Vloga in pomen policije pri zagotavljanju mobilnosti in varnosti v zimskih razmerah

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo. VLOGA IN POMEN POLICIJE PRI ZAGOTAVLJANJU MOBILNOSTI IN VARNOSTI V ZIMSKIH RAZMERAH. Oktober, 2014. Tamara Posavec Mentor: Ljubo Zajc.

ZAHVALA Zahvaljujem se svojemu mentorju profesorju Ljubo Zajcu za usmeritve in pomoč pri diplomski nalogi ter svoji družini za podporo.. 2.

KAZALO ZAHVALA ........................................................................................... 2 POVZETEK ......................................................................................... 5 SUMMARY .......................................................................................... 6 1 UVOD............................................................................................. 7 2 OPREDELITEV PROBLEMA ..................................................................... 10 3 CILJ IN NAMEN DIPLOMSKE NALOGE ........................................................ 11 4 UPORABLJENE METODE ....................................................................... 11 5 PROMETNA VARNOST ......................................................................... 12 5.1 Pregled prometnih nesreč od leta 2009 do leta 2012 ............................... 14 5.2 Pregled prometnih nesreč ter njihovih posledic v zimskem obdobju od leta 2009 do leta 2012 ................................................................................... 14 5.2.1 Število mrtvih udeležencev v prometu od leta 2001 do leta 2011 s trendom 2022 .......................................................................................... 15 6 PROMETNE NESREČE .......................................................................... 16 6.1 Dejavniki prometnih nesreč ............................................................ 17 6.2 Posledice prometnih nesreč ............................................................ 18 6.3 Izboljšanje stanja – nacionalni program .............................................. 18 6.3.1 Vizija nič - nič mrtvih in nič huje telesno poškodovanih ...................... 18 6.3.2 Uveljavitev najboljših standardov varnosti v cestnem prometu ............. 19 6.3.3 Celovit pristop do varnosti v cestnem prometu ................................ 19 6.3.4 Subsidiarnost, sorazmernost in deljena pristojnost ............................ 19 7 ZIMSKE RAZMERE IN CESTNI PROMET ....................................................... 20 7.1 Pravilnik o vrstah vzdrževanja del na javnih cestah in na nivoju rednega vzdrževanja ................................................................................... 21 7.2 Mobilnost v zimskih razmerah .......................................................... 22 7.2.1 Posebna zimska oprema cest ...................................................... 23 7.3 Organiziranost zimske službe .......................................................... 24 7.3.1 Naloge zimske službe po končani zimi ........................................... 25. 3.

7.3.2 Vpliv tovornega prometa na izvajanje del zimskih služb ..................... 25 8 POLICIJSKI NADZOR IN UREJANJE PROMETA POZIMI – PRAVNI ASPEKT................. 28 8.1 Organizacijski aspekti policije pozimi ................................................ 28 8.2 Naloge in delovanje policije pozimi ................................................... 30 8.2.1 Kaznovanje .......................................................................... 30 8.2.2 Nadzor ................................................................................ 31 8.2.3 Izločanje ............................................................................. 31 8.2.4 Patruljiranje ......................................................................... 32 8.3 Sodelovanje z drugimi organizacijami ................................................ 32 9 KLJUČNE UGOTOVITVE ....................................................................... 34 10 ZAKLJUČEK ................................................................................... 36 LITERATURA ...................................................................................... 38. Kazalo tabel Tabela 1: Prometne nesreče v zimskem času (od novembra do marca) od leta 2009 do leta 2012 ......................................................................................... 14 Tabela 2: Prometne nesreče ter njihove posledice v zimskem obdobju (od novembra do marca) od leta 2009 do leta 2012 ......................................................... 14. 4.

POVZETEK Diplomska naloga govori o zagotavljanju varnosti in mobilnosti v zimskih razmerah. Na podlagi določenih zakonov o cestah, policiji in zimskih službah, je prikazano kako vsi skupaj delajo in sodelujejo, da bi bila zagotovljena varnost v cestnem prometu. Teoretično je prikazan cestni promet pozimi ter zimske razmere. Predstavljeni so tudi najbolj pogosti zimski vremenski pojavi: sneg, led, veter... Zaradi zelo pomembne mobilnosti, ki poteka skozi Slovenijo je predstavljeno kako je le- ta zagotovljena, kadar pride do zimskih razmer. Prometne nesreče so del cestnega prometa ter so v Sloveniji zelo pogoste v cestnem prometu, na podlagi tega so prikazani dejavniki prometnih nesreč prav tako tudi posledice. Prikazana in predstavljena je tudi statistika prometnih nesreč v zadnjih štirih letih. Ker pa govorimo o zagotavljanju varnosti in je za to v veliki meri odgovorna policija, so v drugem delu diplomske naloge predstavljene naloge policije. Na podlagi sprejetih zakonih v Republiki Sloveniji. je predstavljen nadzor policije ter kako. zagotavljajo varnost in mobilnost v zimskih razmerah. Da pa bi to vse potekalo tako kot mora, je sodelovanje med policijo ter drugimi zimskim organizacijami ključnega pomena. Najbolj pomembna je medsebojna komunikacija saj če pride do problema pri pretoku informacij se varnost cestnega prometa zmanjša. Na podlagi že predstavljenih nalog je zajeto bistvo kako poteka komunikacija in kje se po navadi zalomi. Ob raziskavi tega problema in z upoštevanjem zakonov so podani predlogi za morebitno boljše sodelovanje med organizacijami ter policijo, kateri bi pripomogli k boljši varnosti v cestnem prometu ter omogočili boljšo mobilnost v zimskih razmerah.. Ključne besede: policija, cestni promet, varnost, mobilnost, zimske razmere. 5.

