Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 Jetranger : diplomsko delo univerzitetnega študija

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer Organizacija dela. PROGRAM PREŠOLANJA PILOTOV NA HELIKOPTER BELL 206 JETRANGER. Mentor: red. prof. dr. Jurij Jug. Kandidat: Tilen Berger. Kranj, september 2005.

ZAHVALA Za pomo pri izdelavi diplomske naloge bi se rad iskreno zahvalil svojemu mentorju, prof. dr. Juriju Jugu ter pripadnikom Helikopterskega oddelka Letalske šole Slovenske vojske..

POVZETEK Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger Namen te diplomske naloge je preu iti in napisati program prešolanja na helikopter Bell 206, ki ga uporablja Letalska šola Slovenske vojske. Ta program je pisan za kandidate za pilote, ki že posedujejo nekaj letalskih izkušenj. Slovenija je lanica Evropske skupnosti od leta 2004 in mora zato prevzeti vso evropsko letalsko zakonodajo in usmeritve, poznano pod imenom Skupne letalske zahteve (JAR). Star program šolanja pilotov helikopterjev, ki izvira iz jugoslovanske Akademije vojaškega letalstva je neprimeren za nove zahteve, zato potrebujemo nov program. Novi program prav tako vklju uje vse izkušnje, ki jih je slovensko vojaško letalstvo pridobilo v 10 letih šolanja pilotov helikopterjev. Ta diplomska naloga ima poudarek na letalskih vajah. Vse letalske vaje so opisane s cilji, elementi, izvedbo in asovnim trajanjem letov. Vsi kontrolni leti pa so še dodatno opremljeni s standardi. Program prešolanja je razdeljen na tri faze. Po kon ani prvi fazi, lahko kandidat za pilota helikopterja leti samostojno. Po kon ani drugi fazi je kandidat pripravljen na izpit za Dovoljenje poklicnega pilota helikopterja (CPL(H)). Tretja faza je namenjena samo vojaškim pilotom in sestoji iz skupinskega letenja.. KLJU NE BESEDE -. izobraževanje usposabljanje letenje letalska vaja pilot.

ABSTRACT Bell 206 JetRanger Helicopter Training Program The intention and objective of this diploma is to research and to write a training program for helicopter Bell 206, which is used in Slovenian Armed Forces Flying School. This training program is written for pilots, who have some flight experiences. Slovenia is a member of European Union since 2004 and because of that, it has to accept all European aviation laws and directives, known as Joint Aviation Requirements (JAR). Old helicopter training program, which has roots in Yugoslav Air Force Academy, is unsuitable for new requirements, and that is one reason, why we need a new program. The new program also includes all experience gained in 10 years of helicopter training in Slovenian Armed Forces. Emphasis of this diploma is on flight exercises. All flight exercises are described with objectives, elements, execution and timing. All control flights are also equipped with standards. Training program is divided into three phases. After the first phase a helicopter pilot candidate can fly solo. After the second phase, the candidate is prepared for Commercial Pilot Licence (CPL(H)) exam. The third phase is designed for military pilots only and consists of formation flying.. KEYWORDS -. education training flying flight exercise pilot.

KAZALO 1. UVOD……………………………………………………………………...………………….1 1.1. Namen in cilj diplomskega dela……………………….……………………..…………..1 1.2. Metode in tehnike dela….…………………………………………………………………1 1.3. Obstoje i program………………………………………………………….……………...2 2. HELIKOPTER BELL 206 JETRANGER……………………………………………….…4 3. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH……………………….……………………………….…..6 3.1. Didaktika in didakti na na ela……………………………………………………………7 3.2. Sposobnosti odraslega za izobraževanje………….…………………………………....9 3.3. Izkušnje……………………………………………….……………………………..…….10 3.4. Predhodno znanje odraslih………………………….…………………………………..11 3.5. Potreba po stalnem izobraževanju………………….………………………………….13 3.6. Organizacijske oblike izobraževanja odraslih…….…………………………………...14 3.6.1. Oblike dela s stalno skupino udeležencev…………………………………………..14 3.6.2. Oblike dela z nestalno skupino udeležencev…………...…………………………..15 3.7. Metode izobraževanja odraslih…………………………………………………………16 3.7.1. Metode glede na število udeležencev……………………………………………….16 3.7.2. Metode glede na aktivnost udeležencev…………………………………………….17 3.8. Faze izobraževanja………………………………………………….…………………...18 3.8.1. Preu evanje potreb…………………………………………………………………….18 3.8.2. Na rtovanje izobraževanja………………………………………...…………….……19 3.8.3. Programiranje izobraževanja………………………………………...…………….…20 3.8.4. Neposredne priprave…………………………………………………………………..20 3.8.5. Organizacija in izvedba izobraževanja………………………………...………….…21 3.8.6. Vrednotenje rezultatov izobraževanja…………………………………...…………..21 4. SPLOŠNO O PROGRAMU PREŠOLANJA…………………………………………….22 4.1. Kratice in okrajšave………………………………………………………………..….…22 4.2. Zahteve JAR………………………………………………………………………..…….23 4.2.1. Izobrazba…………………………………………………………………………..……23 4.2.2. Zdravstvena sposobnost…………………………………...…………………....……23 4.2.3. Teoreti ni del……………………………………………………………….….……….23 4.2.4. Prakti ni del………………………………………………………………….………....25 4.2.5. Omejitve usposabljanja…………………………………………………….………….25 4.2.6. Standardizacija……………………………………………….………………………...27 5. VAJE ZA PREŠOLANJE………………………………………..………………………..28 Vaja 1: Predpriprava za letenje……………………………………..….………………...….28 Vaja 2: Priprava za let in postopki po kon anem letu……………...………….………..…29 Vaja 3: Informativni let…………………………………………………………...……………30 Vaja 4: U inki krmil leta…………………………………………….…………………………30 Vaja 5: Spreminjanje mo i in položaja helikopterja………………………….…………….31 Vaja 6: Vodoravni let, vzpenjanje, spuš anje ter zavoji………………………………..….32 Vaja 7: Osnovna avtorotacija (AR)……………………………………….………………….33.

Vaja 8: Lebdenje in po asno premikanje naprej…………………………………….……..34 Vaja 9: Vzlet in pristanek……………………………………………………………….…….37 Vaja 10: Prehod iz lebdenja v vzpenjanje ter iz kon nega prileta v lebdenje…………..38 Vaja 11: Šolski krog………………………………………………………………………...…39 Vaja 12: Prvi samostojni polet………………………………………………………….…….43 Vaja 13: Bo no in vzvratno manevriranje med lebdenjem…………………………..……44 Vaja 14: Obra anje med lebdenjem…………………………………………………...…....45 Vaja 15: Lebdenje brez odbojnega u inka tal in vrtin ni obro ……………………...…...46 Vaja 16: Pristajanje iz avtorotacije (AR) brez pomo i motorja…………………………...47 Vaja 17: Zahtevnejše avtorotacije (AR)…………………………………………….……….49 Vaja 18: Avtorotacije (AR) v coni…………………………………………………………….50 Vaja 19: Ostri zavoji………………………………………………………………..………….51 Vaja 20: Prehodi iz lebdenja v lebdenje……………………………………………….……52 Vaja 21: Manevri hitrega zaustavljanja……………………………………………..……….52 Vaja 22: Navigacija……………………………………………………………………………53 Vaja 23: Osnovni izven letališki pristanki (ILP)…………………………………………....57 Vaja 24: Pristajanje na nagib…………………………………………………………………58 Vaja 25: Izven letališki pristanki (ILP) z omejeno mo jo…………………………………..59 Vaja 26: Izven letališki pristanki (ILP) na omejene terene………………………………..60 Vaja 27: Osnove letenja po instrumentih…………………………………………………...61 Vaja 28: No no letenje………………………………………………………………………..63 Vaja 29: Letenje v paru…………………………………………………………………….....65 Vaja 30: Letenje v skupini……………………………………………………………...…….68 6. KONTROLNI LETI…………………………………………………………………………70 Kontrolni let 1: Kontrolni let za samostojno letenje………………………………………...70 Kontrolni let 2: Kontrolni let iz osnovnega letenja………………………………………….72 Kontrolni let 3: Kontrolni let iz postopkov pri odpovedi motorja………………………..…73 Kontrolni let 4: Kontrolni let iz zahtevnejšega letenja………………………………...……74 Kontrolni let 5: Kontrolni let za samostojno navigacijsko letenje…………………………75 Kontrolni let 6: Kontrolni let za izvajanje izven letaliških pristankov (ILP)……………….76 Kontrolni let 7: Kontrolni let za samostojno no no letenje………………………………...77 Kontrolni let 8: Kontrolni let za samostojno letenje v skupini……………………………..78 7. FAZE PRAKTI NEGA USPOSABLJANJA………………………...………………….80 7.1. Prva faza prakti nega usposabljanja…………………………………………..……....80 7.2. Druga faza prakti nega usposabljanja…………………………………….…………..82 7.3. Tretja faza prakti nega usposabljanja……………………………...…….……..…….84 8. ZAKLJU EK………………………………………………………………….…………....85 9. LITERATURA IN VIRI………………………………………………………...…………...87.

KAZALO TABEL Tabela 1: Pregled splošnega letalskega teoreti nega usposabljanja……………..…….24 Tabela 2: Pregled specifi nega letalskega teoreti nega usposabljanja za pooblastilo za tip helikopterja Bell 206…………………………………………..24 Tabela 3: Pregled zahtev prakti nega usposabljanja……………………………......……25 Tabela 4: Trajanje letov v 1. fazi prakti nega usposabljanja……………………………..26 Tabela 5: Trajanje letov v 2. in 3. fazi prakti nega usposabljanja………………….…….26 Tabela 6: Pregled vaj 1. faze prakti nega usposabljanja…………………………...…….81 Tabela 7: Pregled vaj 2. faze prakti nega usposabljanja…………………………...…….83 Tabela 8: Pregled vaj 3. faze prakti nega usposabljanja…………………………...…….84. KAZALO SLIK Slika 1: Bell 206 JetRanger »Peter Klepec«………………………………....………………4 Slika 2: Bell 206 JetRanger…………………………………………….……..……….………5. KAZALO GRAFOV Graf 1: Razrez naleta po fazah prakti nega usposabljanja……………………………....80.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 1. UVOD 1.1. Namen in cilj diplomskega dela Namen in cilj diplomskega dela je preu iti in napisati program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206, ki ga v svoji Letalski šoli uporablja Slovenska vojska (SV). Gre za prešolanje, kar pomeni, da u enci že imajo neko znanje in izkušnje v letalstvu in ne za nejo iz ni le, kot bi bilo pri klasi nem šolanju. Do sedaj je bil v uporabi program, ki je bil v glavnem prevzet od nekdanje Akademije jugoslovanskega vojaškega letalstva, vendar pa je s prevzemom evropskih zahtev in predpisov s podro ja letalstva (JAR – Joint Aviation Requirements) postal zastarel in nepopoln. Zato je to pravi trenutek, da Letalska šola SV pridobi novi program, ki upošteva tudi vse slovenske posebnosti in so vanj vklju ena tudi dolo ena spoznanja in izkušnje iz ve kot desetletne prakse šolanja pilotov helikopterjev v SV. Poudarek te diplome je sicer predvsem na opisu vaj. Se pravi, da je vsaka vaja opisana s cilji, elementi, izvedbo ter asovnim trajanjem, kontrolni leti pa tudi z zahtevanimi standardi, ki jih mora dose i u enec, da let pozitivno opravi. Ta program je pisan na kožo predvsem Letalski šoli SV, s kakšnim manjšim popravkom pa bodo program lahko uporabljale tudi druge šole, ki se ukvarjajo z usposabljanjem pilotov helikopterjev.. 1.2. Metode in tehnike dela Diplomsko delo sem naredil na slede na in. V prvem delu sem v enem poglavju predstavil teoreti no podlago o izobraževanju in usposabljanju odraslih, v naslednjem pa še teoreti ne zahteve evropskih zakonov in smernic. V tem delu sem predstavil tudi glavno u no sredstvo in sicer helikopter Bell 206 JetRanger. Drugi del pa predstavlja srce te diplomske naloge, saj so opisane letalske vaje za prešolanje ter kontrolni leti. V enem poglavju pa so opisane tudi faze usposabljanja. Podatke in informacije za izdelavo diplomske naloge sem pridobival iz primarnih virov: razpoložljive doma e in tuje literature, priro nikov, internih virov ter nenazadnje lastnega znanja in izkušenj. Pri zbiranju in preu evanju literature ter pri sestavljanju diplomske naloge sem uporabljal razli ne metode.. Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 1 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Od splošnih metod sem uporabil: - deskriptivno ali opisno metodo - primerjalno metodo Od posebnih metod pa sem uporabil še: - metodo zbiranja in urejanja gradiva - metodo obdelave zbranega gradiva Opisno metodo sem uporabil pri pisanju teoreti nega in prakti nega opisovanja izobraževanja in usposabljanja. Primerjalno metodo pa sem uporabil pri primerjanju starega programa šolanja z novim ter pri primerjanju našega sistema šolanja pilotov s sistemi šolanja pilotov tujih oboroženih sil ter komercialnih družb. Od posebnih metod me je metoda zbiranja in urejanja gradiva spremljala skozi ves as nastajanja diplomske naloge. Metodo obdelave zbranega gradiva pa sem uporabil predvsem v drugem delu, ko sem opisoval letalske vaje za prešolanje pilotov na helikopter.. 1.3. Obstoje i program Jugoslovansko vojaško letalstvo je za šolski helikopter uporabljalo helikopter SA 341 Gazelle. Tudi prvi slovenski helikopter v ta namen je bila »Gazela«, ki sta jo med Osamosvojitveno vojno leta 1991 iz jugoslovanskega vojaškega letalstva preletela Jože Kalan in Bogomir Šuštar. Tako je bilo nekako logi no, da se kot program šolanja uporablja že obstoje i program, ki ga je imelo jugoslovansko letalstvo. Seveda ga je bilo potrebno prevesti v slovenski jezik in prirediti za naše potrebe. Vendar pa je nato SV umaknila Gazelo iz uporabe in za potrebe šolanja kupila helikopterje Bell 206 JetRanger. Helikopter Bell 206 pa ima druga ne karakteristike kot Gazela, zato je sama izvedba vaj postala neustrezna. Ker helikopter Bell 206 za svoje šolanje uporabljajo tudi Ameri ani (sicer pod vojaško oznako TH-57 in TH-67) pa je smiselno, da se tudi same vaje bolj ali manj zgledujejo po njihovemu programu šolanja, saj je nesporno, da imajo Ameri ani najbolj razvit in dodelan sistem šolanja na svetu, ki izhaja iz dolgoletnih izkušenj široke uporabe helikopterjev v vseh njihovih vojnah in operacijah (Koreja, Vietnam, Irak,…) Stari Program šolanja in usposabljanja pilotov na helikopter Bell-206 je sicer v uporabi od leta 1994. Sestavljen je iz dveh medsebojno povezanih celot in sicer Teoreti nega dela programa in Prakti nega dela programa. Teoreti ni del je sestavljen iz Tehni nega dela in Teorije upravljanja helikopterja. Prakti ni del usposabljanja pa je sestavljen iz treh osnovnih delov, ki dajejo zaokroženo celoto. To so: Osnovno letenje z izven letališkimi pristanki (ILP), Navigacijsko letenje in No no letenje.. Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 2 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Narejena je bila tudi klasifikacija vaj in sicer: Osnovno letenje z ILP: V-1 Oblet podro ja letenja V-2 Lebdenje V-3 Kvadrat V-4 Letalska cona V-5 Šolski krog (ŠK) V-6 Postopki v sili v letalski coni V-7 Imitacije odpovedi po ŠK V-8 Kontrolni let za samostojno letenje V-9 Izven letališki pristanki (ILP) na terene do 1500m V-10 Kontrolni let za samostojno letenje po ILP V-11 Izpitni let Navigacijsko letenje: V-20 Navigacijsko letenje na srednjih višinah V-21 Navigacijsko letenje na malih višinah V-22 Navigacijsko letenje na malih višinah z ILP V-23 Kontrolni let za samostojno letenje V-24 Izpitni let No no letenje: V-30 Lebdenje V-31 Letalska cona V-32 Šolski krog V-33 No ni ILP V-34 Kontrolni let za samostojno letenje V-35 No ni navigacijski let V-36 No ni navigacijski let z ILP V-37 Kontrolni let za samostojno letenje V-38 Izpitni let Vsaka vaja je opisana z elementi vaje in kratko izvedbo leta. Prav tako je dodano tudi trajanje leta. Kot glavna slabost se pojavlja, da ni jasnih standardov za izvedbo vaj. Vklju enih je kar veliko kontrolnih in izpitnih letov, ki pa nimajo prave vrednosti, e ni jasno izraženih meril za uspešnost. Prav tako so nekatere vaje preve zgoš ene in bi bila nujna raz lenitev. To velja predvsem za vajo V-7. Slabost je tudi, da se šolanje pri ne z lebdenjem, ki je eden najtežjih elementov letenja s helikopterjem. Dosti bolje bi bilo, e bi se z letalsko cono, saj je letenje v coni s helikopterjem podobno letenju v coni z letalom medtem, ko je lebdenje povsem nova snov, ki nima podobnosti letenja z letalom.. Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 3 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 2. HELIKOPTER BELL 206 JETRANGER Helikopter Bell Model 206 JetRanger je eden najbolj uspešnih helikopterjev dosedaj. Za etki njegovega nastanka segajo v leto 1961, ko se je potegoval na razpisu za lahki izvidniški helikopter ameriške vojske. eprav je izgubil tekmo so v tovarni Bell helikopter razvijali naprej in leta 1966 je poletel prvi prototip. Leto kasneje se je pojavil na civilnem tržiš u in postal najbolje prodajani, turbinski helikopter do sedaj. Po neverjetnem uspehu pa ga je leta 1969 za ela uporabljati tudi ameriška vojska pod oznako OH-58 Kiowa in jih je v raznih razli icah do danes kupila že ve kot 2000. Helikopter je doživel sicer že tri posodobitve, vendar pa je njegova oblika ostala skoraj nespremenjena. Do sedaj so skupaj prodali že ve kot 7000 helikopterjev, tako oboroženim silam raznih držav, kot civilnim kupcem. Kot svoj šolski helikopter pa ga uporabljata tako ameriška vojska pod oznako TH-67 Creek, kot mornarica pod oznako TH-57 SeaRanger. Uporablja pa ga seveda tudi Slovenska vojska(3) in Letalska policijska enota(2). V helikopterskem oddelku Letalske šole SV so v uporabi trenutno trije helikopterji Bell 206. Prvi je prišel leta 1994 in dobil ime Kralj Matjaž (registracija S5-HKM), nato leta 1995 Zeleni Jurij (registracija S5-HZJ) ter kot zadnji še leta 1996 Peter Klepec (registracija S5-HPK).. Slika1: Bell 206 JetRanger »Peter Klepec«. Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 4 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Specifikacije helikopterja Bell Model 206B-3 JetRanger III (v uporabi v SV) Proizvajalec: Bell Helicopter Textron, ZDA Namen: šolski ve namenski helikopter Motor: 1 X Allison 250-C20R/4 z mo jo 450 konjskih mo i Dolžina: 9,5 m Premer rotorja 10,2 m Posadka: 2 + 3 Najve ja vzletna teža: 1451 kg Najve ja hitrost: 130 vozlov (240 km/h). Slika 2: Bell 206 Jetranger. Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 5 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 3. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Izobraževanje je najpogosteje povezano z naslednjimi pojmi: pedagogika, andragogika in didaktika. Medtem, ko je pedagogika veda o vzgoji in izobraževanju predvsem otrok in mladine, pa je andragogika veda o vzgoji in izobraževanju odraslih. Didaktika pa je znanstvena disciplina, ki se ukvarja s teorijo oblikovanja izobraževalnih vsebin. Ker gre pri prešolanju pilotov za odrasle ljudi, je za nas pomembna predvsem andragogika in pa tudi didaktika. Temeljni dejavnik razvoja, kakovosti in uspešnosti vsake organizacije so strokovno izobraženi in usposobljeni kadri, ne glede na njeno temeljno dejavnost. Zato je razumljivo, da organizacije pri nas in v svetu posve ajo vedno ve jo pozornost izobraževanju zaposlenih. Sposobnost sodelavcev je treba zavestno spodbujati in jih v okviru usmerjenega na rtovanja in razvijanja vodilnih kadrov stalno usposabljati (Florjan i , 1999). Izobraževanje je dolgotrajen in na rten proces razvijanja posameznikovih znanj, sposobnosti in navad. Glede na cilje in vsebino moramo izobraževanje z dolo enimi zadržki deliti na splošno in strokovno (Možina in drugi, 1998). O splošnem izobraževanju govorimo, kadar je težiš e izobraževanja usmerjeno na oblikovanje takih znanj in sposobnosti, ki jih vsak lovek nujno potrebuje za življenje. O strokovnem izobraževanju pa govorimo, kadar gre pri izobraževanju za posredovanje znanj, sposobnosti in navad, ki jih posamezniki potrebujejo za opravljanje dolo enega poklicnega dela. Vendar pa se splošno in strokovno izobraževanje med seboj prepletata in pogojujeta. S pojmom usposabljanje oziroma strokovno usposabljanje ozna ujemo proces razvijanja tistih lovekovih sposobnosti, ki jih posameznik potrebuje pri opravljanju nekega konkretnega dela v okviru dolo ene dejavnosti (Možina in drugi, 1998). Tu lahko konkretno zatrdimo, da je prešolanje pilotov na helikopter pravzaprav usposabljanje pilotov helikopterjev. Izobraževanje odraslih je celota organiziranih izobraževalnih procesov katere koli vsebine, stopnje in uporabljenih metod, bodisi formalno ali druga no bodisi, da nadaljuje ali nadomeš a za etno izobraževanje v šolah, kolidžih in univerzah, z oblikami usposabljanja vred. V teh procesih osebe, ki jih v posameznih družbah štejejo za odrasle, razvijajo svoje zmožnosti, bogatijo svoje znanje, izboljšujejo ali spreminjajo svojo strokovno in poklicno usposobljenost, stališ a in vedenje, da bi se lahko polnovredno osebnostno razvijale in sodelovale pri oblikovanju uravnoteženega in neodvisnega socialnega, gospodarskega in kulturnega razvoja (Jelenc, 1996).. Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 6 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 3.1. Didaktika in didakti na na ela Izraz »didaktika« je starogrškega izvora in pomeni pou evati. Nekateri strokovnjaki pa so v svojih delih razširili opredelitev didaktike kot znanosti definirali so jo kot teorijo o izobraževanju. Tako širša definicija didaktike - kot vede o izobraževanju in ne samo pou evanju, opredeljuje tudi podro je dela z odraslimi, saj se programirano u enje, dopisno izobraževanje, izobraževanje na daljavo, vodeno samoizobraževanje in druge oblike neformalnega izobraževanja hitro širijo izven šole (Krajnc, 1979). Didakti na na ela so splošna pravila in smernice, na katerih mora temeljiti vzgojnoizobraževalni proces. Nastala so na podlagi znanstvene analize uspešne u ne prakse. Upoštevanje didakti nih na el omogo a uspešno uresni evanje zastavljenih edukativnih nalog. Didakti na na ela se nanašajo na vse dele u nega procesa: u no vsebino, u ne metode, izobraževalno okolje in organizacijska vprašanja izobraževanja. Didakti na na ela se medsebojno dopolnjujejo in omejujejo. Njihovo število in poimenovanje je razli no. Bistvene pa so misli, ki jih na ela vklju ujejo in sporo ila, ki jih posredujejo predavatelju za uspešno delo. Na elo zavestne aktivnosti To na elo zahteva, da mora u ni proces temeljiti na zavestnem in aktivnem sodelovanju udeležencev. Ti morajo snov osvajati z razumevanjem in videti smisel lastnega u enja. Odrasli zavra ajo u enje, ki mu ne vidijo pravega pomena in razlago, ki jim ni dostopna. Prav tako zavra ajo tudi u enje za izpit in ne za življenje. Na elo zavestne aktivnosti obvezuje torej u itelja, da na rtuje u ni proces tako, da bo težiš e na usmerjeni aktivnosti udeležencev in na njihovem zavestnem in zavzetem sodelovanju. Na elo postopnosti in sistemati nosti To na elo poudarja, da moramo voditi udeležence do znanja, izobrazbe in usposobljenosti z njim primernim tempom, postopno in brez velikih skokov. Na rtnost in sistemati nost sta nepogrešljivi odliki u nega procesa. Postopnost s svojimi pravili, kot so: od znanega k neznanemu, od lažjega k težjemu, od preprostega k zapletenemu, od bližnjega k daljnemu, kaže pot, po kateri je potrebno voditi u ence, da lahko sledijo in ne omagajo pred ciljem. Utemeljena je zahteva, da mora vsak program, vsaka u na enota, vsak u benik in ves sistem stalne vzgoje in izobraževanja temeljiti na sistemati nosti in notranji urejenosti. Na elo dostopnosti in nazornosti To na elo zahteva prilagoditev u nega procesa. Tu je mišljeno prilagoditev razlage, nalog in zahtev razvojni stopnji, znanju in sposobnostim udeležencev. Kadar je raven njihove splošne izobrazbe nizka, mora biti razlaga jasna in preprosta, brez tujk in zapletenih izrazov. K dostopnosti pa lahko veliko pripomore nazornost. Živi opisi in primeri, opazovanje stvari in pojavov, skice, slike in druga avdio-vizualna sredstva, ki ponazarjajo razlago, oblikujejo jasne predstave in pojme, olajšajo zapomnitev, obenem. Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 7 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. pa vnašajo zanimivost v u ni proces. Bistvena prednost nazornosti je v tem, da nas vodi od konkretnega k abstraktnemu in od tega nazaj k praksi. Na elo individualizacije in diferenciacije Upoštevati je potrebno individualno ter diferencirano obravnavo izobraževalnih skupin in udeležencev glede na znanje in izkušnje, potrebe, motivacijo in interese, sposobnosti in nagnjenja, starost, zaposlitev, objektivne možnosti za študij in druge okoliš ine, ki so pomembne pri vzgojno izobraževalnem delu. Sodobna delitev dela, razvejanost poklicev, mnogovrstnost del in nalog, nenehne tehnološke, družbene in druge spremembe zahtevajo nove in druga ne izobrazbene potrebe, ki se jim moramo odzivati z izobraževalnimi programi in oblikami, ki so im bolje prilagojeni potrebam posameznih temeljnih organizacij in skupnosti ter posameznikom. Na elo povezanosti teorije s prakso Pri tem na elu je pomembna povezava u nega procesa z delom, teoreti nih spoznanj z njihovo prakti no uporabo ter nenazadnje u enja z življenjem. Povezovanje teorije in prakse v u nem procesu omogo a udeležencem, da v skladu z zakoni dialektike gledajo na stvari in pojave v njihovi celovitosti, razvojnosti in notranji protislovnosti ter da soo ajo na ela z resni nostjo in se tako ob preu evanju stvarnosti usposabljajo za njeno spreminjanje. Na elo gospodarnosti in racionalnosti To na elo pravi, da mora u itelj im bolj gospodarno ravnati s asom in trudom udeležencev in jih voditi po najbolj racionalni poti k predvidenim ciljem in znanju. Optimalna izraba asa, naporov, pa tudi materialnih sredstev zahteva od predavatelja premišljeno na rtovanje izobraževanja, smotrno odbiranje in pripravo izobrazbenih vsebin ter visoko kvaliteto vzgojno izobraževalnega dela. Slabo pripravljeno in organizirano izobraževanje, za samoizobraževanje neprilagojeni u beniki ter pomanjkljivo pripravljeni in usposobljeni predavatelji pomenijo neracionalno trošenje asa in sredstev. Najbolj negospodarno pa je izobraževanje odraslih tedaj, kadar glavni cilj ni znanje, pa pa zaslužkarstvo in zgolj komercialni uspeh organizatorja. Pri prešolanju pilotov na helikopter Bell 206 je to na elo eno najpomembnejših, saj se moramo zavedati, da ura letenja s helikopterjem Bell 206 stane davkopla evalce približno 500 evrov in se z zvišanjem cene nafte še zvišuje. Na elo trajnosti znanja, spretnosti in navad To na elo pa poudarja, da naj bo u ni proces usmerjen k trajni osvojitvi znanja, razvoju sposobnosti in lastnosti, ki jih zahtevajo delo, družbeno udejstvovanje in sodobno življenje. Ni dovolj samo u iti, potrebno je tudi nau iti, vzgojiti in usposobiti. Do trajnosti znanja vodi samo dobro organiziran in kvalitetno izveden u ni program, ki vklju uje dovolj aktivnega dela udeležencev, vaj in utrjevanja snovi ter urjenja potrebnih spretnosti. Udeležence moramo motivirati tudi za nadaljnje stalno izpopolnjevanje znanja.. Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 8 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 3.2. Sposobnosti odraslega za izobraževanje Neko je bilo razširjeno mnenje, da so za u enje in izobraževanje primerna samo mlada leta, pozneje pa mora lovek shajati z znanjem, pridobljenim v mladosti. Taki pogledi so ustrezali asu, ko je bilo težiš e vzgoje in izobraževanja na mladem rodu, izobraževanje odraslih pa je bilo nerazvito. lovek naj bi bil takrat dovzeten za vzgojo in izobraževanje samo tja do 25. leta, pozneje pa se bistveno ne more ve spremeniti, narakuje takratna teorija. Preobrat v pogledih na sposobnost odraslih za u enje pomenijo raziskave, ki jih je opravil ameriški psiholog E. L. Thorndike v asu razcveta izobraževanja odraslih v ZDA in objavil v svoji znameniti knjigi o u enju odraslih (Valentin i , 1983). Po njem so najuspešnejša leta za u enje med 20. in 25. letom, za tem pa obdobje med 25. in 45. letom. Šele nato sledi obdobje med 15. in 20. letom in as med 5. in 15. letom. Razlaga takšne ugotovitve je v daljšem sistemati nem izobraževanju v mladosti in tudi intelektualne sposobnosti trajajo dalj asa in dosegajo višjo raven. Intelektualizacija dela, bogatejša miselna in izobraževalna aktivnost v zrelih letih ter vsestransko udejstvovanje ohranjajo intelektualne sposobnosti in miselno svežino odraslih mnogo dlje kot neko . Sodobni lovek spreminja z znanstveno – tehni no in socialno revolucijo današnji svet, delo in življenje, hkrati pa se tudi sam bistveno spreminja. Pri odraslih upada bolj hitrost reševanja problemov in nalog kot pa sama sposobnost za njihovo reševanje. Hitreje upada mehani no kot pa logi no, smiselno pomnjenje. Marsikaj novega se torej starejši nau ijo bolj po asi kot otroci, zato pa mnogo bolj smiselno in razumsko zlasti, e je povezano z njihovim prejšnjim znanjem; zato pa je tudi bolj zagotovljena trajnost tega znanja. eprav upadajo umske funkcije, pa se v loveškem življenju neprestano kopi ijo izkušnje in znanja. Na te se odrasli lahko skoraj vedno naslanjajo pri u enju novega in pri reševanju problemov. im bližje je to novo njihovim izkušnjam, tem lažje napredujejo. Zato je napredovanje in teoreti no izpopolnjevanje v lastni stroki odraslemu neprimerno lažje kot mlademu loveku, ki med u enjem šele pridobiva prve izkušnje v neki stroki. Pri odraslih je razvita tudi kriti nost, ki ima zelo pomembno vlogo pri u enju. Tudi motiviranost pri odraslih veliko pripomore k uspešnem izobraževanju. Odrasli so praviloma precej bolj motivirani za izobraževanje kot otroci. Medtem, ko imajo odrasli jasen namen in na rt izobraževanja, pa se otroci in mladostniki ve inoma izobražujejo zaradi izobraževanja samega, predvsem zato, da bi imeli neko izobrazbo. Posledica daljšega in sistemati nega u enja je mentalna kondicija. Odrasli, ki dlje asa niso bili vklju eni v u ni proces, imajo težave pri razlo evanju bistvenega od nebistvenega, so po asni bralci in imajo težave pri transformiranju vsebin. Zanje je potrebno organizirati optimalno izmenjavo sprejemanja in obdelave podatkov, ki je prilagojena njihovim sposobnostim.. Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 9 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 3.3. Izkušnje Poznamo dve dimenziji izkušenj in sicer znanje gradiva, ki se ga u imo in izkušnje z u enjem. Odrasli imajo praviloma ve predznanja kot mladi, v asih pa se morajo nekatere u ne vsebine u iti dlje asa. Izobraževanje odraslih je u inkovitejše, kadar se nanaša na že znane vsebine (Jug, 2002). Ugotovili smo torej, da odrasli vstopajo v izobraževanje z dolo enimi delovnimi in življenjskimi izkušnjami. Ljudje se z izkušnjami identificiramo, postale so del nas samih. Neprestano se k izkušnjam vra amo in iz njih izhajamo, ko vrednotimo izobraževanje v tem in onem program. Vzgoja in izobraževanje odraslih mora upoštevati izkušnje ljudi: pri sestavljanju programa, izbiranju konkretne vsebine za posamezne predvidene teme, pri dolo anju razmerja med teoreti nim in prakti nim poukom, pri postavljanju smisla dolo enemu u enju in razvijanju posameznih motivov, za katere menimo, da se bodo ljudje zanje najbolj ogreli. Poznati u ence pomeni poznati njihove dosedanje izkušnje in doživetja. Odrasli si nabirajo svoje izkušnje neposredno s svojimi zaznavami in ustvi, ki so se ob tem sprožila. Vzgoja in izobraževanje se tesno navezujeta na njihove izkušnje, e ho emo, da bomo dosegli z vzgojo in izobraževanjem zaželene rezultate. Temeljni podatki o prejšnjih izkušnjah se zbirajo na podlagi splošnih shem in vprašalnikov. Do bolj specifi nih informacij pa pridemo še z razgovori in poglobljenimi intervjuji ter z upoštevanjem najrazli nejših informacij o dejavnosti ljudi, katere dobimo v obliki objektivnih podatkov. Pri odkrivanju izkušenj nas zanimajo vsi razpoložljivi podatki, npr. ali je kdaj v življenju tekmoval pri športu, ali je nastopal pred javnostjo, ali se preizkuša na kakem podro ju umetnosti, kako je reševal svoje stanovanjske probleme, kakšno odgovornost uti do družine in kateri družinski problemi ga zaposlujejo, ali sodeluje z drugimi ljudmi tudi, ko so druga nega mnenja in še vse ostale informacije o dosedanjih izkušnjah. Upoštevanje dosedanjih izkušenj daje izobraževanju odraslih dolo ene posebnosti. Izobraževanje je bolj racionalno z vidika porabe asa in energije, hkrati pa upoštevanje izkušenj vzgojno izobraževalni proces tudi psihološko približa u encem, ki so v tem primeru odrasle osebe. Dosedanje izkušnje ljudi vplivajo tudi na samo vsebino izobraževanja. Prilagajamo jo asu in kraju oziroma u ni skupini. Vsebina, ki smo jo približali izkušnjam ljudi, se po asneje pozablja in izgublja. Tako pridobljeno znanje je aktivno znanje; ne samo, da ljudje nekaj vedo, ampak so sposobni svoje znanje tudi uporabiti. Znajo ga uporabiti v raznih situacijah, kar pa je velika prednost izobrazbe, saj postane funkcionalna. Nekatera znanja so takšna, da jih posredujemo kandidatom samo, e imajo o tem že nekaj prejšnjih izkušenj. Izkušnje delimo na: - homogene izkušnje - heterogene izkušnje. Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 10 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. O homogenih izkušnjah govorimo takrat, kadar so si ljudje že prej pridobivali izkušnje na istem podro ju, kjer sedaj nadaljujejo z izobraževanjem. Njihove prejšnje izkušnje je torej možno povezati neposredno s pridobivanjem nove izobrazbe, diplome, kvalifikacije,… O heterogenih izkušnjah pa govorimo, ko so si ljudje doslej pridobivali že bogate izkušnje, vendar so te izkušnje isto z drugega podro ja dela od tega, kar sedaj študirajo. Na te izkušnje se pri izobraževanju ne moremo veliko zanašati. Vendar pa lahko uporabimo razne tehnike, navade in spretnosti, ki jih kandidati že obvladajo. Andragoški delavec se mora neprestano zavedati pomena izkušenj, ki jih ljudje imajo, hkrati pa mora vedeti, kaj lahko od njih dobi in kaj ne. Pri programu prešolanja pilotov na helikopter imajo izkušnje eno klju nih vlog. Že sam program je sestavljen tako, da upošteva izkušnje kandidatov. Vsi kandidati morajo namre že biti piloti in kot taki se smatra, da posedujejo tudi izkušnje s podro ja tako letenja kot šolanja. Je pa res, da so te izkušnje precej razli ne. Medtem, ko so nekateri v letalstvu samo kakšno leto ali dve, so drugi lahko celo 10 let ali ve . Razumljivo je, da mora v takih primerih biti program prilagojen predvsem za tiste z manj izkušnjami.. 3.4. Predhodno znanje odraslih Odrasli in zaposleni prinašajo v izobraževalni proces razli ne vrste predznanj, ki izvirajo iz njihovega prejšnjega izobraževanja in dela. Predznanje se obi ajno sicer nanaša predvsem na šolsko izobrazbo in po drugih, bolj neformalnih poteh pridobljeno znanje, ki zajema predvsem verbalno znanje, teoreti na ter abstraktna spoznanja. V vzgojno izobraževalnem procesu bi morali pri vsakem novem znanju kandidatov upoštevati neko prejšnje znanje. Le tako udeleženci znanje poglobljeno osvojijo, da ne ostane samo površno na nivoju informiranja. O prejšnjem znanju za neki izobraževalni program prijavljenih kandidatov ne moremo sklepati pavšalno, samo na temelju prej pridobljenih spri eval in diplom ter opravljenih šolskih razredov. Predhodno znanje odraslih je mnogo bolj kompleksen pojav, kot pa je njihova formalna izobrazba. Samo na neko opravljeno šolo se ne moremo zanašati zato, ker so se ljudje v minulih letih u ili tudi po drugih poteh, s pomo jo dela in drugih aktivnosti, ki so jih opravljali. U ilo jih je življenje in ne samo šola. Zato moramo zabeležiti in prepoznati tudi ta drugi del znanja, pridobljen mimo šole. Izobraževanje v katero so se ponovno vpisali, ni nujno nadaljevanje njihove prejšnje formalne izobrazbe, je pa lahko nadaljevanje spontano doslej pridobljenega znanja. Samo na formalno izobrazbo lanov neke u ne skupine se ne smemo zanašati tudi zato, ker je od zadnje šole pa do dneva, ko se odrasli ponovno vklju ijo v izobraževanje lahko preteklo že razli no število let. To pa pomeni pozabljanje in izgubljanje pridobljenega znanja. Nekateri bodo znali manj, kot pa bi morali znati po svoji formalni izobrazbi. Med ljudmi, ki imajo enako formalno izobrazbo, nastajajo velike. Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 11 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. razlike v prejšnjem znanju. Zaradi teh razlik navidezno homogena u na skupina, glede na prej opravljeno šolo razpade. Ugotavljanje, analiza in spremljanje prej pridobljenega znanja je posebnost vzgoje in izobraževanja odraslih. Ko ugotovimo prejšnje znanje pri odraslih, se izognemo prevelikim prazninam v znanju in omogo imo ljudem, da bolje izkoristijo tudi razne zunanje, neformalne vire znanja ter da razne informacije spremenijo v znanje. Ugotovljeno prejšnje znanje nam pomaga tudi pri sestavljanju u ne skupine. Ni dobro združevati v eno skupino ljudi s prevelikimi razlikami v znanju, ker bi vzgojno izobraževalni proces prepo asi napredoval. Neprestano bi se moral prilagajati tistim v u ni skupini, ki najmanj vedo, za ostale pa bi tako u enje pomenilo izgubo asa. e v vzgojno izobraževalnem procesu premalo upoštevamo prejšnje znanje, interes za izobraževanje v u ni skupini hitro upade. Predvsem tisti z veliko predhodnega znanja postanejo demotivirani in nezainteresirani. Prejšnje znanje pa tudi v asih, za asno ob posebnih priložnostih v andragoškem smislu zanemarimo, ko želimo prelomiti pri udeležencih odpor do dolo enega predmeta. V takšnih primerih ukrepamo zavestno in utemeljeno z dolo enim vzgojno izobraževalnim postopkom in ne kar tako. To po nemo predvsem z namenom, da bi dvignili samozavest udeleženca pri dolo enem predmetu. Tako ga bomo za predmet postopoma ogreli in motivirali ter po asi zabrisali sledi neprijetnih doživetij pogostih neuspehov v preteklosti. Prve podatke o ugotavljanju prejšnjega znanja prav gotovo dobimo, ko pregledamo spri evala in diplome prijavljenih kandidatov. Tako ugotavljamo formalno izobrazbo udeležencev. Tudi testi znanja so dobra pomo pri ugotavljanju prejšnjega znanja. Poslužujemo pa se tudi raznih neposrednih prakti nih preizkusov. Tako ugotavljamo zlasti neverbalno znanje, spretnosti in navade. K ugotavljanju prejšnjega znanja sodi tudi odkrivanje stopnje razvoja nekaterih sposobnosti, ki bi si jih morali kandidati v asu prejšnjega šolanja razviti in izostriti. Pomembno je ali znajo udeleženci misliti abstraktno, kakšno je njihovo analiti no – sinteti no mišljenje, koliko znajo biti kriti ni ter ali so sposobni daljše miselne koncentracije. Izmeriti moramo vse, kar je lahko rezultat prejšnjega izobraževanja in vzgoje.. Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 12 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 3.5. Potreba po stalnem izobraževanju Tehnološki postopki, organizacija in metode dela se danes izredno hitro spreminjajo. Današnji asi zahtevajo predvsem delavce, ki imajo široko splošno in tehni no izobrazbo, da so lahko dovolj fleksibilni, da se lahko stalno izobražujejo in prilagajajo vedno novim zahtevam. Modernizacija proizvodnje in smotrna delitev dela zahtevata poleg dopolnjevanja poklicne izobrazbe tudi prekvalifikacijo delavcev. Izobraževanje naj bi loveka vse življenje bogatilo, sproš alo njegove sposobnosti in njegovo ustvarjalnost. Izobraževanje in usposabljanje sta tako za posameznika kot za organizacijo trajna procesa. Prav tako je stalno izobraževanje preu eval tudi Evropski svet v Lizboni in Feiri ter izdal Memorandum o vse-življenjskem u enju. Najpomembnejše v njem je šest osnovnih sporo il, ki nudijo strokovni okvir za odprto razpravo o uporabi vse-življenjskega u enja v praksi. Ta sporo ila so naslednja: - Jamstvo popolnega in stalnega pristopa k u enju s ciljem pridobivanja in obnavljanja veš in, potrebnih za sodelovanje v družbah, temelje ih na znanju. - Vidna rast vlaganja v loveške vire s ciljem dajati prednost najve jemu bogastvu Evrope – njenim državljanom. - Razvijanju delotvornih metod u enja, usposabljanja in pogojem, potrebnim za doseganje kontinuitete v doživljenjskem (life-long) in splošnem (life-wide) u enju. Dejanskem izboljšanju na ina razumevanja, vrednotenja in sodelovanja v izobraževalnem procesu, kar se še posebej nanaša na neformalno in formalno pridobivanje znanja. - Pripravljanju nastopa h kvalitetnim informacijam in nasvetom, ki naj bodo vezane na pridobivanju izobrazbe v vsej Evropi vse življenje. - Pripravljanju pogojev za izvajanje vse-življenjskega u enja im bližje državljanom. Cilj politike vse-življenjskega u enja bi moral biti usklajevanje interesov in potreb razli nih dejavnikov, vklju enih v proces uvajanja vse-življenjskega u enja na na in, ki bi omogo il smotrn razvoj in nadzor kompleksne stvarnosti (Jug, Vukovi , 2003).. Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 13 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 3.6. Organizacijske oblike izobraževanja odraslih Oblika je na in organiziranosti izobraževanja ali u enja (Jelenc, 1996). Katera oblika najbolje odgovarja predvidenemu cilju, vsebini, pogojem in strukturi udeležencev je najpogostejše vprašanje, ki se zaradi raznovrstnih potreb, možnosti in drugih dejavnikov pojavlja pri planiranju. Izbor organizacijskih oblik je zasnovan na podlagi naslednjih kriterijev: število, stalnost, aktivnost in oddaljenost udeležencev. Lo imo dve osnovni skupini organizacijskih oblik: - oblike dela s stalno skupino udeležencev - oblike dela z nestalno skupino udeležencev 3.6.1. Oblike dela s stalno skupino udeležencev Šola ali oddelek Tu gre za ustaljeni predmetno – razredni sistem, v katerem se u ijo u enci hkrati vrsto predmetov in napredujejo postopno iz razreda v razred. Ob asno se prepleta tudi s te ajnim sistemom. Pri šolah za odrasle se lahko težiš e izobraževanja prepleta z dopisnim poukom z ob asnimi konzultacijami, lahko pa se prenese tudi na inštruktažni pouk. Konzultacija Konzultacije delimo glede na obdobje, obliko kontakta, vsebino, število udeležencev in funkcijo na: - ob asne in stalne - skupinske in individualne - neposredne in posredne - tematske in splošne - uvodne, pripravljalne, kontrolne in zaklju ne (Jug, 2002). Konzultacija usmerja samostojno u enje in študij z medsebojnim ustnim ali pisnim kontaktiranjem ali komuniciranjem. Predvsem spodbuja aktivnost, za razliko od klasi ne šole, saj lahko sprašuje le tisti, ki ima dolo eno predznanje. Seminar Beseda seminar izhaja iz latinske besede »seminarium« in pomeni drevesnica. Seminar je skupinska oblika izobraževanja, ki je namenjena obravnavi dolo ene ožje teme ali vsebine v krajšem, strnjenem asu. Poudarek je na aktivnem sodelovanju udeležencev, kon no znanje pa se praviloma ne ugotavlja. Seminar sestoji iz treh opredelitev: - seminar je kratek, - seminar je natan no opredeljen, - seminar mora imeti program, katerega cilj je korist za udeležence.. Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 14 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Te aj Te aj je oblika izobraževanja, pri kateri se u na snov podaja udeležencem, praviloma skupini oseb, sistemati no, iz rpno in po zahtevanem zaporedju. Pogosto se ugotavlja kon no znanje in se izda o tem potrdilo ali spri evalo. Težiš e je najve krat na enem samem predmetu ali predmetnem podro ju. Te aj delimo na dva razli na tipa: - osnovni ali za etni - nadaljevalni Krožek ali študijska skupina Krožek temelji na individualnem študiju, izmenjavi izkušenj in se pogosto povezuje s študijskimi potovanji. Število lanov je do petnajst in se sestajajo ob asno. Tematika dela je raznolika, prav tako tudi metode. Kolokvij Pomeni zbor strokovnjakov, ki o enem ali ve vprašanjih enakopravno razpravljajo. Simpozij Simpozij pomeni druženje strokovnjakov, kjer razpravljajo o isti temi z ve vidikov ali pa o ve temah z enega samega vidika. Glede na krog povabljenih lahko govorimo o odprtem ali pa zaprtem tipu. Posvet Pripravi organizator, kadar za uti potrebo po strokovnih in znanstvenih reševanjih pomembnih strokovnih vprašanj in povabi dolo en krog ljudi razli nih funkcij in profesij. Konferenca Je oblika dela predstavnikov raznih organizacij ali institucij, ki analizirajo v naprej dolo eno problematiko ter sprejemajo skupna stališ a o nekem vprašanju. Sestava udeležencev je obi ajno heterogena. Kongresi Imajo nalogo obveš anja, dogovarjanja in posvetovanja o skupnih nalogah, minulih dosežkih in na rtih za prihodnost, kjer je število udeležencev obi ajno veliko (Jug, 2002). 3.6.2. Oblike dela z nestalno skupino udeležencev Javno predavanje V prvih ustanovah je bila tradicionalna oblika dela za izobraževanje odraslih. Predstavljajo ustno komuniciranje med predavateljem in avditorijem. Dober predavatelj lahko z avdio vizualnimi pripomo ki doseže lepe uspehe. Enosmernost komuniciranja se lahko uspešno dopolni z diskusijo. Med javna predavanja uvrš amo: - javne tribune - diskusijski ve er, okrogle mize, tematski ve eri. Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 15 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Ciklus predavanj Vsebuje niz tematsko povezanih predavanj. Organizira se takrat, ko se ugotovi ve ji interes za neko podro je, ki ga ni mogo e obdelati z enim samim predavanjem in ne obstaja možnosti za seminar ali te aj (Jug, 2002). S to obliko se zadovolji potrebe števil nejšega, vendar nestalnega poslušalstva. Obi ajno je sestavljen iz štirih do sedmih predavanj.. 3.7. Metode izobraževanja odraslih Beseda »methodos« je grškega izvora in ima trojen pomen: iskanje, na in in pot. Z izrazom metoda v splošnem pomenu besede ozna ujemo na in, kako neko dejavnost ali aktivnost najustrezneje in najbolje opraviti. Metoda je pot, na in in prijemi, ki omogo a izpeljavo izobraževalne naloge (Jelenc, 1996). Metoda pomeni torej smotrno in na rtno delo, s katerim dosežemo ob minimalni porabi energije, asa in materiala maksimalne rezultate. Tudi izobraževanje je dejavnost in metode v tej dejavnosti imenujemo u ne metode. Metoda izobraževanja odraslih je dolo en na in dela andragoškega delavca in zajema izbrani splet opravil, ki omogo a udeležencem, vklju enim v izobraževalno obliko, da osvajajo nova znanja, spretnosti in navade ter tako vpliva na njihovo osebnost. Za kakovostno izobraževanje in im u inkovitejšo dosego ciljev sta pomembna poznavanje in ustrezna uporaba metod izobraževanja. Metode, ki jih uporabljamo morajo biti im bolj raznolike. Obstaja ve klasifikacij vzgojno izobraževalnih in u nih metod. Dve najve krat uporabljeni klasifikaciji bom tudi na kratko predstavil. 3.7.1. Metode glede na število udeležencev Metode masovnega izobraževanja odraslih Z masovnim izobraževanjem ni mogo e ena iti vsake družbene aktivnosti, eprav so v preteklosti le te imele tudi zna aj ali videz izobraževalne dejavnosti. Množi no izobraževanje razlikujemo od ostalih družbenih dejavnosti po vnaprej postavljenem smotru. Te metode dopuš ajo ve inoma samo enosmerno komunikacijo, zato je udeleženec ve inoma obsojen na pasivno sprejemanje. Sem uvrš amo: predavanja, poslušanje govora, gledanje filma, poslušanje diskusij,…. Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 16 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Metode skupinskega izobraževanja odraslih So najpogosteje uporabljen na in dela z odraslimi udeleženci in jih zaradi boljše preglednosti delimo na dve skupini: - frontalne metode pri katerih andragoški delavec prenaša znanje sam ali s pripomo kom. Andragog je v vlogi vira znanja in oddajnika, izobraževanci pa so v vlogi sprejemnika. Sem uvrš amo: pripovedovanje, predavanje, demonstracija, laboratorijsko delo (vsi udeleženci delajo enako kot predavatelj), vadenje (vsi ponavljajo za predavateljem),… - frontalne metode pri katerih andragog nima ve osnovne naloge vira znanja in oddajnika. Udeleženci sodelujejo kot oddajniki in kot sprejemniki. Sem uvrš amo: razgovor, diskusija, laboratorijsko delo, prou evanje primerov, igranje vlog,… Metode individualnega izobraževanja odraslih Predavatelj »stopa« v neposreden stik samo z enim udeležencem. U enje poteka kot proces medsebojne komunikacije med dvema osebama. Pot, po kateri poteka individualno izobraževanje odraslih se razlikuje od skupinskega in masovnega izobraževanja (Jelenc, 1996). Zaradi boljše preglednosti te metode delimo na dve ve ji skupini: - prisoten je andragog, ki je lahko v raznih vlogah, npr. inštruktor ali mentor; sem uvrš amo: dialog, inštrukcije, konzultacije, mentorstvo,… - udeleženec izobraževanja je povsem samostojen; sem pa uvrš amo: opazovanje razli nih dejavnosti, u enje na osnovi lastnih izkušenj in prakse, samostojno delo na tekstu, izobraževanje s pomo jo sistemati nega spremljanja medijev,… 3.7.2. Metode glede na aktivnost udeležencev Pasivne izobraževalne metode Pri tej metodi imajo u itelji zelo poudarjeno vlogo, saj nastopa kot izklju ni posredovalec informacij in znanja. Izobraževanci poslušajo, gledajo in si zapisujejo, a ostanejo pasivni pri prejemanju informacij od u itelja, ki govori, piše ali riše na tablo in uporablja tudi druga u na sredstva. Ta metoda se uporablja pri množi nih izobraževalnih oblikah, predvsem takrat, ko izobraževanci nimajo skoraj nikakršnega predznanja. V današnji andragoški praksi najve uporabljamo naslednje pasivne metode: metoda predavanja, metoda pripovedovanja, metoda opisovanja, metoda pojasnjevanja, metoda poro anja in metoda kazanja (Možina in drugi, 1998). Nekateri menijo, da gre dejansko samo za eno metodo in sicer metodo razlage. Kakorkoli, zgoraj naštete metode so si med seboj zelo blizu tako, da jih v izobraževalnem procesu pogosto med seboj prepletamo in kombiniramo. Pasivno-aktivne ali kombinirane izobraževalne metode Od pasivnih metod se ne razlikujejo le po izvoru znanja, temve tudi po upoštevanju skupne dejavnosti vseh subjektov izobraževalnega procesa, u itelja in izobraževanca. Pasivno-aktivne izobraževalne metode so: metoda razgovora, metoda diskusije, metoda vaj, metoda prou evanja primerov, metoda igranja vlog, metoda urjenja (Možina in drugi, 1998).. Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 17 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Aktivne izobraževalne metode Izobraževanec si mora pri teh metodah znanje pridobivati iz drugih virov, kjer izvor znanja ni u itelj. U itelj mu lahko pri pridobivanju znanja le pomaga z nasveti in razli nimi navodili. Aktivne izobraževalne metode so: metoda dela z besedili, metoda dogodka, projektna metoda, metoda programiranega u enja, metoda u enja z ra unalnikom (Možina in drugi, 1998).. 3.8. Faze izobraževanja Ko se odlo imo za izobraževalno akcijo, najprej ugotovimo potrebo po izobraževanju, ki jo želimo zadovoljiti. Andragoški ciklus je povezava šestih razli nih faz izobraževanja. Vklju uje preu evanje potreb, na rtovanje programa izobraževanja, programiranje, neposredne priprave, organiziranje procesa izobraževanja in vrednotenje rezultatov izobraževanja (Jug, 2002). 3.8.1. Preu evanje potreb Potreba po izobraževanju je razlika med znanjem, spretnostmi in drugimi osebnostnimi lastnostmi, ki jih lahko razvijemo z izobraževanjem in so potrebne za uspešno opravljanje dolo enih dejavnosti ali funkcij in tistim znanjem, spretnostmi in osebnostnimi lastnostmi, ki jih odrasli že ima (Jelenc, 1996). Prva faza je torej preu evanje potreb in kot taka temeljna faza, ki je podlaga za na rtovanje programov v izobraževanju odraslih. Potrebe delimo na: - posameznikove potrebe - potrebe organizacije ali institucije - potrebe skupnosti ali družbe Preu evanje potreb po izobraževanju je pomembno s stališ a organizacij, ker morajo skrbeti za skladnost izobrazbe in usposobljenosti z zahtevami dela. Pomembno pa je tudi za vsako institucijo za izobraževanje odraslih, ker mora svoje na rte in programe temeljiti na potrebah odraslih. Izobraževalni program, ki ne bi odseval potreb odraslih v dolo enem okolju, bi kljub svoji vsebinski neopore nosti ostal brez odziva. Odgovor na vprašanje, kaj potrebujejo posamezne kategorije delavcev, mora iskati ne le vsebino potreb, marve tudi njihovo intenziteto (kaj je bolj potrebno in kaj manj). Da bi ugotovili potrebe po izobraževanju odraslih, iš emo razliko med dejanskim in potrebnim znanjem, med sedanjo in potrebno izobrazbo. Razlike med dejanskim in optimalnim stanjem bodo izhodiš e za na rtovanje, kako spremeniti stanje in kaj moramo dodajati posameznim kategorijam zaposlenih. Pri strokovnem usposabljanju bomo primerjali izpolnjevanje predpisanih norm po kvantiteti in kvaliteti z realno. Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 18 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. pri akovanim oziroma dosegljivim. Iskali bomo vzroke razlik in pomanjkljivosti v znanju in izurjenosti zaposlenih. Potrebe preu ujemo z razli nimi metodami: - metoda analize problemov - metoda odkrivanja interesov - metoda spremljanja razvojnih zahtev - metoda poklicnih profilov Navedene metode za odkrivanje potreb v praksi najve krat kombiniramo, da se med seboj dopolnjujejo. Ko ugotovimo potrebe je seveda potrebno postaviti splošne in programske cilje. Splošni cilji so navadno presplošni in preohlapni ter se izrodijo. Bolj so pomembni torej programski cilji, ki so specifi ni in h katerim naj bo program usmerjen. Ti cilji bodo vsebovali že predvidene dejavnosti, ki bodo vodile k dolo enemu programu. V interesu vseh, tako posameznikov, kot organizacije in družbe je izšolati im boljše pilote, kar je obenem tudi splošni cilj šolanja. Programski cilji pa so seveda to no definirani v samem programu prešolanja za vsako vajo posebej. 3.8.2. Na rtovanje izobraževanja Z na rtovanjem izobraževanja se odlo amo za dolo ene vrste izobraževanja, za njihov obseg, za število udeležencev, za asovne determinante posamezne izobraževalne dejavnosti, o nosilcih posameznih dejavnosti in o potrebnih finan nih sredstvih. Z dolgoro nimi plani izobraževanja skušamo v organizaciji v globokih okvirih opredeliti predvsem kadrovsko izobraževalno strategijo in cilje. Slednje operacionaliziramo v kratkoro nih planih izobraževanja ali razvoja kadrov. Temeljne sestavine teh planov so: programska komponenta, izvedbena komponenta in finan na komponenta (Možina in drugi, 1998). V programski komponenti opredelimo strukturo izobraževalnih ali kadrovsko razvojnih ukrepov, s katerimi bomo zadovoljevali globalne in diferencirane izobraževalne potrebe. Izhajajo iz te predpostavke vsebuje programska struktura plana izobraževanja te sestavine: programe za pridobitev strokovne izobrazbe, programe izpopolnjevanja in programe usposabljanja (Možina in drugi, 1998). V izvedbeni komponenti opredelimo izvajalce posameznih programov, trajanje izobraževanja, kraj izobraževanja, rok izvedbe ali rok za dokon anje izobraževanja ter obseg izobraževanja po posameznem programu, se pravi število izobraževancev ali število izobraževalnih skupin, za vse programe, vklju ene v programsko komponento. V okviru posameznega programa ima lahko tudi ve rubrik. Podlaga za opredelitev finan ne komponente so podatki, opremljeni s programsko in izvedbeno komponento. Z njo opredelimo koliko bo izobraževanje stalo. Zaradi olajšanega izra una je v okviru te komponente smotrno opredeliti naslednje podatke: Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 19 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. ceno na izobraževanca ali skupino, število obra unskih enot ter celotna sredstva po posameznem letniku ali programu. Izdelan plan izobraževanja moramo predložiti vodstvu organizacije in upravnim odborom v obravnavo in potrditev. Potrjen plan izobraževanja je temelj za nadaljnje delo, se pravi za programiranje, organizacijo in izvedbo ter vrednotenje izobraževanja. 3.8.3. Programiranje izobraževanja Podlaga za delo pri pripravi tako imenovanih internih izobraževalnih programov je plan izobraževanja. Gre za programe, ki jih ne morejo zadovoljiti niti v okviru obstoje ega sistema strokovnega oziroma poklicnega izobraževanja, niti v sodelovanju z zunanjimi ponudniki izobraževalnih storitev. Lep primer je prešolanje pilotov helikopterjev. Tehnike programiranja so specifi ne za razli ne oblike in podro ja izobraževanja, vendar ve inoma vklju ujejo enake osnovne stopnje. Najprej naredimo na rt programa, v katerem opredelimo osnovna podro ja izobraževanja (Možina in drugi,1998). Nato uredimo in razvrstimo znanja in veš ine, ki smo jih ugotovili s prou evanjem potreb po izobraževanju. Sledi natan no raz lenjevanje posameznih podro ij na tematske celote in osnove. Tretja stopnja je v okviru dolo ene teme ali vaje, ki je del programa, ugotoviti in razporediti vsebino. Je najtežja stopnja, v kateri dokon no didakti no oblikujemo gradivo. Iz programa morata iti razvidna tako obseg kot globina, saj je od tega odvisno, v koliki meri bomo lahko dosegli cilje programa. Interni izobraževalni programi so raznovrstni in številni, tako po namenu kot po vsebini, zato prakti no ni mogo e našteti vseh. Našteli jih bomo le nekaj: - Programi za usposabljanje delavcev za samostojno opravljanje dela v okviru poklica ali stroke, za katere obstoje e izobraževalne institucije ne dajejo vsega potrebnega znanja, - Programi splošnega izpopolnjevanja in dopolnilnega izobraževanja delavcev, - Programi usposabljanja delavcev za primere, ko organizacija vpeljuje nove tehnike dela, nove delovne metode, nova delovna mesta in podobno (Možina in drugi, 1998). Program prešolanja pilotov lahko uvrstimo med prve programe. 3.8.4. Neposredne priprave Neposredne priprave vklju ujejo veliko administrativnega dela. To delo se nanaša predvsem na izbiranje in pripravo u iteljev, zagotavljanje prostora in pripomo kov, svetovanje pri vpisu, obveš anju javnosti, propagandi in financiranju. Pripravo izobraževanja je potrebno prilagoditi tudi potrebam udeležencev in celotne skupine, njeni velikosti, oblikam dela, saj je po utje udeležencev pri u enju bistvenega pomena. Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 20 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. To, da je dobra priprava prvi pogoj uspešnega dela, velja prav gotovo tudi za izobraževanje odraslih. 3.8.5. Organizacija in izvedba izobraževanja To je osrednja faza, kjer se udeleženci u ijo nova znanja, spreminjajo stališ a, navade in s tem vplivajo na vrednostni sistem. Sestoji iz priprave in usklajevanja vseh dejavnikov in ukrepov, potrebnih za u inkovito izvajanje izobraževalnih procesov. Temeljne naloga izvedbe izobraževanja je, da s pomo jo uporabe ustreznih metod, sredstev, u nih oblik in pripomo kov im u inkoviteje dosežemo cilje programa. Poudariti je potrebno, da je upoštevanje didakti nih in andragoških zakonitosti nujen pogoj za uspešnost in u inkovitost izobraževanja zaposlenih. Kako poteka izobraževanje je odvisno od prejšnje odlo itve in priprave programa. U enje lahko poteka neposredno ali posredno, torej s predavateljem ali brez njega. 3.8.6. Vrednotenje rezultatov izobraževanja Ugotavljanje u inkov in posledic izobraževanja, stopnjo, do katere smo uresni ili zastavljene cilje in pokrili ugotovljene izobraževalne potrebe, ugotovimo z dejavnostjo vrednotenja izobraževanja. O notranjem vrednotenju izobraževanja govorimo, ko izobraževalno dejavnost spremljamo in vrednotimo predvsem na podlagi u inkov, ki se kažejo v rezultatih izobraževancev med in po kon anem izobraževalnem procesu. O zunanjem vrednotenju izobraževanja pa govorimo, e vrednotimo izobraževanje na podlagi u inkov, ki se kažejo v rezultatih izobraževancev kasneje, v delovnem procesu. Pri šolanju pilotov je vrednotenje rezultatov izjemnega pomena. e rezultati posameznih izobraževancev med samim prešolanjem niso zadovoljivi se jih odstrani iz procesa usposabljanja. e pa niso zadovoljivi rezultati vseh ali pa ve ine, potem je nujno potrebno nekaj spremeniti, saj so sicer posledice usodne. Za zunanje vrednotenje izobraževanja se pri šolanju pilotov kot najbolj skrajni kriterij uporablja število letalskih nesre , za katere je znano, da je glavni krivec loveški faktor, na kar lahko vplivamo z ustreznim usposabljanjem. Zavedati se moramo, da so posledice letalskih nesre skoraj vedno katastrofalne, saj imamo poleg velike materialne škode tudi loveške žrtve.. Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 21 od 88.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 4. SPLOŠNO O PROGRAMU PREŠOLANJA 4.1. Kratice in okrajšave Zaradi lažjega razumevanja vsebine diplomske naloge je v tej to ki podana razlaga vseh tujih kratic, ki so uporabljene. Ker so kratice angleškega izvora, ji sledi najprej angleški pomen, nato pa še slovenski prevod. AMC – Acceptable Means of Compliance – U ni na rt CPL(H) – Commercial Pilot Licence (Helicopter) – Dovoljenje poklicnega pilota helikopterja EFIS – Electronic Flight Information System – Elektronski sistem letalskih instrumentov ETA – Estimated Time of Arrival – Pri akovan as prihoda FCL 1 – Flight Crew Licensing (Aeroplane) – Izdajanje dovoljenj letalski posadki za letala FCL 2 – Flight Crew Licensing (Helicopter) – Izdajanje dovoljenj letalski posadki za helikopterje FCL 3 – Flight Crew Licensing (Medical) – Izdajanje zdravniških spri eval letalski posadki FI(H) – Flight Instructor (Helicopter) – Inštruktor letenja za helikopter IFR – Instrument Flight Rules – Pravila instrumentnega letenja ICAO – International Civil Aviation Organization – Mednarodna organizacija za civilno letalstvo IGE – In Ground Effect – Z odbojnim u inkom tal JAR – Joint Aviation Requirements – Skupne letalske zahteve OGE – Out of Ground Effect – Brez odbojnega u inka tal PIC – Pilot In Command – Vodja zrakoplova PPL(A) – Private Pilot Licence (Aeroplane) – Dovoljenje športnega pilota letala VFR – Visual Flight Rules – Pravila vizualnega letenja Tilen Berger: Program prešolanja pilotov na helikopter Bell 206 JetRanger. stran 22 od 88.