Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d. : diplomsko delo

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR. DIPLOMSKO DELO. DEJAVNOSTI LOGISTIKE V PODJETJU RADENSKA D. D.. Študentka: Sandra Rantaša Naslov: Hrastje Mota 14, 9252 Radenci Številka indeksa: 81567924 Redni študij Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Poslovna logistika Mentor: dr. Klavdij Logožar, docent Lektor: Nada Katalinič, prof.. Radenci, oktober, 2005.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. PREDGOVOR Diplomsko delo »Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.» je nastalo v sodelovanju s podjetjem Radenska d.d. Razlog za proučevanje tega podjetja je bil predvsem v tem, da Radensko, kot osvežilno pijačo, poznajo ljudje daleč po svetu in mislim, da ga ni Slovenca, ki ne bi nikoli poskusil katere od pijač, ki se polni v polnilnici Radenske d.d. Radenska d.d. ni znana samo po široki paleti pijač, ki jih ponuja, ampak ima podjetje tudi že dolgo tradicijo in v dolgih leti njihovega obstoja se je veliko spremenilo. Prav o teh novostih na tehnološkem in marketinškem področju bo tekla beseda v diplomskem delu. Vedo o logistiki v proizvodnem podjetju bi lahko definirali kot vedo, predmet katere je ugotavljanje, načrtovanje, krmiljenje in nadzor nad materialnimi in informacijskimi tokovi od dobavitelja, prek proizvodnje do končnega porabnika. Logistika se je morda nekoč zdela precej preprosta. Zanimiva je ugotovitev, da so logistične dejavnosti stare kot človeštvo ali celo starejše. Brez transporta in skladiščenja, ki sta osnovni logistični dejavnosti, človeštvo sploh ne bi preživelo. Bila je bolj tehnološko in manj ekonomsko usmerjena. Zdaj ni več tako, ker so se zahteve trga popolnoma spremenile. Pritisk na zniževanje stroškov je logistiki dal nove priložnosti. Poslovni sistem deluje v zelo dinamičnem, težko predvidljivem in nezanesljivem okolju. Konkurenca je izredno močna. Pojavljajo se številni konkurenti z zelo kakovostnimi proizvodi in storitvami, zato mora podjetje stalno skrbeti za novosti in biti pripravljeno na spremembe zahtev okolja. Potrebne so hitre rešitve na vseh področjih: visoka kreativnost, nizki stroški in visoka ekonomičnost poslovanja. Vse je potrebno rešiti hitro, kakovostno in poceni. Izboljševanje kakovosti izdelkov in storitev, stalno zmanjševanje stroškov in dvig produktivnosti so se izkazali kot osnovni stebri dolgoročnega obstoja in rasti vsakega podjetja tako na domačem kot na tujem trgu. V podjetju Radenska d.d. se zavedajo, da vsa znanja in tehnologije niso koristne, če se ne uporabijo pravilno. Učinkovito realizacijo je možno doseči le s pomočjo ljudi. Tako zaposleni predstavljajo glavno konkurenčno prednost ali slabost podjetja. Glavna naloga je, doseči čim boljšo motiviranost zaposlenih. Zaposleni s svojimi sposobnostmi in znanjem omogočajo realizacijo ciljev podjetja. V zadnjem času se pojavlja močan pritisk na stroške zaradi vse večje konkurence in zniževanja cen. Zaradi tega so naša podjetja prisiljena razmišljati o organizacijskih izboljšavah na vseh področjih svojega poslovanja. Slovenija ima majhen manevrski prostor, zato se mora vedno uveljavljati in potrjevati na mednarodnem trgu. Povečevanje izvoza je torej njena razvojna nujnost.. 2.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. KAZALO 1 UVOD ..................................................................................................................................... 5 1.1 Opredelitev področja in opis problema ............................................................................ 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ........................................................................................ 5 1.2.1 Namen ....................................................................................................................... 5 1.2.2 Cilji............................................................................................................................ 6 1.2.3 Osnovne trditve ......................................................................................................... 6 1.3 Predpostavke in omejitve ................................................................................................. 6 1.3.1 Predpostavke ............................................................................................................. 6 1.3.2 Omejitve .................................................................................................................... 7 1.4 Predvidene metode raziskovanja...................................................................................... 7 2 OPREDELITEV LOGISTIKE ............................................................................................ 8 2.1 Logistični pristop.............................................................................................................. 9 2.2 Temeljne in spremljevalne logistične dejavnosti ............................................................. 9 3 ELEMENTI LOGISTIČNEGA SISTEMA ...................................................................... 12 3.1 Zunanji transport ............................................................................................................ 12 3.2 Notranji transport ........................................................................................................... 14 3.3 Skladiščenje.................................................................................................................... 14 3.4 Zaloge............................................................................................................................. 15 3.5 Manipuliranje z blagom ................................................................................................. 16 3.6 Pakiranje......................................................................................................................... 17 3.7 Planiranje poslovanja podjetja ....................................................................................... 18 3.8 Planiranje proizvodnega procesa v podjetju Radenska d.d. ........................................... 20 3.9 Potek planiranja.............................................................................................................. 21 4 PROIZVODNA DEJAVNOST V PODJETJU RADENSKA D.D. – Polnjenje mineralne vode in brezalkoholnih pijač ............................................................................... 23 4.1 Kratka predstavitev podjetja........................................................................................... 23 4.2 Polnilne linije in polnilni proizvodi ............................................................................... 26 4.3 Priprava za proizvodnjo ................................................................................................. 27 4.4 Oskrbovanje linij ............................................................................................................ 29 4.4.1 Testiranje repromaterialov ...................................................................................... 29 4.5 Potek proizvodnje........................................................................................................... 30 4.5.1 Priprava MV in BP ................................................................................................ 30 4.5.2 Nalitje ...................................................................................................................... 31 4.6. Redna in poskusna proizvodnja..................................................................................... 32 4.6.1 Redna proizvodnja................................................................................................... 32 4.6.2 Poskusna proizvodnja.............................................................................................. 32 4.7 Proizvodnja v sezoni ..................................................................................................... 33 5 SKLADIŠČENJE IN OZNAČEVANJE V PODJETJU RADENSKA D.D................... 34 5.1 Identifikacija vhodnih materialov .................................................................................. 35 5.2 Skladiščenje gotovih materialov .................................................................................... 35 5.3 SVS sistem za vodenje skladišč .................................................................................... 36. 3.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. 5.4 Uskladiščevanje nepolnih palet...................................................................................... 37 6 LOGISTIČNI PODSISTEMI V PODJETJU RADENSKA D.D.................................... 38 6.1 Nabavna logistika........................................................................................................... 38 6.1.1 Informacije za nabavo in overjanje nabavljenih proizvodov .................................. 40 6.1.2 Dokumentacija za nabavo ....................................................................................... 43 6.2 Notranja logistika in dejavniki notranje logistike .......................................................... 