SUMMARY The diploma thesis is about ensuring safety and mobility in winter conditions. On the basis of specific laws on the roads, police and winter services, it is shown how all work together and cooperate in order to ensure road traffic safety. Theoretically is shown road traffic in winter, and winter conditions. What is also presented are the most common winter meteorological phenomena: snow, ice, wind ... Due to the very important mobility passing through Slovenia is presented how it is guaranteed when it comes to winter conditions. Traffic accidents are part of the road traffic and are very common in the road traffic in Slovenia; on this basis, the factors of traffic accidents as well as the consequences are presented. Displayed and presented is also traffic accidents statistics over the last four years. Since we are talking about ensuring safety and this is largely the responsibility of the police, the second part of the diploma thesis presents the tasks of the police. Pursuant to the laws of the Republic of Slovenia is presented control of the police and how they ensure the safety and mobility in winter conditions. However, that all goes as it should, the cooperation between the police and other winter organizations is essential. The most important is interpersonal communication, because if there is a problem in the flow of information, the road traffic safety is reduced. Based on the already presented tasks is covered the essence of how communication takes place and where it usually goes wrong. At study of this problem and taking into account the laws, suggestions for possible better cooperation between the organizations and the police are given, which would serve to strengthen road traffic safety and enable greater mobility in winter conditions.. Keywords: police, road traffic, security, mobility, winter conditions. 6.

1 UVOD Dandanes si življenja brez prevoznega sredstva ne moremo prestavljati. Zaradi gospodarskega razvoja države se je povečala tudi tranzitnost. Prav tako, se je v zadnjih stotih letih spremenil tudi naš ritem življenja. Vse je postalo hitro, na dosegu enega klika, velikokrat se zgodi, da ima dan premalo ur za vsa opravila, ki jih moramo opraviti. Ta »svetlobna« hitrost življenja nas pripelje tudi do tega, da smo kdaj primorani prepeljati daljše razdalje v zelo kratkem času, na primer zjutraj smo imeli sestanek v Kranju pred poldnevom pa se moramo naslikati v Novem mestu. Če hočemo obdržati službo ali dobiti plačo moramo to seveda narediti in po možnosti ne zamuditi na drugi sestanek, kako to izpolnimo? Vozimo hitreje kot določajo omejitve na cesti. Kaj se zgodi? Smo v prekršku, ker vozimo prehitro ter na cesti ogrožamo sebe in druge udeležence v prometu. Slovenija je majhna država in prav zaradi svoje »majhnosti« se v prometu dnevno znajde veliko takšnih udeležencev, ki jo vsak dan skoraj dobesedno prepotujejo, ko se vozijo v službo in nazaj domov. Tako rekoč, smo odvisni od prometnih poti in s povečanjem udeležencev v prometu se posledično poveča tudi število prometnih nesreč. V Sloveniji smo udeleženci v prometu obravnavani kot potencialni storilci kaznivih dejanj. Se pravi, ko oseba zakoraka na pločnik, se usede na kolo, obuje rolerje, sede za volan, in posledično postane potencialni storilec kaznivega dejanja v prometu. Poleg tega, je Slovenija zelo tranzita evropska država saj se pri nas križata dve pomembni gospodarski poti, prva pot povezuje zahodno in severno Evropo z jugovzhodno in zahodno Evropo, druga pa jugozahodno Evropo s srednjo in vzhodno Evropo, zato jo vsak dan prevozi na stotine tovornih vozil, ki prevažajo blago. Velik pomen ima tudi za turiste, ne kot turistično najbolj obiskane države, ampak kot prehodna država; na primer, poleti se večina ljudi, ki živijo severno od nas samo pelje skozi Slovenijo, da pride do želenih počitniških destinacij južneje od nas. Tranzitnost naše države ima poleg pozitivne strani, na primer zaslužek s prodajo vinjet, s povečano prodajo izdelkov na bencinskih servisih, ki se nahajajo na avtocestah, tudi negativno stran. Ta negativna stran se kaže v onesnaževanju okolja, gostota prometa pomeni zastoje in ure čakanja, povečano število prometnih nesreč ter uničevanje cestnih infrastruktur. Slovenija je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope. Leži na stičišču alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta. Zaradi svoje geografske lege ima raznoliko 7.

podnebje. Submediteransko podnebje je omejeno na jugozahodno Slovenijo, je toplo in milo zaradi vpliva morja. Zmerno celinsko podnebje je značilno za večji del Slovenije, zime so precej hladne, poletja pa precej vroča. Alpsko podnebje je značilno predvsem za visokogorja in višje planote. Je najbolj ostro podnebje v državi, temperature so vse leto nižje kot drugod po državi ter ima največ padavin. Se pravi, če se vozimo v službo iz Kopra v kateri koli drugi konec Slovenije, lahko v samo eni vožnji naletimo na več različnih vremenskih pojavov in stanj na cesti. Od dežja, snega, močnega vetra vse do zaslepljujočega sonca. To pomeni, da morajo udeleženci v prometu svojo vožnjo prilagoditi vremenskim razmeram, kar zahteva zbranost voznika, primerno opremo vozila ter seveda izkušnje. Ker prihajamo iz primorskega konca Slovenije bomo podali konkreten primer v času zime. Odpeljemo se iz Kopra proti Ljubljani. V Kopru je sončno, cesta je suha, prilagodimo se na sončno svetlobo in zapeljemo v predor Kastelec. