Nabavna logistika v podjetju Power : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR. DIPLOMSKO DELO. NABAVNA LOGISTIKA V PODJETJU POWER. Študentka: Vesna Poročnik Naslov: Koroška cesta 29, Radlje ob Dravi Številka indeksa: 81618233 Študij: redni Program: visokošolski strokovni Študijska smer: marketing Mentor: dr. Klavdij Logožar, docent Lektor: Senta Kričej. Radlje ob Dravi, september 2007.

Nabavna logistika v podjetju Power PREDGOVOR Živimo v času velikih in neprestanih sprememb, kot so: hiter razvoj tehnologije, globalizacije trgov, skrb za okolje, odnosi do dobaviteljev, zahtevnost kupcev in še bi lahko naštevali. Te spremembe mora podjetje spremljati ter jih tudi obvladovati, saj lahko le-tako koraka s časom. Osnovni namen diplomskega dela, z naslovom Nabavna logistika v podjetju Power, je s pomočjo različnih avtorjev, predstaviti pomen, cilje in naloge nabave in logistike. Prav tako je naš namen prikazati organiziranost in povezanost nabave z ostalimi funkcijami v podjetju ter podrobnejši opis nabavne logistike kot enega izmed logističnih podsistemov. Predvsem pa se bomo osredotočili na nabavno logistiko v podjetju Power, ki jo bomo opisali s pomočjo nabavnega postopka v navedenem podjetju. Tema diplomske naloge je zanimiva predvsem zato, ker predstavlja nabava eno izmed najpomembnejših funkcij v proizvodnih podjetjih poleg proizvodnje in prodaje. Prav tako v zadnjem času pridobiva velik pomen tudi logistična funkcija podjetja. Žal se v slovenskih podjetjih nabavna logistika še ni tako razvila kot v tujih konkurenčnih podjetjih. Zato pa smo mnenja, da bo v prihodnosti za slovenska podjetja razvoj logistike, predvsem nabavne logistike, močna konkurenčna prednost na trgu. Upamo tudi, da bodo ljudje z določenim znanjem o logistiki, tudi bolj konkurenčni na vse bolj konkurenčnem trgu delovne sile. Nabavna logistika ima nalogo oskrbeti podjetje z ustreznim materialom, ki je potreben za nemoteno proizvodnjo. Te naloge pa zajemajo ugotavljanje in opredeljevanje nabavnih potreb, naročanje pri dobavitelju, transport, kontrolo kakovosti ter skladiščenje materiala. Naloga nabavne logistike pa ni samo oskrba podjetja z materialom, temveč tudi dolgoročno sodelovanje z dobavitelji. Nabavna logistika zelo ozko sodeluje z nabavno službo in proizvodnjo. V diplomskem delu smo želeli čim bolje opisati nabavno logistiko v podjetju Power. Zaradi tega, smo v prvem poglavju teoretičnega dela najprej podrobneje opredelili nabavo. V tem delu smo pojasnili pojem in pomen nabave za podjetja, katere so naloge in odgovornosti nabave, kakšna je organiziranost nabave, nabavno osebje ter povezanost nabave z ostalimi funkcijami. Nato pa smo podrobneje opredelili še logistiko. V tem delu smo najprej opisali pomen logistike, jo opredelili ter navedli cilje, nato smo opisali elemente logističnega sistema ter navedli logistične podsistem, na koncu pa smo bolj podrobneje opisali še nabavno logistiko. Praktičnega dela diplome pa smo se lotili tako, da smo najprej podrobneje opisali podjetje Power. Temu je sledil opis organiziranost nabavne funkcije v podjetju ter nadaljevali s podrobnejšim opisom nabavnega postopka za točno določen material, ki je bil potreben za izdelavo skladiščne hale. Nabavni proces je strateška aktivnost v podjetju. Osredotočajo se na povečevanje učinkovitosti tako notranjih kot zunanjih procesov. S ciljem zagotavljanja kakovostnih, zanesljivih in konkurenčnih virov, razvijajo dolgoročne odnose z dobavitelji. S partnerji, ki. 2.

Nabavna logistika v podjetju Power sledijo razvojnim trendom v svetu, iščejo optimalne tehnično-tehnološke, ekološke in razvojne rešitve, ki zagotavljajo podjetju Power načrtovano rast. Z izdelanim diplomskim delom smo dosegli predhodno zastavljene cilje ter potrdili naše trditve. Pri izdelavi naloge smo ugotovili, da bi lahko podjetje z nekaterimi organizacijskimi spremembami doseglo še boljše poslovne rezultate. To se predvsem vidi pri organiziranosti nabavnega osebja. Naš predlog za podjetje Power je, da bi morali v podjetju zaposliti osebo, ki bi bila odgovorna za vse nabave, ki se izvršujejo v podjetju. Trenutno so za nabavo v podjetju odgovorni trije nabavni referenti, ki pa so še poleg nabave odgovorni tudi za nekatere druge naloge v podjetju. To povzroča preobremenjenost nabavnih referentov in podaljšuje delovni čas. Pri izdelavi diplomskega dela nismo imeli kakšnih problemov, za to pa bi se zahvalili predvsem mentorju doktorju Klavdiju Logožarju in nabavnemu referentu za kovine v podjetju Power Robertu Lorenciju pri posredovanju podatkov pri pripravi praktičnega dela.. 3.

Nabavna logistika v podjetju Power KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................ 6 1.1 Opredelitev področja in opis problema ....................................................................... 6 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ................................................................................... 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................ 7 1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................. 7 2 OPREDELITEV NABAVE ............................................................................................. 8 2.1 Pojem in pomen nabave............................................................................................... 8 2.2 Osnovne naloge in odgovornosti nabave..................................................................... 9 2.3 Organiziranje nabave................................................................................................... 9 2.4 Nabavno osebje ......................................................................................................... 11 2.4.1 Opredelitev človeških virov ............................................................................... 11 2.4.2 Planiranje človeških virov .................................................................................. 11 2.4.3 Izbiranje in selekcija kadrov v nabavi ................................................................ 12 2.5 Povezanost nabave z ostalimi funkcijami.................................................................. 12 2.5.1 Sodelovanje z razvojno funkcijo ........................................................................ 13 2.5.2 Sodelovanje s proizvodno funkcijo .................................................................... 13 2.5.3 Sodelovanje s prodajno funkcijo ........................................................................ 14 2.5.4 Sodelovanje s finančno funkcijo ........................................................................ 15 2.5.5 Sodelovanje z logistično funkcijo ...................................................................... 15 3 OPREDELITEV LOGISTIKE ..................................................................................... 16 3.1 Pomen logistike ......................................................................................................... 16 3.2 Opredelitev in cilji logistike ...................................................................................... 16 3.3 Elementi logističnega sistema ................................................................................... 17 3.3.1 Zunanji transport................................................................................................. 18 3.3.2 Notranji transport................................................................................................ 19 3.3.3 Skladiščenje ........................................................................................................ 19 3.3.4 Zaloge ................................................................................................................. 20 3.3.5 Manipuliranje z blagom...................................................................................... 20 3.3.6 Informacije, komunikacije in kontrola ............................................................... 21 3.3.7 Kadri ................................................................................................................... 21 3.4 Logistični podsistemi................................................................................................. 21 3.4.1 Nabavna logistika ............................................................................................... 22 3.4.2 Proizvodna logistika ........................................................................................... 23 3.4.3 Distribucijska logistika ....................................................................................... 23 3.4.4 Razbremenilna logistika ..................................................................................... 23 3.5 Nabavna logistika ...................................................................................................... 24 3.5.1 Razvojna trenda nabavne logistike ..................................................................... 25. 4.

Nabavna logistika v podjetju Power 4 NABAVNA LOGISTIKA V PODJETJU POWER..................................................... 26 4.1 Predstavitev podjetja Power ...................................................................................... 26 4.1.1 Ponudba podjetja ................................................................................................ 27 4.1.2 Potek proizvodnje ............................................................................................... 27 4.2 Organiziranost nabavne funkcije ............................................................................... 28 4.3 Postopek nabave ........................................................................................................ 29 4.3.1 Opredelitev potreb .............................................................................................. 33 4.3.2 Priprava naročila................................................................................................. 33 4.3.3 Izbira dobavitelja ................................................................................................ 36 4.3.4 Naročilo .............................................................................................................. 38 4.3.5 Sklenitev pogodbe .............................................................................................. 38 4.3.6 Spremljanje naročila ........................................................................................... 39 4.3.7 Prevzem in pregled naročila ............................................................................... 39 4.3.8 Likvidacija računa .............................................................................................. 41 4.3.9 Evidenca in arhiviranje....................................................................................... 41 5 SKLEP ............................................................................................................................. 43 POVZETEK ....................................................................................................................... 45 ABSTRACT ....................................................................................................................... 46 LITERATURA .................................................................................................................. 47 KAZALO SLIK ................................................................................................................. 49. 5.

