnim vprašalnikom nas je zanimalo predvsem to, od koga učitelji doživljajo največ nasilja in če kot žrtve nasilja, ki ga doživljajo s strani učencev, poročajo o tem drugim osebam. Zanimalo nas je tudi to, kaj po njihovi oceni vpliva, da se pojavi oziroma ne pojavi nasilje učencev nad učitelji.. 8.1.1 Prikaz rezultatov anketnega vprašalnika 1. Kako ocenjujete razširjenost nasilja nad učitelji na vaši šoli? 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0. 42. 1. 5. Je zelo. Pojavlja se. Pojavlja se. Nasilja nad. razširjeno. pogosto. občasno. učitelji ni. 5. Graf 1: Razširjenost nasilja nad učitelji. Na to vprašanje je odgovorilo vseh 53 učiteljev. Iz grafa vidimo, da samo en učitelj meni, da je nasilje na njihovi šoli zelo razširjeno. Pet učiteljev meni, da se nasilje pojavlja pogosto. Največ učiteljev, kar 42, jih meni, da se nasilje na njihovi šoli pojavlja občasno. Pet učiteljev pa je mnenja, da nasilja nad učitelji ni. 2. S katere strani doživljate največ nasilja? 30 25 20. 25. 15. 22. 10 5. 2. 4. 0 Učenci. Starši. Ostali zaposleni. Sem neopredeljen. Graf 2: Osebe, ki izvajajo nasilje nad učitelji. 23.

Na to vprašanje smo dobili odgovor od vseh učiteljev, in sicer 53. Graf številka 2 nam prikazuje, s katere strani doživljajo učitelji nasilje. 25 učiteljev meni, da največ nasilja doživljajo s strani učencev. 22 jih meni, da največ nasilja občutijo s strani staršev, samo dva učitelja navajata, da doživljata nasilje s strani ostalih zaposlenih na šoli, štirje pa so neopredeljeni. 3. Kako pogosto ste žrtev nasilja s strani učencev? 35 30 25. 30. 20 15 17. 10 5. 5. 0. 1. Občasno. Pogosto. Zelo pogosto. 0 Nikoli. Redko. Graf 3: Pogostost nasilja nad učitelji s strani učencev. Na to vprašanje je odgovorilo vseh 53 učiteljev. 17 jih meni, da nasilja s strani učencev niso nikoli doživeli. Največ učiteljev, in sicer 30, jih meni, da nasilje s strani učencev občutijo redko. 5 jih meni, da nasilje s strani učencev doživijo občasno. Pogosto ne doživlja nasilja s strani učencev nihče, le en učitelj pa doživlja nasilje s strani učencev zelo pogosto.. 24.

4. Katere oblike nasilja ste že doživeli? PSIHIČNO NASILJE NAD UČITELJI 60 50 53. 40. 53. 50. 48. 40. 30 20. 28. 10 0 Učenci med. Slaba ocena. Učenci klepetajo. Posmeh. Ropotanje s stoli. Zvonjenje. poukom ne. sodelavcev.. med poukom.. sodelavcev.. med poukom.. telefona med. poslušajo.. poukom.. Graf 4: Psihično nasilje nad učitelji. Graf 4 nam prikazuje katere vrste psihičnega nasilja so že doživeli učitelji s strani učencev. 53 učiteljev meni, da učenci med poukom ne poslušajo in klepetajo. 40 jih je že doživelo slabo oceno sodelavcev, 28 pa posmeh sodelavcev. 50 učiteljev meni, da učenci med poukom ropotajo s stoli, 48 učiteljem pa se je že zgodilo, da je učencem med poukom zvonil telefon.. FIZIČNO NASILJE NAD UČITELJI 25 20 20. 15 10 5. 5. 7. 3. 4. Izvajajo se. Učenci me. Učenci. pljuvajo.. uničujejo. 0 Učenci me odrivajo.. Učenci me. fizično napadajo fizični napadi s (brez fizičnih. telesnimi. učiteljevo. poškodb).. poškodbami.. lastnino.. Graf 5: Fizično nasilje nad učitelji. 25.

Na grafu 5 je prikazano fizično nasilje. Pet učiteljev meni, da so jih učenci že odrinili, fizično napadenih, vendar brez fizičnih poškodb, pa je bilo 7 učiteljev. 3 učitelji navajajo, da so že bili žrtve fizičnih napadov učencev s telesnimi poškodbami, 4 učitelje pa so učenci že pljunili. 20-im učiteljem pa so učenci že uničili njihovo lastnino.. VERBALNO NASILJE NAD UČITELJI 60 50 40. 48 48. 43. 30. 33. 30. 20 10. 2. 6 0. 0 Učenci se iz mene norčujejo.. Starši mi grozijo Starši mi grozijo (preko maila,. s tožbami.. Sodelavci mi grozijo.. Učenci mi dajejo Starši grozijo z žaljive vzdevke.. odškodnino.. Učenci me. Učenci grozijo. preklinjajo.. (za oceno).. telefona).. Graf 6: Verbalno nasilje nad učitelji. Graf 6 prikazuje verbalno nasilje nad učitelji. Kar 48 učiteljev je že doživelo to, da so se učenci iz njih norčevali in jim grozili. 30 učiteljev navaja, da so jim grozili starši preko maila, telefona itd., le dva učitelja pa sta doživela grožnje staršev tudi s tožbami. Groženj s strani staršev z odškodnino ni doživel noben učitelj. 6 učiteljev pa je doživelo grožnje tudi s strani sodelavcev. 43 učiteljev navaja, da jim učenci dajejo žaljive vzdevke, 33 učiteljev pa so učenci že preklinjali.. 26.

5. Komu sporočite o nasilnem dogodku, ki ga doživite s strani učencev? 45 40 35. 41 40. 30 32. 25 20. 25. 15 10 5. 2. 1. Razredniku. Nikomur. 5. 0 Ravnatelju. Staršem. Ostalim. Šolskim. Domačim in. nasilnega. učiteljem. svetovalnim. prijateljem. učenca. delavcem. Graf 7: Osebe, katerim učitelji sporočajo o nasilnem dogodku, ki ga doživijo s strani učencev. Graf prikazuje osebe, katerim učitelji sporočajo o nasilnem dogodku, ki ga doživijo s strani učencev. Kar 41 učiteljev o nasilnem dogodku poročajo ravnatelju. 32 učiteljev obvesti starše nasilnega učenca, 25 učiteljev pa o nasilju poroča ostalim učiteljem. Šolskim svetovalnim delavcem poroča 40 učiteljev, 5 učiteljev navaja, da o nasilju poročajo domačim in prijateljem, dva učitelja pa poročata razredniku nasilnega učenca. En učitelj pa meni, da o nasilju ne poroča nikomur. 6. Kako pogosto sporočite o nasilju, ki ga doživite s strani učencev? 25 20. 23. 15 10 11 8. 5. 7 4. 0 Vedno. Pogosto. Občasno. Redko. Nikoli. Graf 8: Pogostost poročanja o nasilju, ki ga doživljajo s strani učencev. 27.

Na to vprašanje je odgovorilo vseh 53 učiteljev. 23 učiteljev navaja, da o nasilju vedno poročajo, 8 jih poroča pogosto, 7 samo občasno, 11 jih poroča redko ter samo 4 učitelji so mnenja, da o nasilju ne poročajo nikoli. 7. Zakaj o nasilju ne poročate vedno? 12 10. 11. 8 6 6. 4 2 2. 0. 1. 3. 2. Starši ščitijo. Nihče mi ne bo. Nihče ne bo. Bojim se za. Nasilje nad. Primer lahko. otroke.. pomagal.. ukrepal.. delovno mesto.. učitelji ne. rešim sam.. obstaja.. 3 Ni primernih, učinkovitih orodij proti nasilju.. Graf 9: Zakaj o nasilju ne poročate vedno?. Na to vprašanje je odgovorilo 28 učiteljev. 11 jih ne poroča vedno o nasilju, ker menijo, da starši ščitijo otroke. 2 učitelja sta mnenja, da jim nihče ne bo pomagal. Da ne bo nihče ukrepal, se strinja 6 učiteljev, samo en učitelj ne poroča vedno, ker se boji za delovno mesto. 3 učitelji navajajo, da nasilje nad učitelji ne obstaja, dva učitelja pa trdita, da nasilje, ki se dogaja nad njimi, rešujejo sami. Da ni primernih oziroma učinkovitih ukrepov proti nasilju, pritrjujejo trije učitelji.. 28.

8. Pomanjkanje učiteljeve avtoritete poveča nasilno vedenje učencev nad njimi.. 4 7 Se strinjam. Sem neopredeljen/a. Se ne strinjam.. 42. Graf 10: Pomanjkanje učiteljeve avtoritete poveča nasilno vedenje učencev. S to trditvijo se je strinjalo 42 učiteljev, neopredeljenih je bilo 7 učiteljev, 4 učitelji pa se s trditvijo ne strinjajo. 9. Z vzpostavitvijo ustrezne discipline in reda lahko bistveno zmanjšamo nasilje učencev nad učitelji.. 1 7 Se strinjam. Sem neopredeljen/a. Se ne strinjam.. 45. Graf 11: Disciplina in red zmanjšajo nasilje učencev nad učitelji. 29.