43 6.3 Distribucijska (fizična) logistika .................................................................................... 45 6.4 Poprodajna logistika....................................................................................................... 47 7 SKLEP.................................................................................................................................. 48 POVZETEK............................................................................................................................ 50 ZUSAMMENFASUNG.......................................................................................................... 50 SEZNAM LITERATURE ..................................................................................................... 52 SEZNAM VIROV .................................................................................................................. 53 SEZNAM SLIK ...................................................................................................................... 54 PRILOGE ............................................................................................................................... 55. 4.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. 1 UVOD. 1.1 Opredelitev področja in opis problema Zgodba o Radenski je zgodba o vodi, ki več kot stoletje kroji usodo prebivalcev Radencev in okolice in je ime tega kraja v podobi treh src ponesla v svet. Kdo bi si mislil, da bo davnega leta 1833 te kraje obiskal mlad, takratni dunajski visokošolec, katerega ime je zaslovelo šele trideset let za tem, ko je zgodbo o čarovnicah, nevihtah in bubljanju spremenil v zdravilno pitno vodo in leta 1869 natočil prvo steklenico Radenske, ki jo je poimenoval kar po nemško Radeiner Sauerbrunn. Kdo drug bi to bil kot takrat že priznani zdravnik, ki se je ukvarjal z odkrivanjem zdravilnih vrelcev, dr. Karel Henn. Še danes njegovo ime poznajo daleč po svetu, saj je Radenska pijača, ki jo poznajo po vsem svetu. Radenska d.d. je danes na vseh področjih v slovenskih razmerah največja oz. med največjimi podjetji. Radenska d.d. je dejavna na treh področjih: polnjenje mineralnih vod in brezalkoholnih pijač, zdraviliško-turistična dejavnost, ekološko-komunalna dejavnost. Za Radensko d.d. so dejavnosti logistike še kako pomembne. Logistične dejavnosti sodijo med gospodarsko najpomembnejše dejavnosti, saj urejen logistični sistem z visoko kakovostjo in nizko ceno logistične storitve prispeva k ekonomičnosti proizvodnje. Logistika celovito rešuje probleme, za katere danes vemo, da so to problemi ekonomije in ne tehnologije, zato je logistika v gospodarstvu v ospredju, ker zmanjšuje stroške in proučuje konkurenčne prednosti. O logistiki bi lahko govorili tudi kot o vmesnem členu, saj povezuje osnovne procese, ki potekajo v proizvodnji. V logistiki je čas izredno pomemben, saj se z upoštevanjem časovnega dejavnika lahko ustvarjajo nove vrednosti ter izmenjava blaga, vključno s plačili, se lahko povsem drugače optimira.. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve. 1.2.1 Namen V diplomskem delu želimo podrobneje opredeliti proizvodno dejavnost Radenske d.d. in poudariti, kako obsežna je lahko pri tem dejavnost logistike. Lahko bi rekli, da se logistika pojavlja v vsakem sistemu in je podsistem celotnega podjetja. Na začetku želimo poudariti, pomen logističnih elementov (skladiščenje, manipuliranje, pakiranje, oblikovanje tovornih enot, upravljanje z zalogami, transport). V nadaljevanju sledijo logistični podsistemi, predvsem je nekoliko več govora o nabavni in notranji logistiki, distribucijska in poprodajna logistika pa sta opredeljeni na kratko. Analizirati želimo področje logistične dejavnosti, ki postaja vse bolj aktualno in tudi reševanje logističnih problemov je vedno pomembnejše. Če bo podjetje hotelo obdržati kupce, bo 5.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. moralo zaradi zadovoljitve kupcev nuditi tudi dražje logistične storitve, npr. večje zaloge, hitrejšo distribucijo. 1.2.2 Cilji -. teoretična opredelitev dejavnosti logistike, s poudarkom na logističnih elementih in logističnih podsistemih (nabavna in notranja logistika); analiziranje logističnih dejavnosti v podjetju Radenska d.d.; prikaz celotnega poteka logističnih in proizvodnih dejavnosti v Radenski d.d.; prikaz novosti, ki jih načrtujejo v prihodnosti s tehnološkega in marketinškega vidika.. 1.2.3 Osnovne trditve Dobra in uspešna podjetja morajo biti vedno tik pred konkurenco. Znati morajo ponuditi kupcu dober, kakovosten proizvod, na pravem mestu in ob pravem času po zadovoljivi ceni. Slovenska podjetja se na tržišču srečujejo s hudo konkurenco, zato je pritisk na stroške zelo velik prav zaradi vse večje konkurence. Podjetja bodo morala v vse večjem obsegu vlagati v informacijske storitve za vodenje zalog in načrtovanje fizične distribucije, kar bo vplivalo na zniževanje logističnih stroškov. Na področju logističnih storitev so skrite velike možnosti izboljšanja in zniževanja stroškov s pomočjo avtomatizacije poslovanja, s katero se za polovico skrajša čas natovarjanja vozil. V diplomskem delu smo skušali dokazati naslednje trditve: -. Radenska d.d. je podjetje z dolgo tradicijo, ki ji je uspelo ostati na tržišču med vodilnimi podjetji in vedno znova premagati hudo konkurenco; Radenska d.d. je podjetje, ki si prizadeva uvajati novosti, ne samo na marketinškem vidiku, ampak tudi na tehnološkem področju; Za podjetje, kot je Radenska d.d., so logistične dejavnosti zelo pomembne, saj se pojavlja logistika kot vmesni člen, ki povezuje osnovne procese v proizvodnji; Nabava z zniževanjem nabavnih stroškov materiala, zalog in logističnih stroškov veliko pripomore k ustvarjanju dobička.. 1.3 Predpostavke in omejitve. 1.3.1 Predpostavke Predpostavljamo, da je logistična dejavnost v slovenskih podjetjih v primerjavi s tujo konkurenco v zaostanku. Tuja podjetja imajo bolj razvite logistične sisteme, ki jih slovenska podjetja posnemajo. V Radenski d.d. so s pomočjo napredne avtomatizacije in z uvajanjem robotizacije zmanjšali delovno silo in jo nameravajo še zmanjšati zaradi zniževanja proizvodnih stroškov. 6.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. 1.3.2 Omejitve V diplomskem delu smo se omejili le na eno poslovno dejavnost Radenske, to je polnjenje mineralne vode in brezalkoholnih pijač, ki je najvitalnejši del sistema Radenske d.d. V letu 2000 je prišlo, na podlagi prijateljskega prevzema Radenske s strani Pivovarne Laško, do povezovanja obeh družb. V diplomskem delu nismo omenjali Pivovarne Laško in nekaterih sprememb, ki jih je ta združitev prinesla. V diplomskem delu se omejujemo na predhodne izkušnje, ki jih ima podjetje, na napredek, ki ga je podjetje doživelo skozi dolgo obdobje uspešnega obstoja, in na to, kaj pripravljajo v prihodnosti.. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomskem delu gre za poslovno raziskavo, saj gre za proučevanje poslovanja podjetja. Uporabili smo dinamično metodo, saj gre za proučevanje sedanjega stanja logistične dejavnosti in kakšne spremembe se obetajo na tem področju. V okviru deskriptivnega pristopa smo uporabili naslednje metode: -. metodo deskripcije, s pomočjo katere smo opisali teorijo in pojme ter ugotovljena dejstva; metodo klasifikacije, kjer smo definirali pojme; metodo kompilacije, kjer smo s povzemanjem stališč drugih avtorjev v zvezi z izbranim raziskovalnim problemom prišli do oblikovanja novih stališč; metodo komparacije, kjer smo primerjali dela različnih avtorjev.. V okviru analitičnega pristopa smo uporabili: -. metodo sinteze (razčlenili smo ugotovitve iz prakse in teorije); metodo analize (povezali smo teoretične poglede in preverili izide iz prakse v celoto).. Do osnovnih ugotovitev o podjetju smo prišli s pomočjo internega gradiva in letnih poročil podjetja Radenska d.d. Teoretični del pa smo preučili s pomočjo domače in tuje literature, ki je na voljo v študijski knjižnici. Veliko smo se opirali tudi na članke iz revije Logistika & transport ter iz Radenskega vestnika, v pomoč so nam bile tudi spletne strani Radenske d.d.. 7.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. 2 OPREDELITEV LOGISTIKE Od trenutka, ko se je pojavilo človeštvo, je moral človek premagovati prostor in čas. Logistika se je razvila kot del vojaške vede pred nekaj sto leti. Beseda »logistika« izhaja iz francoskega glagola »loger«, ki pomeni nastaniti, vojaška veda pa je pomen tega izraza razširila tudi na oskrbovanje vojske s hrano, obleko, orožjem, strelivom. Logistika se je morda nekoč zdela precej preprosta. Najprej je skrbela za prevoz blaga iz enega kraja v drugega, nato pa tudi optimizacijo proizvodnih in skladiščnih postopkov. Zanimiva je ugotovitev, da so logistične dejavnosti stare kot človeštvo ali celo starejše. Brez transporta in skladiščenja, ki sta osnovni dejavnosti, človeštvo sploh ne bi preživelo. Bila je bolj tehnološko in manj ekonomsko usmerjena. Zdaj ni več tako, ker so se zahteve trga popolnoma spremenile. Pritisk na zniževanje stroškov je logistiki dal nove priložnosti (Jakomin 2003, 5). Zgodovinski razvoj sodobne podjetniške logistike lahko razdelimo na tri pomembna obdobja: na obdobje pred letom 1950, obdobje od leta 1950 do 1970 in obdobje po letu 1970. Pred letom 1950 so nekateri avtorji s področja marketinga skušali definirati fizično distribucijo in kako se le ta razlikuje od marketinga na strani povpraševanja. Prva prava uporaba logističnih konceptov so dejavnosti vojaške logistike med drugo svetovno vojno. Preteči je moralo veliko let, preden so logističnim dejavnostim vojske sledili tudi v podjetjih. Kot veda se je logistika v gospodarstvu močno razvila v obdobju od leta 1950 do 1970 na podlagi izkušenj, ki so jih imele ZDA z oskrbovanjem zaveznikov po vsem svetu, in sicer s sredstvi, ki so pospeševala hitrost in zaščito pošiljk. Najbolj se je logistika začela razvijati v šestdesetih letih v ZDA, ko se je po prejšnjem pomanjkanju blaga začela doba nasičenosti z blagom, kar je zaostrilo konkurenco med podjetji in iskanje prednosti med konkurenti. V sedemdesetih letih so bila načela podjetniške logistike že uveljavljena in nekatera podjetja so ugotovila, da jim uvajanje teh načel v poslovanje prinašajo določene koristi. Obdobje stagflacije in naftna kriza sta močno vplivali na logistične dejavnosti (visoke cene transporta zaradi visokih cen surove nafte, povečani stroški za vzdrževanje zalog), zato so jim vodstva v podjetjih posvečala več pozornosti. Posledica tega je bil nastanek integralnega logističnega pristopa. Vedo o logistiki v proizvodnem podjetju bi lahko definirali kot vedo, predmet katere je ugotavljanje, načrtovanje, krmiljenje in nadzor nad materialnimi in informacijskimi tokovi od dobavitelja, prek proizvodnje do končnega porabnika (Požar 1997, 2). Rupper (1987,6) v svoji definiciji opredeljuje logistiko kot vsoto vseh aktivnosti, s katerimi v sistemu razlikujemo, planiramo, uresničujemo in optimiramo funkcije premagovanja časa in prostora za dobrine in življenjske potrebščine. Pri tem pa je treba ob uporabi delovne sile in delovnih sredstev upoštevati tudi pripadajoče informacije in energijo. Logistika v proizvodnem podjetju, kakor tudi v drugih podjetjih in organizacijah, sodi na področje mikrologistike, logistika med organizacijami na področje metalogistike ter logistika na področju geografskih območjih pa na področje makrologistike. Pri makrologističnem vidiku je velik poudarek na logističnih centrih (luke, terminali, distribucijski centri ), ki. 8.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. pomenijo vozlišča, kjer se izvrši koncentracija tovorkov ali njihova delitev na manjše tovorke (Logožar, 2002, 12). V današnjem, vedno bolj dinamičnem poslovnem okolju inovativna podjetja neprestano iščejo načine za doseganje in ohranjanje konkurenčne prednost. Kritična komponenta uspeha podjetja je doseganje kupčevega zadovoljstva. Zadovoljstvo kupcev tako postaja sestavni del strategije in ciljev uspešnih podjetij (Byrne in Markham 1994, 30).. 2.1 Logistični pristop Iz sistemskega načina razmišljanja izhaja načelo, da se je potrebno pri reševanju logističnih problemov držati logističnega pristopa. Logistični pristop pomeni, da moramo upoštevati določena načela, in sicer (Logožar 2002, 12): •. • • • •. sočasno je potrebno upoštevati celoten tok materiala in informacij, ne pa samo tisti del toka, ki ga natančno proučujemo. To pomeni npr., da pri proučevanju nabavne logistike upoštevamo tudi, kako se bo materialni in informacijski tok nadaljeval v notranji logistiki, ali pa celo v distribucijski in poprodajni logistiki; upoštevati je potrebno vpliv vseh sodelujočih subjektov v logistični verigi (dobavitelj, proizvajalec, kupec, prevoznik, špediter, carina, luka, porabnik); upoštevati je potrebno interese vseh oddelkov v podjetju, ki pa so lahko konfliktni (oddelek za marketing, proizvodnjo in finance); pri tem je potrebno doseči za podjetje najkoristnejši kompromis; pri reševanju problemov je potrebno pritegniti strokovnjake raznih strok (tehniki, tehnologi proizvodnje, tehnologi logistike, informatiki, ekonomisti in pravniki); v bolj zapletenih primerih je potrebno pritegniti zunanje strokovnjake (svetovalna podjetja), zlasti v primerih, ko logistični problem zahteva znanje in izkušnje, ki jih podjetje ne premore.. 2.2 Temeljne in spremljevalne logistične dejavnosti V vsakem proizvodnem procesu potekajo logistični procesi, ki so nujni pogoj za delovanje poslovnega sistema. Logistični procesi potekajo tako, da predmet menja svojo mesto v prostoru in času. Glede na vrsto procesnih tokov v logističnem sistemu ločimo (Ogorelc 2001, 6) : 1) temeljne (osnovne) logistične procese, 2) upravljalske procese, 3) informacijske procese. Transportni, skladiščni in manipulacijski procesi so temeljni procesi logističnega procesa. Transportni procesi potekajo med posameznimi logističnimi elementi (npr. med skladiščem in proizvodnim mestom) ter znotraj le- teh (npr. transportni procesi v skladišču). Med posameznimi transportnimi procesi potekajo skladiščni procesi. Skladiščenje obsega več procesov: sprejemanje materiala, uskladiščevanje v ožjem smislu in izdajanje materiala. Posamezne transportne in skladiščne procese povezujejo procesi manipuliranja z materialom in proizvodi. To so procesi nakladanja, razkladanja, prekladanja, razmeščanja, zlaganja. Logistične procese delimo na štiri temeljne faze (Ogorelc 2001, 6-7) : 9.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. •. • • •. faza fizične preskrbe (nabavne logistike), ki obsega logistične procese od virov elementov inputa do poslovnega sistema, kjer gre za preskrbo faktorjev inputa. Z vidika logistike nas najbolj zanima dobava. Čas postaja vse pomembnejši za odjemalce, zato je hitra dostava proizvodov kupcem pomemben element konkurenčne prednosti. Drugi element uspešnosti dobave je zanesljivost dobave in sposobnost dobaviti izdelek odjemalcu pravočasno; faza intralogistike (notranje logistike), ki se nanaša na logistične procese znotraj poslovnega sistema; faza fizične distribucije (prodajne logistike), ki obsega logistične procese distribucijo gotovih proizvodov do končnega porabnika; faza poprodajne logistike (logistika nadomestnih delov, razbremenilna logistika).. Temeljna členitev logističnih procesov je skladna s tremi temeljnimi fazami poslovnega procesa, ki so: • input materiala, energija in informacij iz okolja, • proces transformiranja in • output proizvodov. Z izpolnjevanjem navedenih pogojev ohranja poslovni sistem dinamično ravnotežje. Če nastopijo v inputu kakršne koli spremembe, jih je treba takoj upoštevati tudi v procesu preoblikovanja in v outputu. Za smotrno načrtovanje in izvajanje temeljnih logističnih procesov so potrebne še druge dejavnosti, (spremljevalne dejavnosti logistike), ki jih opravljajo specializirana storitvena podjetja: špediterji, transportne agencije, kontrolna podjetja in druge. Ta podjetja imajo na območju TDC svoja predstavništva. Posebno pozornost je treba posvetiti delu carinske službe. Carinsko nadzorstvo in carinski postopek predpisuje zakon, kar je treba upoštevati pri načrtovanju operativnih prostorov carine in izvajanju opravil carinjenja. Logistične spremljevalne dejavnosti so: špediterske storitve, transportno zastopanje, kontrola stvari in storitev. Špedicija je specializirana storitvena dejavnost, ki se ukvarja z organiziranjem distribucije stvari, koordiniranjem prevozov in še z drugimi storitvami, ki so s tem v zvezi. To dejavnost opravljajo špediterji. Špediter je specializiran člen v verigi proizvajalec – trgovec- prevoznik – porabnik. Špediter organizira logistični proces ob upoštevanju ekonomskih meril pri izbiri najpomembnejše transportne poti, transportnega nosilca, transportnega sredstva, načina transporta ter dejavnikov kakovosti logistike (varnost, hitrost, zanesljivost). Špediter prevzema vse posle, ki so v zvezi z logističnim procesom, s tem pa razbremenjuje komitente, da se posvetijo svoji osnovni dejavnosti. Špedicija je nastala v obdobju, ko se je transportna dejavnost popolnoma osamosvojila od trgovine. Trgovci, ki so prej sami spremljali pošiljke, so prepustili posle špediterjem, ki so se za to dejavnost specializirali. Prvi centri špediterske dejavnosti so bili: Basel, Frankfurt, Hamburg, Strassbourg (Logožar 2002,129). Ekonomske funkcije špedicije razvrstimo v štiri skupine: -prostorska, -časovna, -kakovostna in 10.