Nabavna logistika v podjetju Power 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema V diplomskem delu bomo skozi posamezna poglavja spoznali pomen in naloge nabave in logistike v podjetju. Podrobneje bomo predstavili pomen nabavne logistike kot podsistem podjetniške logistike v podjetju Power. Zaradi hitrih sprememb v poslovnem okolju sta se pomen in vloga nabave in logistike v proizvodnih in trgovskih podjetjih bistveno povečala. K celotni uspešnosti podjetja lahko veliko pripomoreta učinkovita in gospodarna nabava in logistika, še posebej takrat, ko oskrbi podjetje s potrebnim materialom, ob pravem času, na pravem kraju, ustrezne kakovosti in količine ter po primerni ceni. Naloga nabave v proizvodnem podjetju je, da podjetje oskrbi s potrebnimi surovinami, materialom, stroji, napravami in storitvami za nemoten potek proizvodnje. Logistika omogoča hitro in prilagodljivo reagiranje na potrebe po skrajšanju pretočnega časa od dobaviteljev materiala do odjemalcev proizvodov podjetja in s tem zmanjšuje zaloge. Naloga nabavne logistike je oskrbeti podjetje z blagom in storitvami, ki so potrebne za proizvodnjo oziroma izvajanje storitev. Nabavna logistika ozko sodeluje z nabavno službo in proizvodnjo. Prav tako pa postaja nabavna logistika pomemben člen v vodenju celovite strategije podjetja. Potek nabavnega poslovanja je za vsako podjetje izrednega pomena. Negospodarna nabava lahko podjetju povzroči nastanek velikih stroškov. Osnovna dejavnost podjetja Power je proizvodnja šotorov. Ukvarjajo se tudi s storitveno dejavnostjo, in sicer z izposojo svojih proizvodov. Kot za vsako podjetje je tudi za podjetje Power izrednega pomena nabavno poslovanje. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je predstaviti pomen, cilje in naloge nabave in logistike s pomočjo različnih avtorjev. Prav tako bo naš namen prikazati organiziranost nabave in povezanost nabave z ostalimi funkcijami v podjetju ter podrobnejši opis nabavne logistike kot enega izmed logističnih podsistemov. Podrobneje bomo predstavili in opisali nabavno logistiko v podjetju Power oziroma organiziranost nabavne funkcije in postopke nabave v navedenem podjetju. Cilji diplomskega dela so naslednji: • teoretično opredeliti pomen nabave in logistike; • predstaviti povezanost nabavne funkcije z ostalimi funkcijami; • opredeliti nabavno logistiko; • prikazati nabavne postopke v podjetju Power.. 6.

Nabavna logistika v podjetju Power Trditve, ki jih bomo skušali dokazati, so: • nabava je izrednega pomena za vsako podjetje, saj vpliva na uspešnost podjetja; • naloga nabavne logistike ni zgolj zagotavljanje razpoložljivosti potrebnih materialov, ampak tudi dolgoročna integracija dobaviteljev v logistično verigo, še posebej zaradi vse manjše globine proizvodnih programov; • nabavna funkcija mora uspešno sodelovati z vsemi poslovnimi funkcijami v podjetju. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Nabava je poleg proizvodnje in prodaje ena izmed najpomembnejših funkcij v proizvodnih podjetjih. Prav tako pa v zadnjem času pridobiva velik pomen v podjetjih tudi logistika. Nabavna logistika se v slovenskih podjetjih še ni tako razvila kot v tujih konkurenčnih podjetjih. Predvidevamo, da bo v prihodnosti za slovenska podjetja razvoj logistike, predvsem nabavne logistike, močna konkurenčna prednost na trgu. V diplomskem delu se bomo omejili na področje nabavne logistike kot logističnega podsistema. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomskem delu se bomo osredotočili predvsem na predstavitev, proučevanje in analizo posamezne funkcije podjetja, zato bomo uporabili metodo poslovnega raziskovanja, saj se delo v večini nanaša na nabavno funkcijo v podjetju Power. Glede na izbrano temo bomo uporabili deskriptivni pristop, ki daje prednost opisu (deskripciji) strukture ali delovanja oziroma razvoja določenega gospodarskega pojava ali procesa. Predvidoma bomo v okviru deskriptivnega pristopa uporabili naslednje deskriptivne metode in sicer: • •. metoda deskripcije, s katero bomo opisovali teorijo in pojme ter ugotovljena dejstva; metoda kompilacije, kjer bomo primerjali spoznanja, stališča, sklepe in rezultate različnih avtorjev.. Vire za pripravo diplomskega dela bomo črpali iz strokovne literature domačih in tujih avtorjev, uporabljali bomo tudi podatke iz interneta in interno dokumentacijo podjetja Power.. 7.

Nabavna logistika v podjetju Power 2 OPREDELITEV NABAVE 2.1 Pojem in pomen nabave Nabava je poleg proizvodnje in prodaje najpomembnejša funkcija v proizvodnih podjetjih, še večjo vlogo pa ima v trgovinskih podjetjih. Zato lahko nabavo pojmujemo kot poslovno dejavnost, ki je odgovorna za dobavo vseh potrebnih nabavnih dobrin in storitev v podjetju. Nabavna funkcija vključuje opredelitev potreb, izbiro dobavitelja, dogovarjanje o primerni ceni, določitev plačilnih in dobavnih pogojev, sklenitev pogodbe ali naročanje in spremljanje izpolnjevanja naročila. Oziroma, nabavna funkcija naj zagotovi opremo, material, surovine, sestavne dele in druge potrebščine ter storitve ustrezne kakovosti, v ustreznih količinah, po primerni ceni in pri pravem viru. Nabava (Završnik 2006, 4) zajema vse dejavnosti za katere podjetje prejme račun od določenega zunanjega dobavitelja. Nabava torej vključuje posle med podjetji in kompenzacijske posle ter tudi najemanje osebja za določen čas pri posebnih agencijah. Vendar je mogoče številne dejavnosti, za katere podjetje lahko prejme račun od dobaviteljev, urediti brez nabavnega oddelka. Zato obseg nabavne funkcije ponavadi pojmujemo širše od nabavnega oddelka. Kotnik (1967, 1) definira nabavo: Nabava v podjetju je dejavnost, usmerjena na preskrbo podjetja s surovinami, materialom, stroji, napravami in storitvami za nemoten potek produkcije. Nabava je temeljni in integralni del poslovnega managementa. Po mnenju Lamara (1971, 5) je to zanesljivo najpomembnejše dejstvo. Kajti poslovanje podjetja je uspešno le, če so uspešni vsi njegovi posamezni deli. Za katerokoli organizacijo pa je nemogoče, da bi dosegla celoten potencial brez uspešne nabavne funkcije. Nabavni cilji so kupovanje materiala in storitev s pravo kakovostjo, v pravi količini, po pravi ceni, iz pravih virov in v pravem času (Lamar 1971, 11). Nabava lahko v najožjem smislu pomeni kupovanje kot neke vrste kupoprodajna pogodba. To je del dvostranskega procesa – kupovanja in prodaje, vendar s pogleda kupca predstavlja nakup nekega sredstva za proizvodnjo in storitve po določeni ceni. Nabava v najožjem smislu zavzema zaključek kupoprodajne pogodbe ali naročila in izvršitvijo kupoprodajne pogodbe z izročitvijo sredstev za proizvodnjo in izvršitvijo storitev ter plačevanjem računa prodajalcu. Nabava v širšem smislu zavzema celoten nakup povezan z nakupom sredstev za proizvodnjo in storitev, poleg nakupa vključuje tudi aktivnosti, ki so pred njim in ki sledijo. Nabava se v širšem smislu imenuje tudi oskrba ali preskrba sredstev za proizvodnjo in storitve (Ferišak in Stihović 1989, 1). Nabava pomeni po Weele-ju (1998, 29) pridobivanje dobrin in storitev, potrebnih za delovanje, vzdrževanje in izvajanje osnovnih in pomožnih dejavnosti, po najugodnejših pogojih pri zunanjih virih.. 8.

Nabavna logistika v podjetju Power 2.2 Osnovne naloge in odgovornosti nabave Za nabavno funkcijo v vsakem podjetju so značilne naslednje odgovornosti (Weele 1998, 125): • prispevek h kontinuiteti osnovnih dejavnosti podjetja. Naloga nabave je, da priskrbi material in storitve: dobava materiala in storitev mora biti organizirana na način, ki omogoča nemoteno opravljanje primarnih dejavnosti podjetja; • nadzorovanje in zmanjševanje stroškov nabave. Nabavna funkcija je za finančno uspešnost podjetja zelo pomembna. Nabavni referenti lahko pripomorejo k znižanju stroškov z ukrepi za znižanje neposrednih materialnih stroškov, na primer s pritiskom na dobavitelje, aktivno raziskavo trga dobaviteljev, zamenjavo dobavitelja itd.; • zmanjšanje strateškega tveganja podjetja pri dobavi na nabavnih trgih. Kadar je mogoče, naj bi se podjetje izognilo preveliki odvisnosti od peščice dobaviteljev. Treba je preprečiti ali omejiti možnost nastanka "ujetih" prodajnih položajev, pri čemer je pomembna dostopnost do zanesljivih dobaviteljev, saj sta visoka stopnja kakovosti in pravočasna dostava pogosto pomembnejši od cene; • prispevek k inovacijam izdelkov in izdelavnega procesa. Dobavitelji so pogosto vir novih materialov in proizvodnih tehnologij. V mnogih panogah je tehnološki razvoj tako hiter, da celo velika podjetja ne morejo ustvariti dovolj sredstev za vse naložbe, potrebne za dohajanje razvoja tehnologije na vseh področjih; • zunanja predstavitev podjetja. Pošten odnos do dobaviteljev lahko pripomore k temu, da se podjetje izkaže kot privlačen poslovni partner. Nabavni referenti se morajo prepričati, da podjetje resnično izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti do dobaviteljev. Najpomembnejše naloge nabavnega oddelka so po Potočniku (2002, 29): • določitev potreb po materialu oziroma po trgovskem blagu, • izbira dobaviteljev s pomočjo ugotovitev raziskave nabavnega trga, • načrtovanje nabave, • pripravljalna dela, ki so iskanje ponudb, analiza ponudb, nabavne kalkulacije ipd., • pogajanje in sklenitev pogodbe, • naročanje, • prevzem materiala, • kontrola in reklamacije, izdaja naloga za plačilo in • evidenca nabave. 2.3 Organiziranje nabave Nabavna funkcija (materialna preskrba) je pomembna poslovna funkcija vsakega podjetja. Za učinkovito opravljanje svoje funkcije mora biti dobro in ustrezno organizirana. Nabava je sistem, ki z ustrezno organiziranostjo povezuje dele sistema za uresničitev njegovih ciljev. Primerno organiziranost nabavne funkcije predstavlja osnovo za racionalen in učinkovit management te funkcije. Samo z dobro organiziranostjo lahko zagotovimo učinkovito raziskovanje, načrtovanje, izvajanje in kontrolo nabave v podjetju (Završnik 2006, 112).. 9.

Nabavna logistika v podjetju Power Organizacijska struktura nabavnega oddelka (Potočnik 2002, 42) se razlikuje med podjetji, ki pa je odvisna predvsem od: • velikosti podjetja, • gospodarske panoge, • prostorske lokacije podjetja (geografska razpršenost proizvodnih enot), • načina izdelave (posamična, maloserijska ali množična proizvodnja). Na organizacijske oblike nabave vplivajo notranji in zunanji dejavniki, ki jih Potočnik (2002, 42) razčlenjuje tako: • • -. notranji dejavniki: značilnosti materiala, sortiment materiala, tehnološki proces, strokovnost nabavnih referentov, finančna moč podjetja ipd,; zunanji dejavniki: nabavni viri (dobavitelji), nabavne poti, položaj na nabavnem trgu, predpisi, uzance, trgovski običaji, lokacija podjetja.. Glede na način vodenja nabavnega oddelka po Potočniku (2002, 43) organiziramo nabavno poslovanje na centralizirano, decentralizirano ali pa oba načina kombiniramo. O centraliziranem nabavnem poslovanju govorimo takrat, kadar skupni nabavni oddelek oskrbi vse proizvodne enote podjetja s surovinami, materialom, energijo in podobno. Vsi zahtevki za material se morajo dostaviti centralnemu nabavnemu oddelku, ki izvaja potrebna opravila, povezana z nabavo. Centralizirano nabavno poslovanje omogoča večjo pogajalsko moč podjetju, skriva pa nevarnosti, povezane s togim in počasnim odzivanjem na hitre spremembe na nabavnem trgu oziroma na povečano porabo materiala v geografsko ločenih proizvodnih obratih. Pomanjkljivosti centraliziranega nabavnega poslovanja poskuša podjetje odpraviti z decentraliziranim nabavnim poslovanjem. Decentralizirano nabavno poslovanje je bolj prilagodljivo, vendar je zaradi manjše pogajalske moči praviloma dražje, ker ne dosega enakih tržnih ugodnosti kot centralizirana nabava večjih količin. Tej pomanjkljivosti decentralizacije se lahko podjetje izogne s sodobno informacijsko povezavo vseh enot, ki nabavljajo na trgu, in se centralizirano dogovori za enake nabavne pogoje. Kombinirano nabavno poslovanje predvsem povezuje centralizacijo oziroma decentralizacijo nabavnih opravil. Kombinirano organiziranje nabave odpravlja pomanjkljivosti centralizirane in decentralizirane oblike. Pri tem podjetje upošteva prednosti centralizacije in decentralizacije nabavnega poslovanja, da bi doseglo najugodnejše organiziranje nabave.. 10.

Nabavna logistika v podjetju Power 2.4 Nabavno osebje Računalnik ima pri vseh dejavnostih velik prispevek, vendar pa je uspešna nabava odvisna predvsem od ljudi, ki so zaposleni v njej. Uspešna nabavna aktivnost je odvisna od sposobnosti, znanja in naporov nabavnega osebja. Zato je potrebno veliko skrb posvetiti pridobivanju in selekciji nabavnega osebja. Nabava v novejšem času vključuje bolj zahtevne naloge, zato je potrebna visoka raven pristojnosti in sposobnosti nabavnega osebja. Da bi nabavno osebje obvladovalo zahtevnost nalog, je v večini primerov potrebna višja oziroma visoka izobrazba in nekaj let prakse oziroma izkušnje. Zaposleni, ki se ukvarjajo s strateškim managementom v nabavi, morajo imeti sposobnost strateškega razmišljanja in načrtovanja predvsem pri izbiri strategij nabave in vodenju nabavnega procesa. Potrebna so tudi znanja pri kreiranju idej in analitičen um za razumevanje spreminjajočega okolja. Kadri na zahtevnejših delovnih mestih potrebujejo tudi širše razumevanje vseh vidikov nabavnega procesa, da bi lahko cenili povezave med različnimi stopnjami, in da bi lažje oblikovali nabavne plane. Zaposleni morajo biti sposobni vzpostaviti komunikacijske povezave z drugimi funkcijami za uspešno delovanje v strateškem managementu nabave. Človeški viri postajajo zelo pomembno konkurenčno orodje organizacij, ki se pripravljajo na izzive tretjega tisočletja (Završnik 2000, 51). Nabavno osebje vpliva predvsem na takojšnje ponovne nakupe (nabavni oddelek rutinsko ponovno naroči blago npr. pisarniški material) in na prilagojene ponovne nakupe (naročnik želi spremeniti določene postavke), pri prvih nakupih pa imajo več vpliva drugi udeleženci. Tehnično osebje ponavadi pomembno vpliva na izbiro sestavin izdelka, medtem ko nabavno osebje večinoma določi dobavitelja. V primeru prvega nakupa mora medorganizacijski prodajalec nasloviti podatke o izdelku najprej na tehnično osebje, pri ponovnih nakupih ter pri odločitvi o izbiranju dobavitelja pa na nabavnega referenta. Webster in Wind (povz. po Kotler 1996, 209) imenujeta skupino za odločanje o nakupu v organizaciji nakupno središče, ki jo opredeljujeta kot vse tiste posameznike ali skupine, ki sodelujejo v postopku nakupne odločitve ter si delijo cilje in tveganje pri nakupu. 2.4.1 Opredelitev človeških virov Nabavni managerji se morajo resnično zavedati pomena človeških virov, saj so odločilnega pomena za poslovni uspeh podjetja. Odgovorni so za vse nabavne aktivnosti, ki jih opravljajo. Pri tem pa morajo: • misliti strateško, integralno, • poslušati, komunicirati, motivirati, voditi in se pogajati, • poznati zakonske predpise in omejitve, • opravljati kontrolo nabavljenega materiala, • analizirati, organizirati ter planirati nabavno poslovanje (Završnik 1996, 94). 2.4.2 Planiranje človeških virov Završnik (2000, 52) definira planiranje človeških virov kot informacijski in odločitveni proces, narejen zato, da si zagotovimo, da je dovolj kompetentnih ljudi s primernimi. 11.

Nabavna logistika v podjetju Power sposobnostmi in spretnostmi, razpoložljivih za izvajanje dela kjer koli in kadar koli se jih potrebuje. 2.4.3 Izbiranje in selekcija kadrov v nabavi Da bi dosegli optimum pri nabavnih aktivnostih, je oskrba z osebjem pomemben izziv. Izbrano osebje se mora biti sposobno povezovati v nabavnem timu. Poudariti moramo, da je nabavni oddelek dober le, če so dobri ljudje v njem. Zato morajo le-ti biti izbrani z veliko skrbjo. Novo nabavno osebje mora biti vpeljano in pripravljeno na svoje nove naloge in odgovornosti. Eno zelo pomembnih in ključnih dogodkov na področju zaposlovanja predstavlja proces integracije novih članov v nabavni tim, zato naj bi bila ta aktivnost zelo natančno načrtovana. Najprej se kandidata seznani s podjetjem in vodstvom. Novi kader podjetja dobi splošne zaposlitvene informacije, seznani se z zgodovino podjetja, zgradbo, politiko podjetja, postopki itd. Vse to se šteje v sklop, ki se imenuje splošna orientiranost ali usmerjenost. Poznamo še funkcijsko usmerjenost, ki pomeni predstavitev novih nabavnih aktivnosti novemu članu in glede na njihovo znanje, sposobnosti in spretnosti se jim dodeli delovna naloga. Na novo zaposleni v nabavi morajo dostojno predstavljati sebe in podjetje. Vodstvo jim mora že na začetku pojasniti, da ne bo toleriralo neetično obnašanje in protizakonito delovanje. Od nabavnega osebja se zahtevajo tudi določene sposobnosti in spretnosti v planiranju njegovega dela. Spretnosti so potrebne še pri pogajanju s prodajalci za boljše pogoje nabave (Završnik 2000, 53). 2.5 Povezanost nabave z ostalimi funkcijami Za uspešno vodenje nabavne politike po mnenju Završnika (2000, 91) mora nabavni oddelek sodelovati z drugimi funkcijami podjetja. Posebej to velja za naslednje funkcije: • razvojno, • proizvodno, • prodajno, • finančno in računovodsko. V nabavnem oddelku pa mora potekati sodelovanje in koordinacija tudi z naslednjimi funkcijami (Završnik 2006, 13): • skladiščno, • logistiko (transportno), • kontrolo kakovosti, • plansko analitsko, • kadrovsko, • investicijsko, • pravno in • funkcijo vzdrževanja.. 12.

Nabavna logistika v podjetju Power SLIKA 1: SODELOVANJE NABAVE Z OSTALIMI FUNKCIJAMI V PODJETJU. Vir: Završnik 2000, 92 2.5.1 Sodelovanje z razvojno funkcijo Razvoj in nabava sodelujeta pri razvoju novih izdelkov, izboljšavah obstoječih izdelkov, standardizaciji materialov, izbiri nove tehnologije in opreme, itd. Cilj sodelovanja med nabavo in razvojem je v izbiri takšnih sredstev za proizvodnjo, ki so ekonomična za nabavo in proizvodnjo. Ker prihaja tudi do nasprotnih teženj, morata reševati tudi konfliktne situacije. Razvojni oddelek teži za kakovostnejše in varnejše materiale ter tehnologijo, ne glede na stroške in časovno možnost nabave, medtem ko nabava upošteva bolj pogoje nabave (Završnik 2000, 91). 2.5.2 Sodelovanje s proizvodno funkcijo Sodelovanje med nabavo in proizvodnjo je nujno potrebno. To sodelovanje se mora odražati v specifikaciji asortimenta, dimenzij, materiala, kakovosti, strojev, opreme, reprodukcijskega materiala ipd. Pri tem pa ne moremo slediti samo tehničnim sestavinam specifikacije, temveč tudi ekonomskim ciljem. S tem je mišljeno na nabavni marketing npr. višina cen, nabavne možnosti, dobavni roki, dobavne kanale, finančne možnosti ipd. (Bunc 1985, 49). Povezanost (Završnik 2000, 91) je v pripravi, izvajanju in kontroli nabave in proizvodnje. Sodelovanje obsega: • raziskovanje nabavnih trgov, • planiranje proizvodnje in nabave, • izvajanje planov, • kontrola (nadzor) doseganja ciljev nabave in proizvodnje.. 13.

Nabavna logistika v podjetju Power Sodelovanje med obema funkcijama se začne, ko proizvodnja predloži nabavi plan proizvodnje oziroma zahteve po materialih. Nabava mora imeti dovolj časa, da izvede optimalno materialno preskrbo. Dobavni rok mora upoštevati: • dobaviteljev proizvodni cikel, • normalni čas za dobavo, • razumni čas za iskanje najboljšega vira, • čas za pogajanja. Nabavna služba ponavadi sama informira proizvodnjo o dobavnih rokih za vse vrste materialov. V primeru prekratkega dobavnega roka, lahko pride do zastoja v proizvodnji, ki se odraža v stroških, ki so večji od nabavnih in tudi stroškov samega materiala. Nabava in proizvodnja morata reševati tudi konfliktne situacije, ki lahko nastanejo iz različnih zahtev. Proizvodnja naroča večje količine materiala (zaloge), da se zavaruje pred zastoji v proizvodnji, nabava pa teži k zmanjšanju zalog zaradi manjših stroškov. Bistvo sodelovanja je v pravočasnem in realnem medsebojnem informiranju. 2.5.3 Sodelovanje s prodajno funkcijo Podjetju lahko nepravilno sodelovanje med nabavo in prodajo povzroči veliko škodo, saj lahko zunanji partnerji izkoristijo organizacijsko neusklajenost poslovanja. Prodajni oddelek bi moral obveščati nabavo o prodajnih načrtih in njihovih spremembah, da bi se nabava lahko temu tudi ustrezno prilagajala. Seveda pa je potrebno, da tudi nabava obvešča prodajo, in sicer o nabavnih cenah, količinah nabavnega materiala, kakovosti, nabavni politiki ipd (Bunc 1985, 50). Sodelovanje med nabavo in prodajo (Završnik 2000, 92) poteka na področju: • planiranja prodaje in nabave, • izvajanju obeh planov, • raziskavi nabavnega in prodajnega trga. Ciklus nabava – proizvodnja – prodaja se začne s prognozo prodaje. Zato je plan prodaje osnova za plan proizvodnje, ta pa za plan nabave. Pri tem sodelovanju moramo upoštevati: • prodajni oddelek mora obveščati proizvodnjo in nabavo o spremembah prodajnega plana, takoj ko spremeni prognozo (npr. zaradi sprememb na prodajnem trgu); • nabavna služba mora takoj obvestiti prodajo in tudi druge funkcije o pomembnih spremembah na nabavnem trgu (zvišanje cen materialov). To omogoča prodaji, da ob pravem času zviša prodajne cene; • nabava in prodaja morata sodelovati na področju recipročnosti – nabava materiala pri odjemalcih izdelkov oziroma prodaja izdelkov dobaviteljem podjetja. Povečana prodaja pri tem ne pomeni vedno tudi večjega dobička, ker se lahko istočasno zelo zvišajo stroški nabave; • nabavni oddelek razpolaga z zelo koristnimi informacijami za prodajo, ker prejema različne ponudbe mnogih dobaviteljev. Tovrstne informacije lahko podjetje uporabi pri oblikovanju prodajne politike.. 14.

Nabavna logistika v podjetju Power 2.5.4 Sodelovanje s finančno funkcijo Sodelovanje med nabavno in finančno funkcijo (Završnik 2000, 93) obsega naslednje aktivnosti: • planiranje finančnih sredstev in nabave, • izvajanje obeh planov, • nadzor nad ekonomsko in finančno učinkovitostjo nabavne funkcije. Nabavni oddelek mora pravočasno obveščati finančno in tudi druge funkcije podjetja o spremembah plana nabave, ker le-te vplivajo na finančni plan z vidika sprememb v angažiranju lastnih ali tujih finančnih virov. Realna plana nabave in prodaje sta največjega pomena za finančno planiranje. Pravočasna nabava z vidika nabavne funkcije ni vedno pravočasna z vidika financ. Tu so osnovni konflikti med obema funkcijama. Nabava teži k nabavljanju večjih količin zaradi večjih popustov, promptnim plačilom zaradi kassasconta, finance pa skrbijo za čim manjše angažiranje finančnih sredstev in za ugodne plačilne pogoje. 2.5.5 Sodelovanje z logistično funkcijo V večini slovenskih podjetij je logistika (Logožar 2005, 6) organizirana neformalno, torej je razdeljena po glavnih sektorjih podjetja. To se pravi, da se opravlja nabavna logistika in skladiščenje nabavnega materiala v nabavnem oddelku. Le v redkih podjetjih obstaja formalna organiziranost s posebnim oddelkom za logistiko, ki pa tudi vedno ne zajema vseh elementov logistike (vodenje zalog). Po mnenju Završnika (2005, 57) je usklajevanje nabavnih potreb in logističnih storitev nujno, saj imajo podjetja dobavitelje z vsega sveta. Na postavljanje nabavnih ciljev vpliva razvitost logistične funkcije, doseganje nabavnih ciljev pa je odvisno od učinkovitosti logistične funkcije. Osnovni cilj logistike v podjetju je predvsem učinkovito gospodarjenje z materialom in optimizacija transporta. To pomeni čim manjše zaloge in racionalen pretok materiala od dobavitelja reprodukcijskega materiala do kupca končnega izdelka. Vse to pripomore k manjšim stroškom logistike in s tem tudi nabave. Cilji nabavne funkcije morajo biti usklajeni s cilji vseh funkcij v podjetju ter s cilji podjetja kot celote. Samo tako lahko nabava posluje optimalno in le tako najbolj koristi podjetju (Završnik 1996, 52).. 15.

Nabavna logistika v podjetju Power 3 OPREDELITEV LOGISTIKE 3.1 Pomen logistike Logistika sodi med gospodarsko najpomembnejše dejavnosti, saj urejen logistični sistem z visoko kakovostjo in nizko ceno logističnih dejavnosti najbolj prispeva k ekonomičnosti izdelka. Dokler logistika v gospodarstvu ni postala vprašanje preživetja tako kot v vojski, kjer enote brez logistične podpore ne morejo preživeti, je bila odrinjena in ni dobila pravega mesta. Z razvojem tržnega gospodarstva in zahtevami porabnikov so se razmere spremenile. Tako je na primer od leta 1960 propadlo ali pa se je združilo 80 odstotkov distributerjev farmacevtskih izdelkov. Kasnejše analize so pokazale, da so propadli predvsem zaradi težav v logistiki. Zakaj se o logistiki zadnje čase veliko govori? Zato, ker celovito rešuje probleme, na katere se je pred leti gledalo kot na probleme tehnologije in ne kot na probleme ekonomije. Minili so časi, ko so v podjetjih gledali na logistiko kot na strošek, ki ne ustvarja dodatne vrednosti. Zdaj je drugače. Logistika je v ospredju, ker zmanjšuje stroške in povečuje konkurenčne prednosti podjetja (Čižman 2002, 9). Podjetniška oziroma poslovna logistika je poslovna funkcija, katere cilj je optimalna fizična nabava, distribucija in ravnanje z logističnimi objekti in se kot gospodarska veda uveljavlja v zadnjih 30 letih. Tako je poslovna logistika splošno priznana delna disciplina ekonomike poslovnih sistemov. Postala je pomembna dejavnost v praksi razvitih podjetjih in zato sestavni del strategije podjetja. Primarni razlog je treba iskati v povečanih stroških nabave in distribucije s hkratnim upoštevanjem, da so lahko vrste ter načini nabave in distribucije blaga zelo različni, zlasti v zvezi z naraščajočo globalizacijo gospodarstva in vse večjo delitvijo dela (Logožar 2004, 31). 3.2 Opredelitev in cilji logistike Izraz logistika pomeni fizični tok materiala in proizvodov ter informacij od dobavitelja surovin prek proizvajalca in morebiti trgovca do končnega potrošnika gotovih proizvodov (Požar 1976, 67). Gattorna (1988, 4; povz. po Kaltnekar 1993, 35) definira logistiko: Logistika je proces strateškega upravljanja pridobivanja, gibanja in skladiščenje materiala, delov in gotovih proizvodov (ter zadevnih informacijskih tokov) v organizaciji in njenih marketinških kanalih na tak način, ki zagotavlja tekočo in bodočo rentabilnost s pomočjo stroškovno učinkovitega izpolnjevanja nalogov. Logistika je organiziranje, planiranje, kontrola in izvedba blagovnega toka od razvoja novega proizvoda do nakupa surovin do proizvodnje in distribucije do končnega potrošnika s ciljem zadovoljiti potrebe trga z minimalnimi stroški in minimalno kapitalsko porabo (Pfohl 1995, 13).. 16.

Nabavna logistika v podjetju Power Logistika je proces planiranja, izvajanja in kontrole učinkov, učinkovitega toka stroškov in hrambe surovin, v procesu končnega popisa dobrih in sorodnih informacij od točke izvora do točke porabe z namenom prilagoditve zahtevam strank (Toporowski 1996,11). Podjetniško logistiko Ogorelc (2004, 255) opredeljuje kot proces načrtovanja, izvajanja in nadzora vseh aktivnosti, ki služijo za premikanje surovin, polproizvodov in gotovih proizvodov od dobaviteljev, znotraj podjetja in vse do kupcev. Logistika v konkurenčnem okolju predstavlja možnost za zagotavljanje strateške prednosti podjetja in ni le strošek poslovanja. Logistiko obravnava Ogorelc (2004, 256) kot spremenljivko, kot tehnologijo, ki omogoča doseganje konkurenčne prednosti. Pojem logistike se v teoriji in praksi ne uporablja vedno enotno in v glavnem zasledimo tele pristope (Oblak 1997, 21): 1. glede na dejavnost: na primer transportna, skladiščna, špedicijska logistika, distribucijska logistika, nabavna logistika, intralogistika, trgovinska logistika itd., 2. glede na področje uporabe: na primer industrijska logistika, vojaška logistika, poslovna logistika, marketinška logistika, tehniška logistika, bolnišniška logistika, gospodinjska logistika itd., 3. glede na področje opazovanja: na primer mikrologistika, metalogistika, makrologistika, interorganizacijska logistika, podjetniška logistika, medorganizacijska logistika, mednarodna logistika, evrologistika itd. Osnovni cilji dobrega vodenja logističnih storitev po Logožar (2004, 59) so naslednji: • zniževanje stroškov logistike, ki lahko dosegajo v podjetjih tudi 30 odstotkov in več prodajne cene; to dosegamo s skrajšanjem poti, primernim znižanjem zalog, naročanjem primernih količin blaga, da bi se izognili čezmernim zalogam, koncentracijo tovorov, pravilnim pakiranjem, uvedbo ustrezne mehanizacije, sodobno informacijsko tehnologijo itd.; • izboljšanje kakovosti oziroma izboljšanje logističnega servisa, kar dosegamo na primer z večjo hitrostjo in točnostjo dobav, opravljanjem logističnih storitev »od vrat do vrat«, dostavo blaga ob pravem času in na pravem kraju, veliko zanesljivostjo, dostavo blaga v zahtevani obliki in nepoškodovano, primerno ceno itd.; • varstvo okolja; na kar najbolj vplivajo trije elementi logistike: pakiranje (embalaža), transport (onesnaževanje zraka in voda, hrup) in skladiščenje (izraba prostora), zato se morajo logistiki nujno vključiti v prizadevanje za »zeleno logistiko« (green logistics); • humanizacija dela; pri organiziranju in izvajanju logističnih dejavnosti je potrebno posebno pozornost posvečati ergonomiki dela in preprečevanju poklicnih bolezni. 3.3 Elementi logističnega sistema Tipični temeljni logistični procesi so (Ogorelc 1996,16): • transportni procesi, • skladiščni procesi, • manipulacijski procesi in • drugi procesi (npr. komisioniranje, označevanje, sortiranje).. 17.

Nabavna logistika v podjetju Power Členitev elementov logističnega sistema, ki jo uporablja večina avtorjev in se je uveljavila v praksi je: • zunanji transport, • notranji transport, • skladiščenje, • zaloge, • manipuliranje z blagom, • informacije, komunikacija in kontrola, • kadri, povezani s sistemom. Zunanji transport, notranji transport, skladiščenje in manipuliranje z blagom so deli samega logističnega procesa, zaloge pa so lahko tudi rezultat logističnega procesa drugih poslovnih funkcij. Brez pravih in hitrih informacij, komunikacij ter kontrole in ustrezno izobraženega kadra ne bi mogli sprejeti pravilnih odločitev, potrebnih za nemoteno potekanje logističnega procesa (Logožar 2004, 65). 3.3.1 Zunanji transport Osnovna naloga zunanjega transporta je pravočasna dostava surovin, nedokončanih proizvodov, polproizvodov, sestavnih delov in drugih materialov ter odvoz gotovih proizvodov. Za uspešno in učinkovito izvajanje te naloge mora podjetje izbrati najprimernejše prevozno sredstvo in prevozne poti. Zunanji transport zajema prevoz surovin, polproizvode nedokončanih proizvode, sestavnih delov in drugega blaga od mesta njihovega izvora oziroma od dobavitelja do proizvodnje in prevoz od proizvajalca do skladišča odjemalca oziroma do končnega uporabnika. K zunanjemu transportu se šteje tudi prevoz delovne sile. Transportne zvrsti Temeljna dejavnost transporta je opravljanje storitev premeščanja blaga, ljudi in informacij z enega na drugo mesto, torej premagovanje prostora. Koristni učinek procesa transportiranja, t.j. proizvodnega procesa transportne industrije, je sprememba mesta v prostoru. Transport proizvaja spremembo kraja nahajanja. Ta proces se opravlja s premeščanjem naloženih transportnih sredstev (Ogorelc 1996, 73). Ogorelc (1996, 79-88) loči različne transportne načine za premeščanje blaga, ljudi in informacij z enega na drugo mesto. a) Pomorski transport Pomorski transport po organiziranosti prevozov delimo na linijski in svobodni transport govorimo o linijski in svobodni (tramperski) plovbi. Sčasoma pa so k tema vrstama plovbe nekateri avtorji začeli dodajati še tankersko plovbo ali plovbo za posebne tovore. b) Zračni transport Prednost zračnega transporta je njegova hitrosti, kar se še posebej kaže pri večji oddaljenosti. V medkontinentalnem prevozu potnikov je dejansko brez konkurence, na srednjih razdaljah do 600 km pa mu močno konkurirajo cestni prevozniki in železnica.. 18.

Nabavna logistika v podjetju Power c) Železniški transport V primerjavi s kontinentalnimi transportnimi nosilci, še posebej, če ni možen direktni rečni transport, ima železnica bistveno prednost v zmožnosti prevoza množičnega tovora in je tudi razmeroma hiter prevoznik. d) Cestni transport Cestni transport delimo na cestni transport na krajše razdalje (lokalni prevoz) in cestni daljinski transport. Pri transportu na kratke razdalje so cestni tovorni prevozniki skoraj brez konkurence, pri prevozu potnikov pa jim v velikih mestih konkurira tirni transport (podzemna železnica, tramvaj, tudi železnica za primestni prevoz). e) Transport po notranjih vodah Obsega transport po plovnih rekah, prekopih in jezerih. Gre za najstarejšo transportno zvrst. Njegova gospodarnost je predvsem v množičnem prevozu homogenega tovora na daljše razdalje. Problemi nastajajo zaradi odvisnosti od drugih transportnih nosilcev v prevozu do/od rečnih pristanišč. Glavni konkurent pri prevozu množičnih tovorov je železnica. f) Transport po ceveh Gre za tovor v tekočem, pol-tekočem in plinastem stanju in tudi nekatere vrste tovora v trdnem stanju (blago se zaradi transportiranja pomeša s tekočino). Najbolj razvite oblike so naftovodi, plinovodi in produktovodi. Značilnost transporta po ceveh je, da gre le za prenos tovora, to se pravi, da ni treba premikati samega transportnega sredstva kot pri drugih vrstah transporta. Zato tudi ni neizrabljenih (praznih) povratnih voženj. 3.3.2 Notranji transport Vedno več podjetij, zaradi velikega deleža v proizvodnih stroških, obravnava notranji transport kot poseben postopek in mu pripisuje vedno večji pomen. Notranji transport je nujen sestavni del proizvodnega procesa in njegovo delo neprenehoma traja, dokler podjetje sploh deluje. Osnovna naloga notranjega transporta je opravljanje vseh premikov materiala znotraj podjetja v skladu z zahtevami postavljenih planov in neposrednih uporabnikov njihovih storitev. Služba mora pri tem skrbeti, da pretok materiala ustreza izdelanemu projektu, kontrolirati mora njihovo usklajenost s proizvodnimi postopki in ga prilagajati spremembam v proizvodnji, med seboj uskladiti različne transportne naloge in seveda neposredno premeščati material v skladu z zgornjimi zahtevami (Kaltnekar 1993, 336). 3.3.3 Skladiščenje Skladiščno dejavnost opravljajo specializirana podjetja, imenovana tudi javna skladišča. Javna skladišča so storitvena podjetja, ki se poslovno ukvarjajo s spravljanjem in hrambo blaga, ki jim ga zaupa komitent (položnik ali deponent) in jim za to plača skladiščnino. Torej gre za strokovno hranjenje in oskrbovanje tujega blaga proti plačilu.. 19.

Nabavna logistika v podjetju Power Osnovna dejavnost skladiščnih podjetij je spravljanje in hramba (uskladiščenje) blaga. Na komitentovo zahtevo izdajajo tudi skladiščnice. Skladiščna podjetja opravljajo tudi druge storitve, ki se običajno opravljajo skupaj z osnovno dejavnostjo. Te storitve pa so: • pretovor, • odpravljanje in dostavljanje pošiljk (v lokalnem transportu), • pripravljanje blaga za tržišče (sortiranje, čiščenje, merjenje, označevanje …), • plačevanje storitev v smislu predujma (carinskih, prevoznih in drugih stroškov), • poravnanje drugih stroškov za uskladiščene stvari, • posredovanje prodaje, ipd (Ogorelc 1996, 137). 3.3.4 Zaloge Zaloga razumemo kot količina blaga, odložena (uskladiščena) na določenem mestu (skladišču) v podjetju. V sodobno organiziranih proizvodnih sistemih se skuša zalogam izogibati, vendar se kljub temu pojavljajo v različnih oblikah na nekaj mestih v logistični verigi, in sicer: • zaloge materialov na vhodu v transformacijskih proces, • zaloge pomožnih in režijskih materialov, • zaloge rezervnih delov za delovna sredstva, • zaloge rezervnih delov za proizvode iz lastne proizvodnje itd (Logožar 2004, 81). Za sprejemanje odločitev, kdaj in koliko naročiti, so pomembne naslednje vrste zalog materiala: minimalna zaloga, varnostna zaloga, signalna zaloga, maksimalna zaloga, povprečna zaloga, aktivna zaloga, optimalna zaloga (Potočnik 2002, 247). 3.3.5 Manipuliranje z blagom Manipulacije (ravnanje) z logističnimi objekti so vmesni členi med tremi najpomembnejšimi elementi logistike: skladiščenjem, notranjim in zunanjim transportom. Manipuliranje z blagom (surovinami, polproizvodi, proizvodi itd.) je tisti dejavnik logističnega sistema, ki vpliva na kakovost in hitrost transporta ter skladiščenja. Manipulativne operacije so na primer pretakanje, iztakanje, merjenje količine (ob določeni temperaturi, merjenje gostote), pregledovanje kvalitete (vsebnost nečistoč, trdnih delcev v blagu), pakiranje, prekladanje blaga, paletizacija in kontejnerizacija, oblikovanje tovornih oziroma transportnih enot, nameščanje materiala v skladišča (polnjenje rezervoarjev), komisioniranje, prevzem surovin in proizvodov iz skladišč, sortiranje itd. To imenujemo neposredne logistične manipulacije, saj pomenijo pretok blaga v neposrednem logističnem toku (Požar 1985, 26; povz. po Logožar 2004, 86). Za nemoten pretok blaga pa so potrebne tudi posredne logistične manipulacije, ki izhajajo iz komercialno-administrativnih postopkov. To so predvsem urejanje dokumentacije za prevoz, carinske formalnosti, kontrola kakovosti, fitopatološki in veterinarski pregledi ter s tem v zvezi opravljene operacije (Logožar 2004, 86).. 20.

Nabavna logistika v podjetju Power 3.3.6 Informacije, komunikacije in kontrola Informacijski procesi so v poslovnem logističnem sistemu tesno povezani s fizičnimi procesi. Brez informacijskega procesa, ki zagotavlja informacije logističnemu podsistemu in njihovo hrambo, predelavo in prenašanje, ni dobro organizirane logistične dejavnosti. Ferišak in Medvešček (1983, 260) sta mnenja, da mora podjetje imeti za svoje poslovne odločitve na volje različne informacije (na primer o kupcih, dobaviteljih, konkurentih, zalogah, stroških, tehnologiji itd.), vendar morajo biti ustrezne kakovosti. Zbirati jih mora natančno in sistematično, tako da se zagotovi želena stopnja pravočasnosti, ustreznosti in popolnosti informacij. Vse aktivnosti in procese v logističnem sistemu je potrebno tudi kontrolirati. Kontrolo logističnih procesov lahko delimo na operativno in upravljalno. Podjetje izvaja operativno kontrolo med posameznimi procesi, na primer med izvajanjem naročil opravlja kontrolo formalne in vsebinske pravilnosti odpravnic, računov in drugih dokumentov. K operativni kontroli spada še kontrola zalog v skladišču, kontrola spoštovanja zastavljenih rokov (dostave, izdelave, odprave, plačila računov ipd.), kontrola odprave in druge oblike kontrole. Vodstveno in upravljalno kontrolo pa izvaja podjetje tako, da združuje podatke o posameznih procesih ter aktivnostih in o pojavih v zvezi z njimi v okviru določenega časa (Logožar 2004, 91). 3.3.7 Kadri Ogorelc (1996, 51) meni, da je v praksi zelo razširjeno mnenje o sorazmerno nezahtevnih nalogah logistike. Pogosto se dogaja, da na logističnih področjih zaposlujejo ljudi, ki ne ustrezajo na drugih mestih. Posamezna logistična področja (na primer v notranjem transportu) sploh nimajo svojega strokovnega vodstva in je zato organizacija teh področij zgolj organizacija izvajanja. Po mnenju Ogorelca (1996, 51), morajo vodja logistike in vodje posameznih dejavnosti dobro poznati proizvodne in druge poslovne procese. Za vodenje logistike je potrebno tudi široko interdisciplinirano ekonomsko, organizacijsko in tehnično znanje. Po mnenju Kaltnekar (1993, 89) mora: strokovnjak v logistični službi uspešno planirati, organizirati, voditi in kontrolirati celotno logistično poslovanje in ga pravilno vključiti v celoto. Njegov interes je čim bolj usklajeno delovanje ob čim večji produktivnosti in čim nižjih stroških. 3.4 Logistični podsistemi Logistični sistem sestavlja "pet pravic", ki se nanašajo na dostavo pravega izdelka na pravi prostor v pravem času v pravem stanju s pravimi stroški k stranki, ki je naročala blago (Lambert 1993, 9). Naloga logistike je (Wikipedija, 2007), da zagotovi optimalen pretok blaga v celotni logistični oziroma oskrbovalni verigi. Logistična veriga zajema vse logistične procese v. 21.

Nabavna logistika v podjetju Power podjetju, pri dobaviteljih ter kupcih. Ti procesi se nanašajo na oskrbo, proizvodnjo, distribucijo in vračanje ostankov in odpadkov. Bolj natančno gre za: • nabavne procese, • procese skladiščenja in medskladiščenja, • proizvodne procese, • procese pakiranja, • komisioniranje, • procese dobave, • procese transporta in • procese oskrbe ostankov in odpadkov (razbremenilna logistika). Glavni proces logistike zajema materialni tok in storitve, ki tečejo od dobavitelja preko proizvajalca proti porabniku. Finančni tok in razbremenilna logistika potekajo v obratni smeri. Vse procese v obeh smereh pa spremlja informacijski tok. Informacijski tok teče vzporedno z blagovnim in finančnim tokom (dokumentacija) oziroma pred njim (informacijski sistemi, predavize). Logistični sistem je sestavljen iz podsistemov, ki v osnovi zajemajo: • nabavno logistiko, • proizvodno logistiko, • distribucijsko logistiko in • razbremenilno logistiko. 3.4.1 Nabavna logistika Naloga nabavne logistike je oskrbeti podjetje z ustreznim blagom in storitvami, ki so potrebne za nemoteno proizvodnjo oziroma izvajanje storitev. Te naloge zajemajo: • ugotavljanje in opredeljevanje nabavnih potreb, • naročanje pri dobavitelju, • transport, • kontrolo kakovosti pri dobavitelju, • skladiščenje blaga v vhodnem skladišču. Nabavna logistika zelo ozko sodeluje z nabavno službo in proizvodnjo. Poznati mora nabavni trg na globalni, regionalni in lokalni ravni. Pri nabavni logistiki se odloča kaj in kje nabavljati, kako uskladiti vse logistične aktivnosti in kaj proizvajati doma in kaj kupovati na trgu (outsourcing). Med pomembne aktivnosti spada politika naročanja in zagotavljanje kakovosti vhodnih materialov in storitev. Politika naročanja zajema odločitve glede skladiščenja, just in time dobav, zalog in podobno. Kakovost vhodnih materialov in storitev pa se zagotavlja z ustreznim managementom kakovosti, ki vsebuje ustrezne kontrole in druge postopke, predvsem preventivne narave.. 22.

Nabavna logistika v podjetju Power 3.4.2 Proizvodna logistika Proizvodna logistika ima nalogo zagotoviti optimalni pretok surovin, materialov, polizdelkov, izdelkov in storitev skozi celoten proizvodni proces od vhodnega skladišča, direktnih dobaviteljev, proizvodnih kapacitet, medskladišč do distribucijskega skladišča. Natančneje proizvodna logistika zajema: • načrtovanje in upravljanje proizvodnje, razporeditve strojev in opreme ter izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, • notranji transport, • skladiščno logistiko znotraj podjetja, • vskladiščenje končnih proizvodov v distribucijsko skladišče oziroma direktna dobava dobavitelju, • komisioniranje (oblikovanje dobav po naročilnih nalogih). Proizvodna logistika torej obvladuje vse logistične naloge znotraj podjetja. Strateške naloge se začnejo že pri določitvi lokacije proizvodnje, izbor opreme in njena razmestitev, lokacija skladišč, izbor prometnih sredstev in podobno. Sodeluje predvsem z načrtovanjem proizvodnje in se odziva na spremembe, ki jih narekuje proizvodnja in tudi zahteve trga. Pomembni elementi proizvodne logistike so pretočni časi in logistični stroški ter reševanje konfliktov med različnimi zahtevami na primer med velikoserijskimi zahtevami, ki ustrezajo proizvodnji in maloserijskimi, ki ustrezajo prodaji. Nadaljnje pomembno vprašanje je avtomatizacija transportnega in skladiščnega procesa, ki naj omogoči optimalne odnose med tehničnimi in človeškimi aspekti proizvodnje. 3.4.3 Distribucijska logistika Naloga distribucijske logistike je oblikovanje, upravljanje in nadzor procesov, ki so potrebni, da se proizvodi in storitve dobavijo naročniku v obliki, vsebini in času kot je bilo dogovorjeno s pogodbo. Pri tem sodelujejo s prodajo. Distribucijska logistika torej zajema: • načrtovanje distribucije proizvodov vključno s skladiščenjem, • planiranje transportnih sredstev in voznih redov vozil, • uskladiščenje in izskladiščenje, • embaliranje in manipulacije s proizvodi, • dostava proizvodov in rezervnih delov kupcu. Zelo pomembna za distribucijsko logistiko je dokumentacija in administracija povezana s kupcem. Pomembna strateška odločitev je tudi ali sam izvajati distribucijo ali jo zaupati drugim izvajalcem. 3.4.4 Razbremenilna logistika Naloga razbremenilne logistike je oskrba ostankov in odpadkov, ki nastajajo v vseh delih nabave, proizvodnje in distribucije. Materialni tok ima nasprotno smer kot nabavna, proizvodna in distribucijska logistika. Zasledovati mora ekonomske in ekološke cilje. Natančnejše naloge razbremenilne logistike so: • načrtovanje in demontaža stare opreme pri kupcih in v proizvodnji,. 23.

Nabavna logistika v podjetju Power • zbiranje, sortiranje in ločevanje ostankov, • medskladiščenje, manipulacije in transport ostankov, • recikliranje (ponovna uporaba materialov), • zbiranje, deponiranje in odvajanje odpadkov. Glede na vse krajši življenjski ciklus proizvodov ter vse zahtevnejše ekološke predpise in standarde, pomen razbremenilne logistike zelo narašča (Wikipedija, 2007). 3.5 Nabavna logistika Mnogi ekonomski pisci ugotavljajo, da je bila nabavna dejavnost dolga leta zapostavljena. Šele ob vse večji konkurenci so podjetja uvidela, da so v nabavi velike rezerve za znižanje stroškov, ker pomeni poraba materiala velik odstotek proizvodne vrednosti. Po mnenju Oblaku (1997, 42) nabavna logistika kot podsistem mikrologistike poslovnega sistema skrbi za njegovo oskrbo s prostorsko-časovno določenimi dejavnostmi prevzema in dostave potrebnega blaga v dani količini in kakovosti. Z blagom mislimo pri tem na vse potrebne surovine, materiale, polizdelke in izdelke, ki jih poslovni sistem rabi za izvedbo svojega proizvodnega programa. Funkcija nabavne logistike je torej podpirajoča in prežemajoča sestavina za delovanje funkcije nabave, ki je lahko marketinško zasnovana in kot takšna sestavina marketinške politike določenega nelogističnega poslovnega sistema. Oblak (1997, 42) tudi navaja, da se izvedbeni del nabavne logistike nelogističnega poslovnega sistema prične tedaj, ko nastane njegova pravica razpolaganja s prvinami poslovnega procesa pri dobavitelju ali pa na določenem delu prevozne poti v skladu s pariteto prodaje. To pomeni, da se tedaj prične materialni tok nabavljenih prvin poslovnega procesa od dobavitelja v sprejemno skladišče prejemnika oziroma neposredno v proizvodni proces, če gre za tako urejeni industrijski poslovni sistem. Raven servisnih storitev nabavne logistike je zato na eni strani odvisen od pogojev dobaviteljev, na drugi strani pa od pogojev odjemalcev. Način dobave blaga je odvisen v glavnem od treh vplivnih dejavnikov: načina naročila, načina odprave in od informacij. Z vidika odnosa med dobaviteljem in odjemalcem sta logistični oskrbni in dobavni servis dve strani iste medalje. V vsakem primeru gre pri teh logističnih storitvah za zagotovitev fizičnega razpolaganja z blagom na pravem mestu, v pravem času, pravi količini in kakovosti, bodisi da gre za vložek ali pa za njegov izid iz poslovnega sistema. Nabavna logistika zajema kompleksno planiranje, krmiljenje in fizično obravnavo materialnega in nakupnega toka od dobavitelja do razpoložljivosti v proizvodnji ter vključuje potrebe po informacijskem toku k ciljno usmerjeni oskrbi proizvodnje (Isermann 1994, 159). Pri nabavi materiala ločimo (Grochla 1986, 23; povz. po Logožar 2004, 100) tri načine, ki postavljajo različne zahteve nabavni logistiki. Najpreprostejši način nabave materiala se nanaša na posamezno nabavo določenega materiala, kadar ga v poslovnem sistemu potrebujejo. Prednost tega načina se kažejo v notranji logistiki, ker odpade potreba po skladiščenju blaga, to pa zmanjšuje stroške skladiščenja in obratnih sredstev, vezanih v zalogah materiala. Če material pravočasno ne prispe v poslovni sistem, lahko pride do zastojev v proizvodnji. Posledici sta prekoračitev dobavnega roka in neustrezna izraba. 24.

Nabavna logistika v podjetju Power proizvodnih zmogljivosti. Ta način se uporablja pri preskrbe blaga, ki je na nabavnem tržišču vedno na voljo, in za blago, potrebno takoj, zato ni upoštevano v planu nabave. Drugi način je nabava materiala na zaloge, tako da je material vedno na voljo, ko ga v proizvodnji potrebujejo. S tem se poslovni sistem zavaruje proti tržnim nihanjem v ponudbi tega blaga in proti nabavni nezanesljivosti dobaviteljev. Pri tem načinu se povečajo stroški vezave sredstev za zaloge in stroški skladiščenja. Stroške skladiščenja sestavljajo bruto plače zaposlenih v skladišču, amortizacija prostorov in opreme (pri najetih skladiščih se namesto amortizacije pojavljajo najemnine), materialni stroški (energija, gorivo za ogrevanje, pisarniške potrebščine itd.) in drugi stroški (na primer zavarovalne premije) (Logožar 2004, 101). Tretji način nabave materiala je sinhronizirana izdelava ali pa dobava materiala, s čimer se želijo odpraviti pomanjkljivosti prejšnjih dveh načinov. Pri tem načinu mora dobavitelj dobaviti blago v natančno določenem roku, opredeljenim s potrebami po tem materialu v proizvodnji poslovnega sistema. Vsakdanje potrebe po materialu se pokrivajo z dobavo, pri kateri je značilno, da se material dobavlja iz transportnega sredstva neposredno na proizvodna mesta. S tem se doseže najkrajši čas pretoka materiala. Pri tem načinu ima poslovni sistem le varnostne zaloge, tako da so stroški vezave sredstev in skladiščenja čim nižji. Potrebni pa so zanesljivi dobavitelji in med njimi in prejemnikom blaga pride do tesnega poslovnega sodelovanja, ki zahteva intenzivnejšo izmenjavo informacij. To je pomembno zlasti, kadar prejemnik materiala spremeni proizvodni program, ki se mu mora pravočasno prilagoditi tudi dobavitelj (Logožar 2004, 102). 3.5.1 Razvojna trenda nabavne logistike Da je nabavna logistika prerasla vlogo funkcije oskrbovanja, ki je bila izpeljana iz planov prodaje in planov proizvodnje, in da v vedno večjem obsegu pripomore k skupnim rezultatom poslovanja, sta na to vplivala dva razvojna trenda. Prvi je zmanjšanje proizvodne globine v številnih proizvodnih podjetjih ob hkratnem povečanju števila sestavnih delov, ki jih mora nabavna logistika priskrbeti od zunanjih dobaviteljev. Povečani kompleksnosti nabavne logistike ustrezajo strategije, ki težijo k oblikovanju modulnih naročilnih enot (Modular Sourcing). Druga pomembni razvojni trend je splošna liberalizacija mednarodnih nabavnih trgov (na primer notranji trg EU), ker omogoča sistematično večanje števila dobavnih virov v tujih državah (Global Sourcing). S tem se vedno bolj razlikujejo tudi nabavne poti, zaradi česar naraščajo zahteve do nabavne logistike, saj se povečujejo prostorske in časovne razlike med dobavitelji in prejemniki. S povečano transportno razdaljo se praviloma povečata število udeležencev v verigi in potreba po kombiniranju različnih transportnih nosilcev. Transakcijski stroški pri celotnem oskrbovanju naraščajo predvsem zaradi prilagajanja različnim formalnostim in poslovnim načelom v posameznih državah, kar onemogoči standardiziranje poteka nabave. Nabava in nabavna logistika morata zato poskrbeti, da prednosti celotnega oskrbovanja ne bodo izravnane s povečanimi stroški nabavne logistike. Oba omenjena trenda sta povečala kompleksnost nabave (Logožar 2002, 33).. 25.

Nabavna logistika v podjetju Power 4 NABAVNA LOGISTIKA V PODJETJU POWER 4.1 Predstavitev podjetja Power Podjetje Power s.p. je bilo ustanovljeno leta 1995. Njegov ustanovitelj je Damijan Dobnik, ki pa je tudi lastnik oziroma direktor podjetja. Podjetje se nahaja na Koroškem in sicer na Muti, Gortinska cesta 80. Glavna dejavnost podjetja je proizvodnja skladiščnih hal in šotorov, izposoja šotorov, izdelovanje panojev in nadstreškov. Ob ustanovitvi podjetja, se je podjetje ukvarjalo le s postavitvijo prireditvenih šotorov, ki so jih uvažali iz Češke ter z ozvočenjem. Z leti so svojo ponudbo razširili in so strankam ponudili tudi storitev postavljanje skladiščnih hal. Pred leti pa so začeli s proizvodnjo lastnih prireditvenih šotorov in proizvodnih hal. Želja podjetja je, da bi svojo ponudbo nenehno širila in da bi ustregli še tako zahtevnim kupcem. V podjetju je zaposlenih 22 ljudi, od tega jih je zaposlenih v proizvodnji 12, na terenu 8 in 2 v upravi. Če sklepamo po številu zaposlenih v podjetju, spada podjetje med mala podjetja. Podjetje je pridobilo tudi znak Slovenske kakovosti (izdelki in storitve slovenskega izvora), ki je zagotovilo, da izdelki ustrezajo zahtevanim standardom in da podjetje izpolnjuje vse zahteve kupcev ter poskrbi za njihovo zadovoljstvo z visoko kakovostnimi izdelki in storitvami. SLIKA 2: ZNAK SLOVENSKE KAKOVOSTI ZA PODJETJE POWER. Podjetje želi ustreči vsem željam kupcev, tudi tistim najzahtevnejšim, zato se v podjetju trudijo, da so njihovi proizvodi predvsem kvalitetni. Pri tem pa jim pomaga tudi podjetje, ki jim riše načrte za šotore različnih dimenzij. Skupaj s podjetjem iščejo rešitve za pripravo načrtov, ki omogočajo čim večjo funkcionalnost objektov. Načrte nato pošljejo v Avstrijo, kjer jim potrdijo statiko. Podjetje na leto izdela od 10 do 15 skladiščnih hal in do 5 šotorov oziroma pagod za prireditve. Skladiščne hale zaradi večje zahtevnosti konstrukcije, postavijo zaposleni na terenu. Šotore za prireditve pa postavijo po naročilu naročnika oziroma se lahko naročnik odloči za samopostavitev.. 26.

Nabavna logistika v podjetju Power Podjetje postavlja šotore za prireditve po celotni Sloveniji in tudi v tujini, kot sta Avstrija in Hrvaška. V enem letu postavijo 70 in več prireditvenih šotorov. V Mariboru postavljajo šotore za prireditve kot je Lent, Lampijončki, Teden zaščitne varnosti … v Ljubljani za Ljubljanski maraton, Tomick … v Avstriji kot je znani Pliberški sejem – Jormak, v Innsbruck za razne prireditve in na Hrvaškem v Poreču. Naročniki izposoje šotorov za prireditve so razne občine, društva, klubi, podjetja, organizacije, posamezniki in drugi. Naročniki iz Slovenije, ki so pri podjetju v letu 2006 in 2007 naročili skladiščne hale pa so: Jub, Tehnika Laško, Sava, Svilanit in Schenker. Delež prodaje izdelanih in postavljenih skladiščnih hal, ki jih prodajo na Slovenskem tržišču znaša 90 odstotkov, za tujino (Avstrija in Hrvaška) pa znaša 10 odstotkov. Izposoja prireditvenih šotorov je prav tako večja v Sloveniji, saj postavijo 70 odstotkov šotorov v Sloveniji in 30 odstotkov v tujini. 4.1.1 Ponudba podjetja Podjetje ponuja svojim strankam celovite šotorske rešitve. Te pa so: • izdelava skladiščnih hal, • izdelava industrijskih šotorov, • izdelava športnih objektov, • izdelava in izposoja šotorov za prireditve, • izdelava ponjav in cerad, • izdelki za prosti čas, • izposoja dodatne opreme. Dodatna oprema: mize, klopi, prodajni pulti, prireditveni odri, lesena tla, wc kabine … Proizvodi podjetja Power imajo številne prednosti pred fiksnimi objekti. Te prednosti so: • popolnoma montažni objekt, • hitra postavitev, demontaža in preselitev objektov na drugo lokacijo, • poseben sistem konstrukcije, ki omogoča zmanjševanje zadrževanja vode na zunanji strani in kondenza na notranji strani strehe, • možnost namestitve dodatne cerade na notranji strani strehe, ki 100% ščiti pred kondenzom, • različni tipi objektov (širine, dolžine in višine). Naročniki izdelkov podjetja imajo pri svojih potrebah in željah na razpolago različne tipe šotorov in hal. Na izbiro imajo možne dimenzije šotorov, ki so 8, 10, 15, 20 in 25m ter možne dimenzije hal 10, 12, 15 in 20 m, dolžina šotorov in hal pa je neomejena. 4.1.2 Potek proizvodnje Podjetje Power ima dve proizvodnji hali. V eni se izdelujejo železne konstrukcije in v drugi šotorske ponjave ter druge podobne izdelke.. 27.

Nabavna logistika v podjetju Power Ko podjetje prejme naročilo za šotor ali halo (v nadaljevanju proizvod), je najprej potrebno izvesti nabavni postopek, ki ga bomo v nadaljevanju dela podrobneje opisali. Ko je nabavni postopek opravljen, sledi izdelava proizvoda. Najprej se v proizvodni hali izdela železna konstrukcija. Za izdelavo železne konstrukcije je potrebno najprej razrezati železo glede na dimenzije proizvoda. Temu sledi upogibanje, varjenje, brušenje in čiščenje železa. Nato železno konstrukcijo naložijo na vozilo in jo odpeljejo v Avstrijo, kjer železo vroče cinkajo. Ko konstrukcijo pripeljejo nazaj v Slovenijo, je proizvod pripravljen za postavitev. Izdelava železne konstrukcije traja dva tedna. Železna konstrukcija ima 10 let garancije. Naslednji postopek je izdelava ponjave, to je tkanina obojestransko prevlečena s PVC-jem. Najprej se izreže ustrezen kroj, ki ustreza pripravljeni železni konstrukciji. Nato se deli med seboj vroče lepijo. Na koncu pritrdijo še železne obročke in izrežejo zračnike. Po želji naročnika izdelajo tudi dodatno ponjavo za notranjo stran strehe, ki 100 odstotno ščiti pred nabiranjem vlage. Strankam pa tudi po želji izdelajo dodatna okrasna plastična okna ter natisnejo na ponjavo razne reklamne napise. Izdelava ponjave za šotor oziroma halo traja tri dni. Podjetje zagotavlja 4 leta garancije za ponjavo. 4.2 Organiziranost nabavne funkcije Oddelek nabave oziroma nabavni referenti zagotavljajo vire in oskrbujejo proizvodnjo in vzdržujejo podjetje s širokim spektrom različnega materiala. Za dobavljen material zahtevajo visoko stopnjo kakovosti in garancijske izjave o skladnosti. Pri izbiri dobaviteljev je prednost obvladovanje veljavnih standardov kakovosti in okolju varnih sistemov. V podjetju Power je nabavna funkcija porazdeljena na štiri osebe. Te so direktor in trije nabavni referenti. Nabavni referenti imajo dolžnost za nabavo posamezne vrste materiala oziroma opreme. Tako je en referent zadolžen za nabavo kovinskih delov, eden za nabavo blaga za ponjave in eden za nabavo zaščitnih sredstev. Prednost takšnega načina organizacije je, da je posamezen nabavni referent strokovnjak za posamezno področje nabave. To ugodno vpliva na nabavne stroške in razna druga tveganja, ki se pojavijo pri nabavnem procesu. Ta način pa ima tudi slabost, saj so nabavni referenti poleg nabave zadolženi še za nekatere druge naloge, ki se odvijajo v podjetju zato lahko kaj hitro pride do površno opravljenih nalog v nabavi. Nabavni referent za kovine je zadolžen za nabavo materiala iz kovin oziroma črne metalurgije ter komponent za stroje in orodja, poleg tega pa je še vodja proizvodnje za izdelavo železne konstrukcije. Nabavni referent za ponjave je zadolžen za nabavo ponjav oziroma tkanine prevlečene s PVC in nabavo dodatne opreme za šotore ter je vodja proizvodnje, kjer se izdeluje ponjava. Tretji nabavi referent pa je zadolžen za nabavo zaščitnih sredstev za delavce, poleg tega pa opravlja še druga dela v zvezi s postavitvijo šotorov in hal na terenu. Nekatera področja so v pristojnosti nabavnih referentov, nekatere nabave pa so deloma tudi v pristojnosti administratorke (pisarniški material), o nekaterih tako imenovanih kritičnih. 28.

Nabavna logistika v podjetju Power odločitvah pa odloča direktor oziroma lastnik podjetja na podlagi poglobljene analize. Skratka v podjetju se o nabavi odloča več ljudi hkrati. SLIKA 3: ORGANIZACIJSKA SHEMA NABAVNE SLUŽBE. VODJA NABAVE DIREKTOR. NABAVNI REFERENT ZA KOVINE. NABAVNI REFERENT ZA PONJAVE. NABAVNI REFERENT ZA ZAŠČITNA SREDSTVA. Vir: Notranji viri podjetja Zahtevnost odločanja v nabavi pa je odvisna tudi od vrednosti nabave in od tega, ali gre za prvo nabavo (nov material pri neznanem dobavitelju), dopolnjeno ponovno nabavo (nov material pri znanem dobavitelju) ali neposredno ponovno nabavo (nakup pri znanem dobavitelju). Različne možnosti, ki jih podjetju ponujajo različni dobavitelji, je cela vrsta, zato odločitev med prioritetami, zahtevami in finančnimi možnostmi nikakor ni lahka in zahteva celega človeka tudi v manjših podjetjih. Ta mora biti usposobljen za ustrezno izvedbo nabave od takrat, ko dobi zahtevo do prevzema blaga in likvidacije računa. Nabavni referent mora biti komunikativen, imeti mora pogajalske sposobnosti, računalniška znanja in tehnična znanja o proizvodnji. 4.3 Postopek nabave Stroški materiala in storitev pomenijo za podjetje največji del cene končnega izdelka in ima tudi največji trend naraščanja. Najkrajša in najširša definicija nabave pravi, da nabava zajema vse dejavnosti, za katere podjetje prejme račun od določenega dobavitelja. Glede na to, da se podjetja med seboj razlikujejo, ne obstaja le eden postopek nabavljanja oziroma le eden nabavni proces, katerega bi uporabljala vsa podjetja. Številni avtorji navajajo različne postopke izvajanja nabave oziroma nabavnega procesa, ki pa so si v glavnem podobni. Med posameznimi modeli ne gre za bistvene vsebinske razlike. Stopnje si sledijo v določenem zaporedju, med njimi pa obstaja tesna povezava. Slab rezultat ene stopnje vpliva na rezultat naslednje in seveda celotnega nabavnega postopka.. 29.

Nabavna logistika v podjetju Power Podjetje se samo odloči, kateri model bo uporabilo. Odloči se v skladu s konkretnimi potrebami, možnostmi, zahtevami, politiko nabave in drugimi vplivnimi dejavniki za ustrezen postopek nabave, ki omogoča uspešno doseganje in izvršitev nalog nabave. SLIKA 4: NABAVNI PROCES ZAZNAVANJE POTREB. SKLENITEV POGODBE. INTERNO NAROČILO. NAROČILO. SPREMLJANJE NAROČILA. PREVZEM IN PREGLED MATERIALA. PREGLED INTERNEGA NAROČILA. IZBIRA DOBAVITELJA. LIKVIDACIJA RAČUNA. IZDELAVA SPECIFIKACIJE. RAZISKAVA DOBAVITELJEV. EVIDENCA IN ARHIVIRANJE. Vir: Zaveršnik 1996, 56 Nabavni proces je strateška aktivnost v podjetju. S ciljem zagotavljanja kakovostnih, zanesljivih in konkurenčnih virov, razvijajo dolgoročne odnose z dobavitelji. V nabavi nenehno iščejo dobavitelje, ki zagotavljajo visoko kakovostne produkte, pravočasne dobave in konkurenčne cene. S partnerji, ki sledijo razvojnim trendom v svetu, iščejo optimalne tehnično-tehnološke, ekološke in razvojne rešitve, ki zagotavljajo podjetju Power načrtovano rast. Podjetje svojim naročnikom ponuja različne dimenzije šotorov in hal, zato se bomo zaradi obsežne ponudbe podjetja, v tem delu omejile le na eno skladiščno halo. Nabavni postopek v podjetju bomo predstavili na konkretnem primeru skladiščne hale v izmeri 20 x 30 m za naročnika Tehnika Laško d.o.o. Šotorska hala 20 x 30 m Dimenzije: • širina 20 m, • stranska notranja višina 4 m, • zunanja višina v sredini 9,5 m (notranja 8,8 m),. 30.