45 učiteljev se z zgornjo trditvijo strinja, 7 jih je bilo neopredeljenih, en učitelj pa se s tem ne strinja. 10. Na nasilje učencev nad učitelji vpliva družinska vzgoja.. 6. Se strinjam. Sem neopredeljen/a.. 47. Graf 12: Na nasilje učencev nad učitelji vpliva družinska vzgoja. S tem se je strinjala večina, in sicer 47 učiteljev, 6 učiteljev je bilo neopredeljenih.. 30.

8.1.2 Analiza rezultatov Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga razdelili med učitelje treh osnovnih šol, smo pridobili zanimive rezultate. Večina učiteljev meni, da se nasilje na njihovi šoli pojavlja občasno, zelo malo jih je mnenja, da se nasilje pojavlja pogosto oziroma da je zelo razširjeno. Pet učiteljev pa je mnenja, da nasilja nad učitelji ni, vendar menimo, da to ni res. Učitelji navajajo, da največ nasilja doživljajo od učencev ter njihovih staršev, zelo malo učiteljev pa nasilje občuti tudi od ostalih zaposlenih. Pri tretjem vprašanju nas je zanimalo, kako pogosto učitelji doživljajo nasilje s strani učencev. Kar 17 učiteljev je mnenja, da nasilja od otrok ne občutijo nikoli. Velika večina pa meni, da se nasilje učencev nad njimi pojavlja redko oziroma občasno. Le en učitelj je mnenja, da se nasilje pojavlja zelo pogosto. Pri naslednjem vprašanju smo preverjali, katere oblike nasilja so že bili deležni učitelji. Z anketo smo ugotovili, da prevladujeta tako verbalno kot psihično nasilje. Z verbalnim nasiljem se je srečala velika večina učiteljev. Pri verbalnem nasilju so učitelji izpostavili, da se učenci iz njih norčujejo, jim grozijo predvsem zaradi ocene, grozijo jim tudi starši preko telefonov, učenci jim dajejo žaljive vzdevke in jih preklinjajo. Nekateri so izpostavili, da so že doživeli grožnje s strani sodelavcev, dvema učiteljema so grozili tudi starši s tožbami. Menimo, da se je s psihičnim nasiljem srečal že vsak učitelj. Z anketo smo ugotovili, da se učitelji največkrat srečujejo s tem, da učenci med poukom ne poslušajo, klepetajo, ropotajo s stoli in da jim med poukom zvonijo telefoni. Nekateri učitelji tudi navajajo, da so že bili deležni posmehov ter slabih ocen sodelavcev. Fizičnega nasilja pa je precej manj. Z njim se je srečala le peščica učiteljev. Ti navajajo, da so bili deležni tega, da so jih učenci odrivali, fizično napadenih vendar brez poškodb, je bilo 7 učiteljev. 3 navajajo, da so bili fizično napadeni s telesnimi poškodbami, največkrat pa se pri fizičnem nasilju dogaja to, da so jim učenci uničili lastnino. O vsem tem nasilju, ki se dogaja nad učitelji, ti največkrat sporočajo ravnatelju, šolskim svetovalnim delavcem, staršem nasilnega učenca, ostalim učiteljem, domačim in prijateljem ter razredniku. Le en učitelj ne pove o nasilju nikomur. 23 od 50 učiteljev poroča vedno o nasilju, ostali le občasno, 4 učitelji pa navajajo, da ne poročajo nikoli. Tisti, ki ne poročajo vedno o nasilju, ki se dogaja nad njimi s strani učencev, menijo, da starši ščitijo otroke, da jim nihče ne bo pomagal, da ne bo nihče ukrepal, nekateri se bojijo za delovno mesto, menijo, da primer lahko rešijo sami, da ni primernih orodij proti nasilju, kar pa nas je najbolj zmotilo, je to, da nekateri menijo, da nasilje nad učitelji ne obstaja. S trditvijo. 31.

o tem, da pomanjkanje učiteljeve avtoritete vpliva na nasilno vedenje otrok, se je strinjala velika večina učiteljev. Večina učiteljev se je strinjala tudi s tem, da morata biti v razredu vzpostavljena primerna disciplina in red, da bi zmanjšali nasilje nad učitelji ter da na nasilje nad učitelji vpliva tudi družinska vzgoja. V začetku ankete so nekateri učitelji menili, da nasilje nad učitelji ne obstaja oziroma da se pojavlja v zelo redkih primerih. Menimo, da se učitelji sploh ne zavedajo, kaj vse spada pod nasilje, ki ga vsakodnevno doživljajo v razredu. Nekateri učitelji menijo, da komur koli bi sporočili o nasilju, ne bi bilo odziva. Kriv je že sam sistem. Danes imajo otroci vedno več pravic, ne zavedajo se dolžnosti, kriva je vzgoja, starši se premalo ukvarjajo z njimi. V šolah se verjetno tudi ravnatelji premalo pogovarjajo z učitelji oziroma posvečajo premalo časa temu, kaj vse spada pod nasilje, kako bi ga lahko skupaj preprečili oziroma kako vzpostaviti v razredu red in disciplino, da bi se povrnila učiteljeva avtoriteta. Danes se otroci učitelja ne bojijo, premalo jih spoštujejo, nesramno jezikajo ter za svoja dejanja ne odgovarjajo. Dogaja se, da starši vedno bolj ščitijo svoje otroke.. 32.

8.2 Intervju Intervju smo izvedli kot naslednjo metodo, ki jo bomo uporabili v raziskovalnem delu diplomske naloge. Izvedli smo strukturiran intervju, in sicer je potekal po vnaprej pripravljenih vprašanjih. Intervju je potekal 15. 5. 2015. Intervjuvali smo ravnateljici dveh osnovnih šol, na katerih so bile razdeljene tudi ankete učiteljem. Intervjuji so potekali z vsako ravnateljico posebej. Za zagotavljanje anonimnosti sta ravnateljici poimenovani z izmišljenima imenoma Ana in Mojca. Menimo, da se nasilje nad učitelji pojavlja na vsaki osnovni šoli. Učitelji lahko nasilje občutijo s strani učencev, njihovih staršev ali ostalih zaposlenih. Ana: Da, tudi na naši šoli se pojavlja nasilje nad učitelji, predvsem s strani učencev. Opažam, da se nasilje učencev nad učitelji stopnjuje proti koncu šolskega leta /…/, takrat so pritiski na učence večji. Pojavlja se tudi nasilje s strani staršev, ti namreč s svojimi dejanji in odnosom do šole oziroma učiteljev dajejo zgled svojim otrokom /…/. Učitelji mi vedno povedo, kaj se jim v razredu dogaja. Mojca: Večina učiteljev je že izkusila nasilje s strani učencev. O nasilju se veliko pogovarjamo in takoj ukrepamo, zato o njem tudi poročamo ostalim zaposlenim. Učitelji največkrat poročajo ravnateljicam o verbalnem nasilju, kot je odgovarjanje, preklinjanje, kljubovanje, klepetanje, ropotanje in motenje pouka. Pojavljajo pa se tudi druge oblike nasilja, kot je fizično nasilje, vendar v precej manjši meri. Ravnateljice o nasilju nad učitelji izvedo od učiteljev samih. Ana: Največkrat se srečujemo z verbalnim nasiljem/…/, navadno mi o nasilju poročajo vsi učitelji, ki so žrtve nasilja. Mojca: V največji meri mi poročajo o verbalnem nasilju/…/, redkeje se srečujemo s fizičnim nasiljem. V večini primerov se učitelji o nasilju pogovarjajo med seboj, o hujših kršitvah pa sem tudi sama obveščena.. 33.

Ravnateljice se pogosto pogovarjajo z učitelji o nasilnih učencih nad njimi. Ana: Z učitelji se vedno pogovarjam o nasilju, ki se dogaja nad njimi /…/, pogovarjamo se o tem, kaj se jim je zgodilo, kako bomo ukrepali, ali potrebujejo mojo pomoč ali pomoč svetovalne delavke. Mojca: Večkrat se o tem pogovarjamo/…/, sprejeli smo tudi več ukrepov in pravilnikov, ki urejajo to področje. Na pojav nasilja nad učitelji lahko ravnateljice odreagirajo na različne načine. Ana: Skušamo se pogovoriti s starši in učencem /…/, in skušamo ugotoviti, zakaj je prišlo do tega. V primeru, da se stanje ne izboljša, pokličemo starše. Mojca: Najpogosteje ukrepamo z ustnim opozorilom in pogovorom s starši /…/ ob ali brez navzočnosti učenca. V hujših primerih učenca napotimo na pogovor v šolsko svetovalno službo ali k meni. Ko se učitelji zoperstavijo nasilnim dejanjem učencev, starši v večini primerov svoje otroke ščitijo in jih zagovarjajo. S tem delajo veliko škodo, saj otroci ne morejo razviti realne predstave o tem, kaj je prav in kaj ne. Ana: Starši so preveč zaščitniški do svojih otrok. /…/ Otroci ne morejo razviti realne predstave o tem, kaj je prav in kaj ne/…/, otroci bi morali odgovarjati za svoja dejanja. Mojca: Vsak primer je specifičen. So starši, ki svojega otroka ščitijo ne glede na storjeno dejanje, in so starši, ki nemudoma ukrepajo in se postavijo na učiteljevo stran. Nasilje nad učitelji bi lahko zmanjšali na različne načine. Ana: Če bi prepovedali staršem, da se vpletajo v strokovno delo učiteljev. /…/ Nujno bi morali dati učiteljem ponovno možnost ukrepanja v primeru kršitev. Mogoče bi morali vrniti oceno iz vedenja, zmanjšati pravice učencev in jim dati kako dolžnost. Mojca: Smiselno bi bilo izvajati preventivne delavnice in predavanja na temo nasilje nad učitelji in s tem spodbujati tako učence kot njihove starše k neodobravanju in sankcioniranju tovrstnega vedenja.. 34.

9 Zaključna razprava Problem nasilja v šolstvu je znan že zelo dolgo. Problem pa nastane ob tem, da se je vsebina tega, kaj naj bi bilo in kaj naj bi spadalo k nasilju, zelo razširila. Ob prebiranju literature smo zasledili, da nekateri avtorji govorijo o nasilju v šoli zgolj o vrstniškem nasilju, kljub temu da se v šoli dogajajo tudi druge vrste nasilja. Menimo, da je zelo malo govora o nasilju, ki ga doživljajo učitelji na delovnem mestu, zato smo se skozi celotno nalogo posvetili obravnavi nasilja nad učitelji. Na začetku naloge sta bili postavljeni dve hipotezi, katerih cilj je bil, da ju skozi nalogo potrdimo ali ovržemo. Nasilje nad učitelji določajo predvsem odnosi in komunikacija med subjekti, ti odnosi pa lahko zelo hitro postanejo konfliktni in s tem nasilni. Lahko rečemo, da se nasilje nad učitelji pojavlja na vsaki osnovni šoli, vendar ponekod bolj poredko in v blagih oblikah. Tudi v raziskavi, ki smo jo izvedli, večina učiteljev meni, da se nasilje na njihovih šolah pojavlja pogosto. Nekateri učitelji pa trdijo, da nasilja nad učitelji na osnovnih šolah ni. Menimo, da temu ni tako, kajti verjetno je že vsak učitelj izkusil nasilje, ki se je dogajalo nad njim, le da tega ni smatral za nasilje. Del prve hipoteze govori o tem, da so učitelji lahko žrtve različnih oblik nasilja, ki jih nad njimi izvajajo učenci, starši in sodelavci. Ugotovili smo, da večina učiteljev občuti nasilje s strani učencev in staršev, nekateri pa tudi s strani sodelavcev. Navajajo, da se večina nasilja dogaja s strani učencev in njihovih staršev. Le nekateri občutijo nasilje tudi od ostalih zaposlenih. Raziskava je pokazala, da učitelji doživljajo predvsem tri oblike nasilja, kot so fizično, psihično in verbalno. Fizično nasilje se pojavlja bolj poredko in le s strani učencev. Učitelji navajajo, da so jih učenci že odrinili in fizično napadli, vendar brez telesnih poškodb. Zanimivo je to, da so bili nekateri učitelji tudi fizično napadeni in to s telesnimi poškodbami, največ fizičnega nasilja pa se dogaja z uničevanjem učiteljeve lastnine. Bolj pogosto se dogaja psihično nasilje, za katero menimo, da so s povzročanjem tega nasilja posledice dosti hujše, le da niso vidne. Pri psihičnem nasilju učitelji navajajo, da jih učenci med poukom ne poslušajo, klepetajo, ropotajo s stoli ter da jim zvonijo telefoni. Nekateri pa celo navajajo, da so že doživeli posmeh sodelavcev. Kot najbolj pogosto nasilje nad učitelji pa se je izkazalo verbalno nasilje. Učitelji navajajo, da so se učenci iz njih že norčevali, jim grozili predvsem. 35.

zaradi ocene, jim dajali žaljive vzdevke ter jih preklinjali. Učiteljem so grozili tudi starši otrok predvsem preko maila in telefona, navajajo pa tudi grožnje staršev s tožbami. Nekateri učitelji poročajo tudi o tem, da so doživeli grožnje s strani sodelavcev. Ob ugotovitvah raziskave lahko delu prve hipoteze pritrdimo. Drugi del prve hipoteze pa govori o tem, da učitelji o nasilju, katerega žrtev so s strani učencev, največkrat molčijo. Ugotovili smo, da učitelji v večini poročajo o nasilju s strani učencev, ki se dogaja nad njimi. Učitelji poročajo največkrat ravnatelju, staršem nasilnega učenca, ostalim učiteljem, šolskim svetovalnim delavcem ter domačim in prijateljem. Tudi ravnateljice navajajo, da se o nasilju, ki se dogaja nad učitelji s strani učencev, veliko pogovarjajo, in sprejemajo ukrepe ter pravilnike, ki urejajo to področje. Ravnateljice tudi menijo, da jim učitelji vedno povedo, kaj se jim je dogajalo v razredu, kako so ukrepali ob nasilju ter učiteljem nudijo svojo pomoč ali pomoč svetovalne delavke. Z raziskavo smo ugotovili, da učitelji vedno povedo ravnateljici o nasilju, ki so ga doživeli s strani učencev. Na zadane ugotovitve raziskave del druge hipoteze ovržemo. Na pojav nasilnega vedenja učencev nad učitelji lahko rečemo, da vplivajo različni dejavniki, kot so družinska vzgoja, vzpostavitev reda in discipline v razredu ter avtoriteta učitelja. To je naša druga hipoteza. Problem nasilnega vedenja učencev nastane že na samem začetku vzgoje staršev. Otroka moramo vzgajati od začetka z lastnim zgledom odkritosti in poštenosti, da se bo otrok razvil v samostojno in odgovorno osebnost. Le tako bo otrok znal prevzemati odgovornost za svoja dejanja. Starši bi morali otroke od začetka vzgajati s primerno avtoriteto. Danes je problem vzgoje predvsem to, da se starši premalo ukvarjajo z vzgojo svojih otrok. Starši postajajo preveč zaščitniški do svojih otrok. Odgovornost otrok prelagajo na šolo oziroma učitelje, namesto da bi se pogovorili z otrokom. S tem delajo tudi veliko škodo, saj otroci ne morejo razviti realne predstave o tem, kaj je prav in kaj ne. Do učiteljev so učenci nespoštljivi, upajo si vse. Vedno več je tudi staršev, ki ne spoštujejo učiteljev in s tem šole. Preveč ščitijo svoje otroke, tudi ko pride do neprimernega vedenja njihovih otrok. Namesto da bi se pogovorili oziroma prisluhnili učitelju in skupaj našli nek kompromis glede otroka, hodijo v šolo z odvetniki in grozijo s tožbami. Do konfliktov prihaja največkrat glede ocen, ker starši in otroci menijo, da bi si. 36.

zaslužili višjo oceno, kot pa so jo dobili. S tem, ko otroci prihajajo v šolo brez primerne vzgoje, prihaja do problema v razredu. Učitelji bi morali že na samem začetku postaviti pravila, ki bi se jih morali učenci držati brez popuščanja. S primerno avtoriteto bi se učenci učitelja bali ter ga spoštovali. Tako bi bili učenci disciplinirani, ne bi motili pouka ter klepetali in s tem izvajali nasilja nad učitelji. Brez avtoritete učitelja v razredu padeta red in disciplina, namesto da bi dejavnost vodil učitelj, jo vodijo učenci s svojim neprimernim vedenjem. Problem je v tem, da učitelji zgubljajo avtoriteto. Učenci si vedno več upajo, nobenega se ne bojijo, zagovarjajo jih tudi starši, ki ščitijo otroka in ne učitelja. Na koncu lahko zaključimo, da vlada med vzgojo staršev, disciplino in redom v razredu ter avtoriteto učitelja nek začaran krog. Kot smo rekli, je na samem začetku kriva neprimerna vzgoja staršev otrok. S tem, ko so otroci neprimerno vzgojeni in ne vedo, kaj je prav in kaj ne, se posledično kaže v razredu nedisciplina in motenje ter klepetanje med poukom. Kaj pa nemočni učitelji? Ob tem, ko so starši tako zaščitniški do svojih otrok in ker otroci ne spoštujejo učiteljev, si le ti ne morejo ustvariti tiste prave avtoritete v razredu. Za vse to je spet kriva nepravilna vzgoja staršev. In začaran krog je sklenjen.. 37.

10 Uporabljeni viri Aničić, K., Lešnik Mugnaioni, D., Plaz, M., Venček, N., Verbnik Dobnikar, T., Veselič, Š. idr. (2002). Nasilje-nenasilje. Ljubljana: Založba Ljubljana. Brunski, V. (2004). Nasilje nad učitelji. Educa, 13(4), 25-30. Bučar-Ručman, A., Boštjančič, B. in Štolfa, M. (2004). Nasilje in mladi. Novo mesto: Klub mladinski kulturni center. Gojkovič, M. (2005). Nasilje nad učiteji. Didakta, 15(90/91), 7-9. Kroflič, R. (1997). Med poslušnostjo in odgovornostjo. Ljubljana: Vija. Kroflič, R. (2000). Naravne meje vzgoje v javni šoli: kaj je vzgoja in kaj ni?. Socialna pedagogika, 51(1), 28-40. Kuhar, R., et al. (1999). O nasilju: priročnik za usposabljanje. Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo. Lešnik Mugnaioni, D., Koren, A., Logaj, V. in Brejc, M. (2009). Nasilje v šolah: opredelitev, prepoznavanje, preprečevanje in obvladovanje. Kranj: Šola za ravnatelje. Matković, S. (2007a). Nasilje učencev nad učitelji. Šolsko svetovalno delo, 16(3-4), 3644. Matković, S. (2007b). Nasilje učencev nad učitelji. (Diplomsko delo), Maribor: Pedagoška fakulteta. Moč učiteljicam in učiteljem za boljšo prihodnost! (2015). Pridobljeno 22.10.2015 s spletne strani http://www.sviz.si/novice_arhiv/2015/2575/0/Moč-učiteljicam-inučiteljem-za-boljšo-prihodnost!. 38.

Olweus, D. (1995). Trpinčenje med učenci: kaj vemo in kaj lahko naredimo. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. Pirc, B. (2007). Možnosti discipliniranja in ukrepanja ob kršitvah učencev v osnovni šoli. (Diplomsko delo), Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Popp, U. (2003). Nasilje v šoli in koncepti preprečevanja nasilja. Sodobna pedagogika, 54(2), 26-41. Pörš, S. (2013). Nasilje nad profesorji v srednjih šolah v Prekmurju. (Diplomsko delo), Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Pšunder, M. (1998). Kaj bi učitelji in starši še lahko vedeli? Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pšunder, M. (2000). Ali so učenci nasilni do učiteljev?. Varstvoslovje, 2(4), 349-355. Pšunder, M. (2004). Disciplina v sodobni šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pušnik, M. (1996). Končan projekt Trpinčenje med otroki in mladostniki. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pušnik, M. (1999). Vrstniško nasilje v šolah. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pušnik, M., Slivar, B., Rupar, B., Černe, B., Pogačnik, A., Nedoh, D., et al. (2003). Vloga šole pri zmanjšanju nasilja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (2005). Nasilje nad člani SVIZ-a. Didakta, 15(90/91), 6. Vuga, T. (2013). Nasilje dijakov nad učitelji. (Diplomsko delo), Ljubljana: Pravna fakulteta.. 39.

11 Priloge Anketni vprašalnik Intervju. 40.

ANKETA Sem Judita Valenčič, absolventka na Fakulteti za varnostne vede. V svojem diplomskem delu preučujem nasilje nad učitelji v osnovnih šolah. Pri vsakem vprašanju prosim, obkrožite samo en odgovor, razen pri tistih, kjer piše, da je možnih več odgovorov. Pri označevanju tabele pa obkrožite številko v polju, ki ustreza vašemu odgovoru. Sodelovanje je anonimno in je namenjeno izključno za namen mojega diplomskega dela. Za sodelovanje se Vam iskreno zahvaljujem. 1. Kako ocenjujete razširjenot nasilja nad učitelji na vaši šoli? a) Je zelo razširjeno. b) Pojavlja se pogosto. c) Pojavlja se občasno. d) Nasilja nad učitelji ni. 2. S katere strani doživljate največ nasilja? a) S strani učencev. b) S strani staršev. c) Ostalih zaposlenih. 3. Kako pogosto ste žrtev nasilja s strani učencev? a) Nikoli. b) Redko. c) Občasno. d) Pogosto. e) Zelo pogosto.. 41.

4. Kako pogosto ste deležni navedenih oblik nasilja? Prosim obkrožite pogostost v razpredelnici od 1(nikoli) do 5(zelo pogosto).. Učenci se iz mene norčujejo. Starši mi grozijo peko maila, FB-ja, SMS-ja,… Učenci med poukom ne poslušajo. Učenci me odrivajo. Starši mi grozijo s tožbami. Učenci me fizično napadajo, vendar brez fizičnih poškodb. Sodelavci mi grozijo. Učenci me pljuvajo. Sodelavci me slabo ocenjujejo. Učenci mi dajejo žaljive vzdevke. Učenci klepetajo med poukom. Starši mi grozijo z odškodnino. Učenci me preklinjajo. Izvajajo se fizični napadi s telesnimi poškodbami. Sodelavci se mi posmehujejo. Učenci med poukom ropotajo s stoli.. Nikoli. Redko. Včasih. Pogosto. Zelo pogosto. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 42.