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. -količinska. Prostorska funkcija se izraža v premagovanju prostorskih razlik med proizvajalci in porabniki. V ta namen špediter sklepa prevozne pogodbe, posreduje in sklepa zavarovalne pogodbe, opravi posle carinskega posredništva, posreduje in sklepa pogodbe o kontroli stvari in storitev, pripravlja in izvede reklamacijo. Sem spadajo tudi svetovanja pri sklepanju prodajnih pogodb. Časovna funkcija se izraža v premoščanju časovnih razlik med proizvajalci in porabniki. Tu gre za organiziranje skladiščenja stvari z vsemi potrebnimi opravili. Kakovostna funkcija–gre za optimiranje procesa fizične distribucije. Špediter poišče najprimernejše transportne poti, najprimernejše prevoznike, določi čas odprave pošiljke, pripravo pošiljke, sprejemanje pošiljke. Količinska funkcija se izraža v oblikovanju večjih tovornih enot. Špedicijska podjetja nastopajo nasproti prevoznikom predvsem kot ponudniki zbranih pošiljk, kar jim prinaša prednosti v primerjavi z individualnimi uporabniki transportnih storitev. Špedicijo lahko razvrstimo po različnih vidikih, tako glede na temeljno specializacijo, po območju izvajanja storitev, po uporabljenem transportnem nosilcu, po regionalni usmerjenosti, po vrsti tovora in po drugih vidikih. Ločimo še: vmesno špedicijo in podšpedicijo. Špediter ne more vedno sam izpolniti vseh obveznosti iz komitentovega naloga, zato zaupa organiziranje distribucije delno ali v celoti drugim špediterjem. Vmesni špediter opravi nekatere storitev ali celoten posel na določenem delu poti. Pri podšpediciji pa glavni špediter prepusti izvajanje špediterskih storitev v celoti. Podšpediter sodeluje s komitentom samostojno, glavni špediter odgovarja samo za njegovo izbiro (Logožar 2002, 130). Naslednja pomembna spremljevalna dejavnost je transportno zastopanje. Transportno zastopanje je dejavnost zastopanja in posredovanja v transportu v imenu in na račun naročnika. Dejavnost opravljajo specializirana transportno –agencijska podjetja. Pomorski agent je najpogostejša oblika transportnega agenta. Pomorski agent se pojavi v obdobju razvoja pomorske plovbe. Pomorski agent se je razvil sprva kot specializirani trgovec, brez katerega si ne moremo več zamisliti sodobnega pomorskega poslovanja. Kot zadnja pomembna spremljevalna logistična dejavnost je kontrola stvari in storitev. Namen kontrole je ugotoviti, ali kakovost, količina in druge lastnosti stvari oz. nivo opravljenih storitev izpolnjujejo pogoje iz pogodbe, ki sta jo sklenila prodajalec in kupec. Z razvojem mednarodne menjave je prišlo do vse večje geografske oddaljenosti med krajem proizvodnje in krajem porabe. Za kupca je nastalo vprašanje, ali mu bo prodajalec dobavil toliko blaga in tako blago, kot je bilo dogovorjeno s kupno pogodbo. Zato mora kupec pregledati blago v odpravnem kraju oz. v kraju prehoda rizika ali pa to nalogo zaupa tretji osebi. Kontrola blaga in storitev se je kot samostojna gospodarska dejavnost pričela močneje razvijati šele na začetku 20. stoletja. Takrat so bile ustanovljene mnoge kontrolne organizacije, ki še danes uživajo svetovni sloves. Ekonomski interes za opravljanje kakovosti in količinske kontrole proizvodov in storitev imata obe stranki – prodajalec in kupec. Ekonomske koristi kontrole proizvodov se za prodajalca kažejo v zmanjševanju stroškov logistike in v tem, da pride hitreje do kupnine. V procesu mednarodne logistike je treba upoštevati visoke stroške transporta, pretovornih dejavnosti, zavarovanja in pakiranja(Logožar 2002, 139-140).. 11.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. 3 ELEMENTI LOGISTIČNEGA SISTEMA. Vse tiste sestavine logističnega sistema, brez katerih le-ta ne bi mogel opravljati svojih nalog in s tem dosegati zastavljenih ciljev oz. sploh ne bi mogel obstajati, štejemo k elementom logističnega sistema. Ogorelc (1996, 18) je logistični proces razdelil na naslednje elemente: • predajne točke, kamor prišteva dobavitelje (izvori surovin), skladišča, proizvode oz. predelovalne centre (obrati, stroji) z uskladiščevanjem in manipulacijami; • sprejemne točke, kamor prišteva kupce, skladišča, proizvode oz. predelovalne centre z uskladiščevanjem in manipulacijami; • transportne poti, kamor vključuje tudi morebitne točke manipuliranja (terminali, postaje, luke) in skladiščenja; • oskrbovanje z energijo in informacijami na sprejemnih in predajnih točkah ter na transportnih poteh. Coyle, Bardi in Langley (1996, 19-21; povz. po Logožarju 2002, 18) so opredelili tele elemente logističnega sistema: • transport, • skladiščenje, • industrijsko pakiranje, • manipuliranje z blagom, • nabava, • kratkoročno napovedovanje prodaje, • planiranje proizvodnje. Členitev, ki se uveljavlja v praksi in jo uporablja večina avtorjev, pa je tale: • zunanji transport, • notranji transport, • skladiščenje, • zaloge, • manipuliranje z blagom, • informacije, komunikacije in kontrola, • kadri, povezani s sistemom. Zunanji, notranji transport, skladiščenje in manipuliranje z blagom so deli samega logističnega procesa, zaloge pa so lahko tudi rezultat logističnega procesa drugih poslovnih funkcij. 3.1 Zunanji transport Osnovna naloga zunanjega transporta je pravočasen dovoz surovin, nedokončanih proizvodov in polproizvodov, sestavnih delov in drugih materialov ter odvoz gotovih proizvodov od mesta njihovega izvora oz. od dobavitelja do proizvodnje in prevoz od proizvajalca do skladišča odjemalca oz. do končnega uporabnika. Za uspešno in učinkovito izvajanje te. 12.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. naloge mora podjetje izbrati najprimernejše prevozno sredstvo in prevozne poti. K zunanjemu transportu štejemo tudi prevoz delovne sile (Logožar 2004, 66). Glede na lokacijo svojih obratov ter lokacijo dobaviteljev in kupcev se mora podjetje odločiti za najprimernejšo in po možnosti najkrajšo prevozno pot. Glede na izbrano prevozno pot se nato podjetje lahko odloča med naslednjimi možnostmi prevoza: železniški prevoz, cestni, vodni, zračni ter transport po ceveh (Ogorelc 1996, 79-88). Vsako izmed naštetih vrst prevoza ima določene prednosti in pomanjkljivosti in omejitve, upoštevanje hitrosti dostave, rednost in zmogljivost prevoza različni vrst tovora, pogostosti in višine stroškov na kilometer. Hitrost dostave je tisti element, ki pridobi pri veljavi, ko gre za nujne prevoze in hitro pokvarljivo blago. Rednost pri oskrbi z blagom je odločilnega pomena pri ohranjanju stalnih odjemalcev in zmanjšuje stroške za uporabljeni skladiščni prostor. Zmogljivost je tisti element, ki pogosto vpliva na odločitve izbire o vrsti prevoza. Pogostost prevoza vpliva tako na obseg zalog dobaviteljev kot na velikost zalog blaga pri kupcih, to pa posredno tudi na višino stroškov. Stroški transportnega procesa vplivajo na višino lastne cene in s tem na konkurenčnost podjetja na trgu. Elementi, ki vplivajo na kakovost prevoza pri izbiri prevoznega sredstva in jih ne smemo zanemariti, pa so (Logožar, 2002, 20-21): - zanesljivost pomeni zagotoviti, da bo prevozna storitev opravljena v skladu s postavljenimi zahtevami; - točnost je pomembna za neprekinjeno zagotavljanje potreb kupcev ipd. kot pogostost vpliva na velikost (varnostnih) zalog; - udobnost je poglavitnega pomena predvsem za osebni transport; - varnost je pomembna za ohranitev uporabne vrednosti blaga in njegove konkurenčnosti do končnega uporabnika; - dostopnost pomeni možnost neposrednega prevoza med različnimi skladišči v transportnem procesu. Poleg izbire prevozne poti in prevoznega sredstva se mora podjetje odločiti še med možnostjo lastnega prevoza ali najemanjem tujih prevoznikov. Za lastni prevoz se podjetje pogosto odloči na osnovi tradicije ali nezaupanja v storitve javnega prevoza, in sicer zaradi želje po zanesljivosti, pri čemer so stroški drugotnega pomena. Lastne prevozne kapacitete pomenijo večjo zanesljivost pri opravljanju transportnih storitev, tudi večjo prilagodljivost, ko mora podjetje opraviti hitre in nepredvidene transporte (Logožar 2002, 21).. 13.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. 3.2 Notranji transport Notranji transport je dejavnost in služba, ki skrbi za plansko preskrbo vseh oddelkov in delovnih mest z vsem potrebnim materialom in za pravočasno oddajo vsega, kar na teh mestih nastaja, pri tem pa organizira in izvaja vse premike delovnih predmetov in delovnih sredstev znotraj delovne organizacije. S to definicijo smo tudi omenili notranji transport navzven in navznoter. Notranje meje predstavlja preskrba delovnega mesta. V notranji transport ne bomo šteli premikanje materiala na delovnem mestu (Kaltnekar 1993, 42). Notranji transport zajema premikanje blaga, surovin, polproizvodov, nedokončanih proizvodov, gotovih izdelkov in drugih dodatnih materialov znotraj podjetja. Vključuje transport v predelavi oz. proizvodnji, skladišču med predelavo in skladiščem, transport med proizvodno – predelovalnim obrati in transport med skladišči znotraj podjetja. Notranji transport oz. njegove funkcije zadevajo skoraj vse oddelke v podjetju; od smotrnosti in gospodarnosti njegovega opravljanja je odvisen nemoten potek večine drugih obratnih funkcij. Zato je potrebno notranji transport vključiti v celotno zgradbo organiziranosti podjetja. Pri urejanju notranjega transporta mora podjetje tako upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost izvajanja njegovih nalog. S tem mislimo predvsem na razmestitev poslovnih objektov (predelovalnih obratov, skladišč, prodajnih obratov) in teren, na katerem so le ti postavljeni, na proizvodni program in s tem povezano uporabljeno tehnologijo in tehnološke postopke, oblikovanje pakirnih oz. tovornih enot ter vrsto in stanje transportnih sredstev, ki jih uporabijo (Logožar 2002, 22) . 3.3 Skladiščenje Skladiščenje se nanaša na gospodarjenjem s prostorom, ki je potreben za gibanje proizvodov znotraj skladišča, med skladiščem materiala in delovnih mest, med posameznimi delovnimi mesti in med delovnimi mesti in skladiščem končnih izdelkov. Osnovna naloga skladiščne službe je spremljanje, varovanje in izdajanje surovin, polizdelkov, izdelkov in drugega blaga. Poleg navedenih nalog se v skladiščih izvajajo še tale opravila (Logožar 2002, 22): - urejanje dokumentacije v zvezi s sprejetim in izdanim blagom, - namestitev blaga v skladišča, - pakiranje, če je le to potrebno. Skladiščenje služi premagovanju časovnih neenakomernosti med raznimi dejavnostmi v podjetju (Požar 1985, 201). Zaradi čimbolj ekonomičnega poslovanja morajo imeti skladišča ustrezno lokacijo, zgradbe pa morajo biti zgrajene tako, da na učinkovit način služijo svojemu namenu. Osnovni cilj skladiščne dejavnosti je torej premagovanje časovne razlike med časom prispetja materiala oz. proizvodnje gotovih proizvodov in časom uporabe ali odprave. Pri premagovanju te časovne razlike mora material ohraniti količinsko in kakovostno zahtevane standarde. Skladišča naj bodo oblikovana tako, da omogočajo čim krajše transportne poti, čim manj premeščanj in drugih manipulacij v skladišču in preprečujejo zastoje. Skladiščenje naj. 14.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. bo pregledno in zahtevani material hitro dosegljiv, hkrati pa morajo biti izpolnjeni tudi vsi varnostni ukrepi, da ne pride v skladiščih do kraj in poškodb (Logožar 2002, 22-23). 3.4 Zaloge Skladiščno poslovanje je povezano z zalogami, obseg le-teh določa skladiščni prostor in njegovo opremljenost kot tudi število delavcev, ki so zaposleni v skladiščih. Ker prodaja in proizvodnja ne tečeta vedno enakomerno, neodvisno od zunanjih in notranjih vplivov, tudi zaloge ne morejo biti vedno enake. Na višino zalog vplivajo številni dejavniki, ki izhajajo iz pogojev proizvodnega procesa in položaja na nabavnem ter prodajnem trgu. Po Kaltnekarju (1993, 273-274), so najpomembnejši ti dejavniki: -. likvidnost podjetja in s tem v zvezi možnosti za izkoriščanje situacije na tržišču, odvisnost od tržišča, predvsem odnos med ponudbo in povpraševanjem, proizvodna stroka oz. njena intenzivnost v porabi materiala, krajevni komunikacijski in transportni pogoji, individualni pogoji prodajnega in proizvodnega programa podjetja, cilji splošne poslovne politike podjetja.. Nedoločnost potreb po proizvodih je glavni razlog za zaloge, stroški zalog pa so pomembna točka stroškov distribucije. Pred proizvajalcem se postavlja vprašanje ali vzdrževati zaloge za pokrivanje morebitnih potreb ali je ceneje poslovati brez, do priložnosti, ko se potreba pojavi (Sawdy 1974, 12). Zaloge materiala in proizvodov učinkujejo, kot blažilec med notranjim transportom, proizvodnjo in prodajo (Požar 1976, 75), nase pa vežejo tudi ogromna finančna sredstva. Večje zaloge vežejo nase večje finančna sredstva in povečujejo stroške poslovanja. Zato je potrebno poiskati optimalno količino zalog. Le ta pa se zaradi nihanja proizvodnje, prodaje in drugih dejavnikov spreminja, zato je bolje, da določimo optimalno gibanje zalog. Le to lahko določimo z opazovanjem in ugotavljanjem teh vrst zalog (Logožar 2004, 83-84 ): - varnostne zaloge, - operacijske zaloge, - signalne zaloge, - maksimalne zaloge. Varnostno zalogo vzdržujemo, da premostimo pomanjkanje materiala ob nepričakovanih dogodkih ( zamude v dobavi, večje potrebe po materialu zaradi motenj v proizvodnji, večjega povpraševanja kupcev ) in da zagotovimo nemoteno oskrbo trga ali proizvodnje. To je nekakšna rezerva. Operacijska zaloga je zaloga, ki zadostuje podjetju za normalno proizvodnjo v času enega naročenega cikla. S signalno zalogo mislimo na tisto višino zaloge, pri kateri moramo sprožiti postopek nabave. Enačimo jo lahko z dobavnim rokom, saj mora prispeti nova količina v trenutku, ko v skladišču dosežemo raven varnostne zaloge. Maksimalna zaloga pomeni tisto mejo v višini zalog, do katere je še gospodarno skladiščiti surovine. Pogosto jo potrebujemo za določanje potrebnega obsega skladiščnega prostora.. 15.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. Visok delež stroškov vzdrževanja zalog v skupnih stroških pa je vzrok, da se v svetu pojavljajo težnje po gospodarjenju brez zalog. Takšno gospodarjenje omogoča proizvodnja ob pravem času. To pomeni, da kupujemo blago točno takrat, ko je le to potrebno za predelovanje in nadaljnjo prodajo. Gre torej za časovno točno oskrbo, ki zahteva za svojo realizacijo časovno usklajenost z dobaviteljem in odjemalci natančno planiranje in tesno sodelovanje. Na mnogo ovir lahko podjetje naleti pri uveljavljenju takega koncepta v proizvodnji. V večini proizvodnih procesov uporabljajo namreč veliko število raznovrstnih materialov, ki je tako glede lastnosti kot načina pomemben sezonski vpliv. Lažje je uvesti ta koncept v podjetje, katerega dejavnost je pretežno prodaja oz. direktna trgovina s kupci (Logožar 2004, 84). V večini proizvodnih procesih se uporablja veliko število različnih vrst materialov, z različnimi lastnostmi in načini obnašanja v proizvodnji in na tržišču. Posamezne materialne postavke pa s stroškovnega vidika niso enako pomembne za poslovanje. Največji del teh materialov potrebujemo le v majhnih količinah in vrednostno pomenijo zanemarljiv delež. Materialne postavke je zato smotrno enkrat na leto združiti v tri skupine, razrede A, B, C (Ljubič 2000, 355): - materiali, ki spadajo v razred A, povzročajo pri poslovanju največje stroške, to pomeni, da se bodisi uporabljajo v velikih količinah bodisi, da je drag ali oboje; materialov razreda A je navadno 5 do 10 odstotkov vseh materialov v podjetju, pomeni pa 70 do 80 odstotkov vseh materialov in so zelo pomembni za poslovanje; - materiali razreda B so srednja skupina, v katero ponavadi spada 20 do 30 odstotkov materialnih stroškov; njihova pomembnost je srednje velika; - v razred C spada veliko število, 50 do 70 odstotkov, vseh materialov; gre za materiale majhne vrednosti, ki pa se uporabljajo v velikih količinah, delež stroškov njihove porabe je le 5 do 10 odstotkov skupnih materialnih stroškov in so zato tudi manj pomembni. Razvrstitev materialov v omenjene tri razrede je osnova pri odločanju za gospodarjenje brez zalog, za dobavo »just in time« in s tem zniževanje skladiščnih stroškov. Analiza ABC se lahko uporablja tudi kot sredstvo za izboljšanje učinkovitosti dobavnega servisa (Lambert in Sterling 1994, 312; povz. po Ljubiču 2000, 356). Pristop temelji na dejstvu, da so nekateri kupci in nekateri proizvodi bolj profitabilni kot drugi.. 3.5 Manipuliranje z blagom Manipulacije oz. ravnanje z logističnimi objekti so vmesni členi med tremi glavnimi elementi logistike: skladiščenje, notranji in zunanji transport. Manipuliranje z blagom je torej tisti element logističnega sistema, ki vpliva na kakovost in hitrost transporta ter skladiščenja. Manipulativne operacije so npr. pretakanje, iztakanje, merjenje količine, pregledovanje kakovosti, pregledovanje blaga, pakiranje, paletizacija in kontejnerizacija, oblikovanje tovornih oz. transportnih enot, prevzem surovin in proizvodov iz skladišč, sortiranje. Navedene operacije imenujemo neposredne logistične manipulacije, saj pomenijo pretok blaga v neposrednem logističnem toku (Požar 1985, 26). Poleg neposrednih logističnih manipulacij so za nemoten pretok blaga potrebne tudi posredne logistične manipulacije, ki izhajajo iz komercialno – administrativnih postopkov. Sem lahko. 16.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. štejemo: urejanje dokumentacije za prevoz, carinske formalnosti, kontrolo kvalitete, fitopatološke in veterinarske preglede ter s tem v zvezi opravljene operacije (Požar 1985, 26). Da bo opravljanje teh nalog učinkovito, je potrebna ustrezna tehnološko-tehnična opremljenost s tekočimi trakovi, viličarji, tekalnimi žerjavi, kontejnerji, cisternami, sodi, kompenzacijskimi števci, rezervoarji in drugo specializirano opremo. 3.6 Pakiranje Odpravno pakiranje blaga je pakiranje, ki je bilo razvito v skladu z zahtevami odprave, transporta, pretovora in skladiščenja blaga. Odpravno in prodajno pakiranje morata upoštevati v osnovi enake funkcije, zaščito proti zahtevkom, informacijo in racionalizacijo. Ločita se po izvedbi, ker zavzemajo funkcije različno težo. Izvozno pakiranje mora biti bolj zaščitno in trajnejše. Razviti je treba zaščito proti statičnim silam in korozivnim medijem. Pakirna sredstva, ki ublažujejo sunke in preprečujejo nihanje oz. tresljaje blaga, ščitijo blago pred vibracijami. Zaradi kraje je potrebno izdelati dovolj odporno pakiranje, npr. večje tovorne enote. Informacijska funkcija pakiranja se realizira z označevanjem pakirnih kosov blaga. Označevanje pakiranja nevarnih snovi je zakonsko določeno in opisuje bistvene značilnosti blaga. Označevanje nenevarnega blaga daje prav tako pomembno informacijo v zvezi z lastnostjo blaga npr. občutljivost na vročino na transportni poti. Bistvena funkcija pakiranja glede na preprečevanje sprememb na pakirnem blagu je zavarovanje proti (Logožar 2002, 144): - lomu, za ohranjanje oblike, - obrabi, odrgninam in drugim poškodbam blaga oz. pakirnega sredstva zaradi vibracije, - razširitvi v okolju, izgubi substance pakirnega sredstva, možni škodi in škodljivim vplivom na okolje, - koroziji, gnitju, plesni, zmehčanju, - napačnemu usmerjanju, predolgemu skladiščenju in napačnemu ravnanju. Jansen (1989, 79; povz. po Logožarju 2002, 145) daje takšen pregled različnih funkcij pakiranja: • • • • •. zaščitna funkcija – zaščita proti količinskim spremembam, zaščita proti spremembam kakovosti, zaščita okolja in osebja; skladiščna funkcija – varčevanje s skladiščnim prostorom, zmožnost nakladanja v višino, urejenost skladišča po prodajnih količinah; transportna funkcija – oblikovanje prevoznih enot tovora, optimalna izraba glavnih in pomožnih transportnih sredstev, zavarovanje tovornih enot in tovornjakov; funkcija ravnanja – primerna teža za ravnanje in primerna geometrijska oblika tovorkov; informacijska funkcija – indentifikacijska pomagala, varnostni ukrepi, predstavitev blaga, navodila za uporabo blaga.. Da bi lahko razvili optimalno izvozno pakiranje, je treba odpravno blago proučiti z vidika njegove vrednosti, agregatnega stanja, stopnje in vrste občutljivosti in odpravnega sistema glede transporta, pretovora in skladiščenja. Razvoj odpravnega pakiranja blaga zahteva dobro poznavanje (Logožar 2002, 145): - najpomembnejših lastnosti odpravnega blaga;. 17.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. -. -. -. najpomembnejših lastnosti pakirnih sredstev, ki morajo blago držati skupaj, ga ščititi, obveščati udeležence odpravnega blaga in omogočati racionaliziranje odpravnega sistema blaga; najpomembnejših lastnosti potovanja, odpravnega procesa, odpravnega sistema, odpravnih dogodkov in zahtev za odpravo blaga; poglavitnih lastnosti delovnih procesov, kot so skladiščenje, metode skladiščenja in sistema skladiščenja. Zahteve skladiščenja so npr. število pakirnih enot, enote tovora, kontejnerji, ISO tovorni vsebniki, odprte lope, zaprta skladišča, ki so lahko z regali ali pa brez njih, različni časi skladiščenja, v različnih klimatskih conah; poglavitnih lastnosti delnih procesov transporta, transportnih metod in transportnega sistema. Zahteve pri transportu so blago, število pakirnih kosov blaga, tovorne enote, ISO tovorni vsebniki, kontejnerji, maune, glede na prevoz ljudi, živali in transportnih sredstev posameznih nosilcev prevoza na določenih prevoznih poteh in ob določenem letnem času; poglavitnih lastnosti delnega procesa pretovora, pretovorne metode in pretovornega sistema. Zahteve pri pretovoru se lahko nanašajo na število pakirnih kosov, tovorne enote, ISO tovorne vsebnike, kontejnerje, maune, z viličarji in žerjavi.. Upoštevati je treba tudi osnovo za obračun uvoznega carinjenja v namembni deželi. Pri državah, ki uveljavljajo obračun uvozne carine po teži blaga, je treba uporabljati lažje pakiranje blaga. 3.7 Planiranje poslovanja podjetja Človek razmišlja o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Razmišljanje o svoji prihodnosti z namenom, da bi vplivali nanjo, je planiranje. Velik del razmišljanja o preteklosti in sedanjosti je tudi namenjen človekovemu delovanju danes in v prihodnosti s posledicami v prihodnosti. Delovni proces je sestavljen iz zamišljanja rezultata in procesa, ki pripelje do njega, iz izvedbe tega procesa in iz prizadevanja, da bo izvedeno čim bliže zamišljenemu. Te tri sestavne dele, enotnega delovnega procesa, imenujemo planiranje, izvedba in kontrola. Tako planiranje, opredeljeno v najbolj splošni obliki kot del vsakega zavestnega delovnega procesa ali pa delovnega človeka pomeni zamišljanje rezultatov dela in samega delovnega procesa (Rozman 1993, 20). Mnenja o planiranju so zelo različna in segajo od tistih, ki trdijo, da je planiranje nepotrebno, če že ne kar škodljivo za uspešnost poslovanja podjetij. Mnogi s planiranjem razumejo tisto, kar planiranje v resnici ni ali pa je le njegov sestavni, pogosto formalni del. Spet drugi enačijo planiranje v narodnem gospodarstvu s planiranjem v podjetjih. Vzrok za planiranje je nedvomno preprečevanje problemov, ki bi se utegnili pojaviti. Za preprečitev problemov obstaja več možnih rešitev, med katerimi izbiramo po določenem kriteriju. Šele ko določimo predmet planiranja, predmet o katerem razmišljamo, o katerem odločamo, lahko konkretneje opredelimo planiranje. Takšen predmet planiranja so lahko tudi podjetje ali pa njegovi sestavni deli in razmerja med njimi. V našem delu se omejujemo prav na planiranje podjetja in planiranje v podjetju. Prvo se ukvarja z obravnavanjem celotnega podjetja, drugo pa se nanaša na dele podjetja (prav tam, 24).. 18.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. Ljubič (2000, 48) planiranje proizvodnje opredeljuje kot, sistematično iskanje in določanje ciljev proizvodnje in ugotavljanje nalog – dejavnosti, ki jih je treba realizirati, da bi dosegli postavljene cilje, za izvedbo teh nalog potrebnih virov, medsebojnih relacij vključenih virov ter poteka transformacijskega procesa. V proizvodnem poslovnem procesu se dejavnosti planiranja proizvodnje lahko grupirajo v tri skupine: dolgoročno strateško planiranje proizvodnje, srednjeročno taktično planiranje proizvodnje in kratkoročno operativno planiranje, nadzor in vodenje proizvodnje. Strateško planiranje ima dolgoročen vidik, zanj je pristojno najvišje vodstvo (poslovodstvo). Strateške odločitve, pomembne za področje proizvodnje (vendar v interakciji z drugimi poslovnimi funkcijami) so na primer proizvodni program – katere vrste izdelkov proizvajati in v kakšni okvirni količini, kakšnega kakovostnega razreda, s katerimi dimenzijami stroškov proizvajati. Taktični plani s planskim obdobjem od šestih mesecev do dveh let skrbijo predvsem za učinkovito uporabo obstoječih virov v dani tržni situaciji. Upoštevajo v strateškem planu navedene osnovne omejitve fizičnih proizvodnih kapacitet in okvirno projekcijo potreb ter skušajo razporediti razpoložljive vire tako, da bi čim bolj učinkovito in dobičkonosno zadovoljili potrebe trga. Ti plani dejansko omejujejo širino delovanja, a zagotavljajo stabilnost za izvajanje na operativnem nivoju (Ljubič 2000, 48- 50). Končno operativno planiranje, nadzor in vodenje kratkoročno predvideva akcije, da bi zadovoljili potrebe kupcev, v okviru usmeritve, ki so jih opredelili bolj agregirani strateški in taktični plani. Kratkoročni operativni plani prevzemajo naročila neposredno od kupcev (interna in eksterna) ali iz sistema gospodarjenja z materialom in podrobno planirajo, kako in kdaj se bodo izdelki izdelovali v proizvodnji. Slika 1:. Vsebina planiranja proizvodnje PLANIRANJE PROIZVODNJE. DOLOČANJE CILJEV IN NALOG. CILJI. POSLOVNI, ČLOVEŠKI, ORGANIZACIJSKI. NALOGE. VIRI (SREDSTVA) DELAVCI, DELOVNA SREDSTVA, PREDMETI DELA. INFORMACIJE. Vir: Ljubič (2000, 50);. 19. POTEK RELACIJE VIROV, POTEK TRANSFORMACIJSKEGA PROCESA.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. 3.8 Planiranje proizvodnega procesa v podjetju Radenska d.d. Izdelek proizvedemo v procesu proizvodnje. Isti izdelek lahko izdelamo z različnimi procesi in iz različnih vhodnih elementov. Odločitve planiranja procesa se nanašajo na izbiro procesa in njegovih delov in z njimi povezanih vhodnih elementov ali proizvodnih tvorcev. Odločitve o proizvodnem procesu se nanašajo na vrsto procesa ali tehnologije, razčlenitev procesa na postopke, operacije, gibe, njihovo zaporedje in trajanje, način dela, organiziranje delovnih mest, odločitev o vhodnih elementih, orodij, inštrumentov, merilnih naprav, strojev, delovne sile. V planiranju procesov pa poskušamo izdelek narediti s čim manj stroški. Med različnimi možnimi in vhodnimi elementi izberemo tistega oz. tiste, ki ob enakem delovanju in ob enaki prodajni ceni izdelka terjajo čim nižje stroške izdelave. Planiranje izdelka in planiranje procesa pa sta med seboj tesno povezana. Sprememba v enem od njiju vplivajo na drugega. Izdelki, ki zadovoljujejo isto potrebo, se zato ponavadi razlikujejo (Rozman 1993, 26). Planiranje izdelka in procesa izbere najcenejšo kombinacijo vhodnih elementov in postopkov ter predlaga način njihovega povezovanja. Ta odločitev je lahko dokončna, če podjetje proizvaja en sam izdelek. V primeru proizvodnje večjega števila izdelkov pa se lahko pokaže, da je za proizvodnjo posameznega izdelka, gledano z vidika celote, ustreznejša rešitev, ki ni optimalna z vidika posameznega izdelka. Zaradi uspešnosti celotnega poslovanja je smotrneje končno odločitev o procesu in vhodnih elementih za določen izdelek prepustiti planiranju celotnega poslovanja (Rozman 1993, 36). Radenska d.d. ima vzpostavljeno pretežno proizvodnjo vezano na zaloge in delno posamična naročila, kar pomeni, da na osnovi razvite tehnologije in plana prodaje, proizvodnja realizira potrebno količino izdelkov. Glede na potrebe oz. zahteve prodaje, vodja proizvodnje v sodelovanju s predstavnikom PMV1, predstavnikom PBP2, koordinatorjem tehnologov in vodjem skladiščnega poslovanja v SAP-u pripravi in odobri » Zapisnik tedenskega planiranja proizvodnje ». Na osnovi tega zapisnika vodja proizvodnje dnevno pripravi » Dnevni nalog za nalivanje » in ga tudi odobri. Planer proizvodnje odpre » Delovni nalog za nalivanje« ter določi potrebne vrste materialov. Proizvodnja poteka v skladu z razvojno (recepture), tehnološko (tehnološki postopki), kontrolno (plan kontrole), delovno (delovna navodila) dokumentacijo. Vse zahteve in navodila v proizvodnem procesu so pisna ter se nahajajo pri odgovornem delovodju procesa. Planiranje se izvaja v različnih organizacijskih enotah (prodaja, proizvodnja, nabava, finance in ostale službe), ki skladno s svojim področjem dela pripravimo delne plane, kateri so osnova za izdelavo letnih, mesečnih in tedenskih planov. Plani se delijo na : - letne plane, - mesečne plane, - tedenski plan (zapisnik tedenskega planiranja proizvodnje).. 1 2. PMV – polnilnica mineralne vode, PBP- polnilnica brezalkoholnih pijač.. 20.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. a) Letni plan Letni plan se izdeluje na osnovi delnih planov, ki jih pripravimo v posameznih organizacijskih enotah. Delni plani, ki jih pripravimo : - plan domače prodaje in plan izvoza, - plan prodaje, - plan proizvodnje in kapacitet, - materialni plan, - plan stroškov, - plan investicij, - plan kadrov – izobraževanja, - plan celotnega prihodka. b) Mesečni plan Izdelava mesečnega plana temelji na obravnavi virov in podatkov iz letnega plana. Je podlaga za izdelavo nadaljnjega tedenskega plana. V osnovi ti plani zajemajo: - dinamiko prodaje, - dinamiko proizvodnje, - obseg kapacitet po posameznih mesecih. Odgovornost za spremljanje planov proizvodnje ima vodja proizvodnje. c) Zapisnik tedenskega planiranja proizvodnje - pripravi ga vodja proizvodnje glede na potrebo oz. zahteve prodaje. Pri planiranju sodelujejo: tehnolog MV, tehnolog koordinator, hidrogeolog in po potrebi tudi vodja skladiščnega poslovanja. Zapisnik tedenskega planiranja se pripravi v SAP-u 3.9 Potek planiranja3 Faza 1: NAROČILA - s strani prodajnega osebja; Prodajno osebje pismeno posreduje potrebne količine proizvodov, namenjenih za prodajo naslednjega tedna, in sicer pred planiranjem oz. najkasneje zadnji delovni dan v tednu. Faza 2: KONTROLA ZALOG; Kontrola zalog ( etiket, zamaškov, kartonov, surovin za BP,...) je ustrezna, v kolikor je blago na razpolago v zadostnih količinah in ustrezni kakovosti. Faza 3: NAROČANJE REPROMATERIALA; V kolikor ni zadostnih zalog repromateriala, se pristopi k nabavi repromateriala. Stanje optimalnih zalog repromateriala spremlja planer proizvodnje na osnovi plana optimalnih zalog, ki ga pripravi vodja proizvodnje in glede na stanje daje ustrezna naročila repromateria v nabavo. Faza 4: RAZPORED NALIVANJA RAZLIČNIH OKUSOV; Tedensko planiranje se izvaja 1-krat tedensko glede na predvidene potrebe in ekonomiko izrabe linij. Vodja proizvodnje razbere stanje zalog iz računalniškega izpisa, SO 39 – kontroling zaloge.. 3. Organizacijski predpisi. Vodenje proizvodnje (2004, 2-7).. 21.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. Postopek za dnevno planiranje zajema naslednje faze: -. pregled obstoječih zalog (razvidno iz računalniškega izpisa SO 39 – kontroling zaloge), če se ugotovi, da so določene zaloge proizvodov minimalne, se preveri v tedenskem zapisniku plana, če je ta proizvod v planu nalivanja za naslednji dan, okvirno se naredi plan (tako po linijah, kot po proizvodih), vzpostavi se kontakt z referenti prodaje ter komercialistom prodajnega področja, na osnovi dogovora s prodajnim osebjem se dokončno oblikuje plan za naslednji dan, pred izdajo dnevnega plana se preveri še stanje vseh repromaterialov, z PBP se uskladi, če je na razpolago dovolj prostih kapacitet za mešanje proizvodov, z PMV se uskladi, če so na razpolago vsi tipi vode za polnjenje, z vodjo skladiščnega poslovanja se uskladi: glede št. ljudi in prostora v skladiščih, zadostnih količin palet, steklenic in nosilk, ko je vse dogovorjeno in zagotovljeno s strani vseh služb, se lahko pristopi k izdaji dnevnega plana, dnevni plan proizvodnje prejmejo po seznamu, ki je naveden na planu.. Sprememba dnevnega plana: Če se tekom dneva ugotovi, da bo določen proizvod zmanjkal oz. je mikrobiološko zadržan, se izvede sprememba plana: -. izvedba spremembe plana zajema naslednje faze (dogovor s prodajnim osebjem, dogovor s PMV, dogovor z PBP, dogovor z planerjem proizvodnje), sprememba sledi z izdajo novega delovnega naloga (stari se stornira), spremembo plana dobijo vsi, ki so dobili predhodno izdajo.. V odsotnosti vodje proizvodnje se izvaja tedensko planiranje po naslednjih korakih: -. tedenski plan izdela planer proizvodnje, plan se uskladi z oddelki PMV, PBP, skladno s poslovanjem, pred izdajo se uskladi tudi s prodajnim osebjem, komercialist prodaje že delno terminsko definira določena polnjenja, tedenski plan odobri oseba v skladu z matriko nadomeščanja.. 22.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. 4 PROIZVODNA DEJAVNOST V PODJETJU RADENSKA D.D. – Polnjenje mineralne vode in brezalkoholnih pijač 4.1 Kratka predstavitev podjetja Radenska d.d. je polnilnica mineralnih vod, katere delovanje sega daleč v preteklost. Je podjetje, ki naravno bogastvo okolja spreminja v tržno uspešne izdelke. Ker je naravnega bogastva vedno manj, postaja podjetje, ki trži strateško pomembne proizvode. O sami mineralni vodi je že govoril Karel Henn, ko je leta 1867 prvič prišel v Radence. Karel Henn se je dolgo ukvarjal s to vodo tako, da je prišel do pravega izvira, kateremu je dal ime Radenski vrelec oz. Radeiner Sauerbrunnen. V letu 1883 je bilo ustanovljeno Petanjsko slatinsko podjetje, ki je večino svoje vode prodalo na Ogrsko. Razvoj radenske mineralne vode je tekel sunkoma naprej. Mineralna voda je dobila nešteto priznanj. Zelo ponosni so bili radenski slatinski podjetniki v letu 1909 na priznanje dunajske dvorne lekarne. V ta name so se odločili, da bodo zaprosili za častni naslov dvornega dobavitelja. Tej prošnji so jim ugodili. S priznanji pa ni bilo konec. Prodaja je nenehno naraščala in mineralno vodo so v bližnje in oddaljene kraje v glavnem pošiljali z vlakom.4 V letu 1913 sta bila odkrita zelo pomembna Kraljeva vrelca I. in III. V radenskem podjetju so tako delali ruski vojni ujetniki, ob počitnicah pa so jim pomagali še učenci višjih razredov tamkajšnje osnovne šole. Vendar pa je v vojnih letih zdraviliška dejavnost v Radencih polagoma zamrla, z mineralno vodo so napolnili le nekaj steklenic. Leta 1961 so v Boračevi odprli novo polnilno linijo, kar je pomenilo tudi večje količine in intenzivnejšo prodajo mineralne vode. Samo deset let pozneje je Radenska, kot prva polnilnica v takratni Jugoslaviji, začela polniti nizkokalorično brezalkoholno pijačo na osnovi mineralne vode Deit. Leta 1977 se je Deitu pridružila celotna družina brezalkoholnih pijač Stil in Šum. Leta 1986 so pričeli polniti manj gazirano mineralno vodo Miral, ki ima tudi nekoliko manjšo vsebnost mineralov ter negazirano mineralno vodo Radin. Primarna dejavnost podjetja Radenska d.d. je polnjenje mineralne in izvirske vode ter brezalkoholnih pijač. S tem je povezana tudi prodaja teh izdelkov na domačem in tujem tržišču. V zadnjih dveh desetletjih se je razvila upoštevanja vredna proizvodnja brezalkoholnih pijač na temelju radenske slatine. V panogi mineralnih vod in gaziranih brezalkoholnih pijač družba razpolaga praktično s kompletno paleto tržno zanimivih proizvodov ne samo po okusu, pač pa tudi po volumnih in različnih vrstah embalaže. Ločimo različne mineralne vode, ki se med seboj razlikujejo tako po mineralizaciji kot tudi po vsebnosti ogljikovega dioksida. Prodaja izdelkov pri prevozu le teh zahteva ustrezno izbiro embalaže, ki je namenjena shranjevanju proizvodov. Nova embalaža zahteva pridobitev certifikata o ustreznosti za uporabo v živilski industriji. Embalažne materiale za brezalkoholne pijače izbiramo na podlagi Pravilnika o izdelkih in snoveh, ki prihajajo v stik z živili. Večinoma uporabljamo predhodno predstavljene embalažne materiale, od teh največji del plastično embalažo, tako 4. Povzeto po K. Koviču (2001, 74-75).. 23.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. imenovane PET plastenke. Izdelujemo jih sami iz vhodne surovine PET granulata različnih oblik in velikosti. Na ta način imamo pod nadzorom tako granulat kot sam postopek predoblik. Izbira tovrstne embalaže je ugodna za transport, ker je mehansko odporna in ima dobre lastnosti tesnjenja. Plastične mase pa ne uporabljamo samo za plastenke, temveč tudi za balone. Baloni so povratna embalaža volumna 18,9 litra, namenjeni polnjenju izvirske vode. Imajo visoko mehansko odpornost in možnost tesnjenja, zato so primerni za transport. Poleg tega je to vračljiva embalaža in oblikovana tako, da lahko večkrat v svojem življenjskem ciklu naredi minimalno določeno število poti ali obratov s ciljem, da je lahko ponovno napolnjena za isti namen. Baloni se uporabljajo za aparate, kot je prikazano na sliki. Aparati za izvirsko vodo Radenska Izvir so danes utečena stalnica na slovenskem trgu in omogočajo takojšnjo osvežitev praktično kjerkoli - v pisarnah, trgovinah, razstavnih salonih, celo na ulicah.5 Slika 2:. Aparat za izvirsko vodo. V skupini najbolj internih embalažnih materialov uvrščamo steklo. To pomeni, da ob različnih dejavnikih, ki vplivajo na proizvode iz polnilnice do končnega uporabnika, ohranja najboljše lastnosti proizvoda. Steklo mora biti tretje hidrolitske skupine, da se ne izločuje nobena težka kovina ali druge snovi, ki so prisotne v steklu. Klasifikacijo tega embalažnega materiala opravljamo po standardu ISO 719. Uporabljamo ga za polnjenje mineralne vode in nekaterih brezalkoholnih pijač. Ena izmed vrst embalaže je tudi pločevina, v katero polnimo Pepsi in Ledene čaje. Uporabljamo aluminijasto pločevino, ker je ta lažja in se lahko zlaga večje število palet na tovorno vozilo, ne da bi se s tem presegla dovoljena nosilnost vozila. Poleg tega ima pločevina dobro mehansko odpornost in je odporna tudi na svetlobo. Trdnost embalaže je odvisna od materiala, iz katerega je izdelana, in od strokovnosti izdelave. Embalaža mora biti močna in trdna, da kljubuje vsem neprilikam, ki bi lahko doletele blago. Velikokrat že predpisi (železnica, pošta, pomorski transport) določajo, kakšne so minimalne 5. Embalaža za živila, Radenska d. d. (2003, 71).. 24.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. zahteve za embalažo. Embalaža s svojo težo in prostornino vpliva na transportne stroške, poleg tega pa je udeležena v končni ceni izdelka tudi sama vrednost embalaže. Prostornina embalaže prav tako vpliva na skladiščne stroške. Zato je potrebno ustvariti tako embalažo, ki bo zavzemala čim manj prostora, oz. ki bo čim bolje izkoristila prostor. Slika 3:. Postopek uporabe embalaže 1. SUROVINA. 2. IZDELAVA EMBALAŽE. 3. PREVZEM EMBALAŽE. 3.1 IZPIRANJE, PRANJE. 4. POLNJENJE. 5. ZAMAŠKI. 5.1 ZAMAŠEVANJE. 6. DISTRIBUCIJA IN SKLADIŠČENJE. 7. UPORABA Vir: Embalaža za živila (2003, 72), Radenska d.d.; • • •. Točka 1. in 2. velja samo za PET granulat, iz katerega se izdelujejo predoblike in nato plastenke; točka 3. in 3.1 veljajo za prevzem embalaže v primeru stekla in pločevink; pri točki 4. je postopek polnjenja odvisen od naprave in proizvoda; v tej točki je vključeno tudi etiketiranje in signiranje proizvoda z določitvijo roka uporabnosti. Za varnost proizvoda s stališča embalažnega materiala, postopek polnjenja ne predstavlja posebnih tveganj, razen v primeru steklene embalaže; 25.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. • • •. točka 5. in 5.1 določa, da so zamaški lahko PP in PET ali kombinacija obeh materialov, aluminijasti ali pa kovinski v primeru zapiranja pločevink; točka 6. skladiščenje se vrši delno že v obratu in delno pri kupcu grosistu ali maloprodajalcu; točka 7. ponazarja uporabo izdelkov pri končnem uporabniku kupca.. Vsako polnjenje zahteva prepoznavanje in sledljivost izdelkov. Večina proizvodov se označi z etiketo, na kateri sta datum nalivanja in rok trajanja. Proizvodi, polnjeni v plastenke in steklo, se označuje z etiketo, medtem ko so proizvodi v pločevinkah označeni s tiskom na pločevinki.. 4.2 Polnilne linije in polnilni proizvodi Radenska d.d. je jedro in najvitalnejši del sistema Radenske. Družba ima moderno zasnovano polnilnico z zelo raznolikimi oblikami embalaže (steklo, plastika, pločevina), ki se po kakovosti opremljenosti lahko primerja z zahodnoevropskimi proizvajalci, kajti tradicija polnjenja mineralnih vod sega v drugo polovico prejšnjega stoletja. Prednost in moč družbe je v kakovostnih proizvodih in dobrih blagovnih znamkah. Danes je v polnilnici mineralne vode v Boračevi večinoma že avtomatizirano. V proizvodnji je zaposlenih okrog 400 delavcev. Prav tako imamo večino svojih izdelkov, ki jih prodajamo na domačem in tujem tržišču. V Radenski d.d. imamo osem polnilnih linij, na katerih polnimo mineralno vodo in brezalkoholne pijače. V Radenski d.d. imamo naslednje polnilne linije: 1) Aseptika – na tej liniji polnimo: Radenska Izvir+, Ledene čaje (breskev, gozdni sadeži), in brezalkoholno pijačo ACE v 1,5 in 0,5 litrske plastenke; 2) Pet-Ultraclean – na tej liniji polnimo: Radenska Classic ( Kraljevi vrelec), Radenska Light (vrelec Miral), Radenska Izvir, Ora, Stil s sladkorjem, Ledene čaje, ACE, Pepsi. Na tej liniji polnimo: Radenska Classic v 0,5 litrske plastenke, Radenska Light pa v 1,5 in 0,5 litrske plastenke, prav tako Radenska Izvir, Ora, Ledene čaje, Pepsi, Stil s sladkorjem pa samo v 1,5 litrske plastenke; 3) P-PET – na liniji polnimo: Radenska Classic v 1,5 litrske plastenke, prav tako na tej liniji polnimo: Radenska Light, Radenska Izvir, Ora, Pepsi in Stil s sladkorjem v stekleno povratno embalažo; 4) Pločevinke – v pločevinke polnimo Ledene čaje in Pepsi po 0,33 litra; 5) Sidel II. - tu polnimo: Radenska Classic, Radenska Light v 1,5 in 0,5 litrske plastenke, Oro in Pepsi pa v 0,5 litrske plastenke.; 6) Baloni – v balone polnimo izvirsko vodo ( Radenska Izvir ), embalažna enota je 18,9 litra; 7) TPO1 (najstarejša linija) – na tej liniji polnimo: Radenska Classic in Radenska Petanjski vrelec v litrsko stekleno povratno embalažo; 8) TPO2- na tej linijo polnimo Radensko Classic 0,25 litra v nepovratno stekleno embalažo in 0,5 litra v povratno stekleno embalažo. Ledene čaje je Radenska začela polniti po lastni recepturi v letu 1995 in 1996 s štirimi različnimi okusi (breskev, gozdni sadeži, limona in gozdni sadeži z manj kalorijami).. 26.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. Edinstveno izvirsko vodo, ki se imenuje Radenska Izvir, smo napolnili leta 1996, prvi sadni vitaminski sok pa leta 1997 in ga zaradi vsebnosti antioksidantov A, C in E poimenovala Ace. Leta 1998 je Radenska d.d., prva na slovenskem trgu, uvedla izotonični napitek Sprint. Od leta 2001 Sprinta ne polnimo več v Boračevi, ampak v Vitalu, Mestinje, prav tako Ledeni čaj z okusom limona. V letu 1999 smo odkupili blagovno znamko Ora , blagovno znamko Šum smo preoblikovali v Stil brez sladkorja. V letu 2002 smo začeli polniti Izvir +. V letu 2000 je prišlo, na podlagi prijateljskega prevzema Radenske s strani Pivovarne Laško, do povezovanja obeh družb. To je prelomno obdobje za Radensko, saj se bodo v skupini podjetij Pivovarne Laško lažje uresničili cilji povezovanja, in sicer: - usklajen nastop na trgih skupnih dobaviteljih ter zagotavljanje čim boljših nabavnih pogojev, - koordiniran nastop na trgu kupcev pri skupnih poslovnih partnerjih, - skupni nastop pri širitvi prodajnega področja na domačem in posebej še na tujem trgu. 20. maja 2004 so v Radenski d.d. za javnost zapisali naslednje: »Podoba blagovne znamke je vedno odraz časa in tako kot se menjajo časi, se menjajo tudi podobe blagovnih znamk. V podjetju Radenska d.d. smo se odločili, da osvežimo in razširimo blagovno znamko Radenska. Blagovna prenova je namenjena kupcem in seveda boljši prodaji, še vedno pa se za njo skriva dobra stara – legendarna Radenska. Bistvena novost je razširitve blagovne znamke; pod imenom Radenska se sedaj skrivajo Radenska Classic (prej Kraljevi vrelec), Radenska Light (prej vrelec Miral), Radenska Izvir (prej samo Izvir ) in Radanska Izvir+ (prej samo Izvir+). Novost v embalaži je litrska bela povratna steklenica za izvirsko vodo Radenska Izvir« (Hohnjec 2004). 1. 8. 2004 so uvedli novost » namizna voda IVA«, ki se polni samo v 5 litrskih plastenkah. Namizna voda IVA je pripravljena iz izvirske in pitne vode. Glede na kemijsko sestavo je, poleg pitja, še posebej priporočljiva za kuhanje in mešanje s sokovi. Priročna 5 litrska plastenka je posebna novost in obogatitev ponudbe na slovenskem trgu.. 4.3 Priprava za proizvodnjo6 Priprava za proizvodnjo obsega aktivnosti, ki jih mora posamezna organizacijska enota (služba ) izvesti, da bi lahko proizvodni proces potekal nemoteno. Glede na zapisnik tedenskega planiranja in dnevni nalog za nalivanje zagotovijo: a) planer proizvodnje in skladiščnik materiala: - potrebne surovine za polnjenje BP, - potrebni pomožni izdelavni material za proizvodnjo, - granulat PET za izdelavo predoblik, - osnovne surovine za izdelavo izdelkov iz umetnih mas.. 6. Organizacijski predpisi. Vodenje proizvodnje (2004, 2-7).. 27.

Dejavnosti logistike v podjetju Radenska d.d.. b) hidrologija: - potrebne količine kakovostne izvirske in mineralne vode, - potrebne količine CO2 plina za potrebe plinarne. c) črpališče pitne vode: - zadostne količine pitne vode za potrebe tehnoloških procesov, - zadostne količine pitne vode za ostale porabnike. d) priprava mineralne in izvirske vode: - potrebne količine kakovostne mineralne vode za polnjenje, - potrebne količine kakovostne mineralne vode za polnjenje brezalkoholnih pijač, razen omehčane vode. Na linijah, kjer se polnijo različni tipi mineralnih in izvirskih vod, je upravljalec strojev in naprav priprave vode dolžan pripraviti cevovode in impregnator za pričetek polnjenja. e) priprava brezalkoholnih pijač: - zadostne količine kakovostno pripravljenih brezalkoholnih pijač za nalivanje. Na linijah, kjer se polnijo različni tipi in okusi brezalkoholnih pijač, je upravljalec strojev in naprav priprave BP dolžan pripraviti impregnator in dozirno napravo za pričetek polnjenja. f) plinarna: - potrebne količine plina CO2 za impregniranje mineralnih vod in brezalkoholnih pijač, - potrebne količine komprimiranega zraka za potrebe tehnoloških procesov, - potrebne količine tekočega CO2 za potrebe prodaje. g) kotlarna: - potrebne količine pare za potrebe tehnoloških procesov, - potrebne količine energije za segrevanje prostorov v obratu, - potrebne količine kakovostne omehčane vode za polnjenje brezalkoholnih pijač iz Pepsi programa. h) oddelek brizganja plastičnih izdelkov in PET predoblik: - zadostne količine kakovostno izdelanih nosilk iz umetnih mas, - kakovostno izdelane košare iz umetnih mas, - zadostne količine regenerata iz neuporabnih nosilk, - potrebne količine kakovostno izdelanih PET predoblik. i) pihalnica PET plastenk: - potrebne količine kakovostno izdelanih PET plastenk za potrebe prodaje, - potrebne količine kakovostno izdelanih PET plastenk za potrebe nalivalnega dela linije oz. za nalivanje mineralnih vod in brezalkoholnih pijač. j) služba vzdrževanja in energetike: Temeljni cilj te službe je nenehni nadzor in optimalno delovanje vseh tehnoloških naprav in objektov v obratu. Po zapisniku tedenskega planiranja proizvodnje oz. po izdanem dnevnem nalogu za nalivanje morajo biti delovne naprave in stroji pripravljeni za obratovanje.. 28.