Dogaja se uničevanje lastnine (npr. osebnih dokumentov, vozil, kraje,…). Med poukom zvonijo telefoni. Učenci grozijo (npr. za oceno).. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 5. Komu sporočite o nasilnem dogodku? (Možnih več odgovorov) a) Ravnatelju. b) Staršem nasilnega učenca. c) Ostalim učiteljem. d) Šolskim svetovalnim delavcem. e) Domačim in prijateljem. f) Nikomur. g) Drugo: __________________________________________________________________ 6. Kako pogosto sporočite o nasilju, ki ga doživljate s strani učencev? a) Vedno. b) Pogosto. c) Občasno. d) Redko. e) Nikoli. 7. Če ne sporočite, zakaj ne? (Možnih več odgovorov) a) Starši ščitijo otroke. b) Nihče mi ne bo pomagal. c) Nihče ne bo ukrepal. d) Bojim se za delovno mesto. e) Bojim se, da bom zasmehovan. f) Ravnatelj podpira samo »dobre« učitelje. g) Lahko sem slabše ocenjen s strani ravnatelja. h) Vodstvo šole ne želi, da se o nasilju nad učitelji govori.. 43.

i) Nasilje nad učitelji ne obstaja. j) Drugo___________________________________________________________________ 8. Pomanjkanje učiteljeve avtoritete poveča nasilno vedenje učencev nad njimi. a) Se strinjam. c) Sem neopredeljen/a. d) Se ne strinjam. 9. Z vzpostavitvijo ustrezne discipline in reda lahko bistveno zmanjšamo nasilje učencev nad učitelji. a) Se strinjam. c) Sem neopredeljen/a. d) Se ne strinjam. 10. Na nasilje učencev nad učitelji vpliva družinska vzgoja. a) Se strinjam. c) Sem neopredeljen/a. d) Se ne strinjam. 11. Kaj po vaši oceni vpliva, da se pojavi oziroma ne pojavi nasilje učencev nad učitelji?. ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________ ______________________________________________________________________. 44.

INTERVJU Z RAVNATELJICAMA Judita: Kako na vaši šoli ocenjujete nasilje učencev nad učitelji? Vam učitelji zaupajo o nasilju, ki ga doživljajo s strani učencev? Ana: Opažam, da se nasilje (verbalno) stopnjuje proti koncu šolskega leta, ko so pritiski na učence večji. Učitelji mi vedno povedo, kaj se jim v razredu dogaja. Mojca: Nasilje na naši šoli ni prisotno v veliki meri, kljub temu pa je že večina učiteljev izkusila nasilje, in sicer v največji meri s strani učencev, nato zaposlenih, v najmanjši meri pa s strani staršev. Da, o nasilju se veliko pogovarjamo in takoj ukrepamo, zato o njem tudi poročamo ostalim zaposlenim. Judita: Kaj je po vašem mnenju večji problem, nasilje učencev nad učitelji ali staršev nad učitelji? Ana: Vsekakor menim, da so večji problem starši, saj s svojimi dejanji in odnosom do šole in učiteljev dajejo zgled svojim otrokom. Mojca: Večji problem je nasilje učencev nad učitelji, vsaj tako se je pokazalo na naši šoli. Judita: O kakšnem nasilju vam učitelji največkrat poročajo? Vam poroča učitelj, ki je nasilje doživel ali izveste od ostalih učiteljev? Ana: Kot sem že omenila, se srečujemo z verbalnim nasiljem (odgovarjanje, preklinjanje, kljubovanje,…) v smislu, saj nam nič ne morete. Navadno mi poročajo vsi. Mojca: V največji meri poročajo o verbalnem nasilju v obliki klepetanja, ropotanja ter motenja pouka. Redkejše, a še prisotne, so tudi druge oblike, kot so ignoriranje, grožnje, norčevanje in pa uničevanje šolske lastnine. V večini primerov se učitelji o tem pogovarjajo med seboj, ob hujših kršitvah pa sem tudi sama obveščena. Judita: Se z učitelji kdaj pogovarjate o nasilnih učencih nad njimi? Ana: Z učitelji se vedno pogovarjamo o tem, kaj se jim je zgodilo, kako so ukrepali in ali potrebujejo še mojo pomoč ali pomoč svetovalne delavke. Mojca: Večkrat smo se o tem pogovarjali, sprejeli pa smo tudi več ukrepov in pravilnikov, ki urejajo to področje.. 45.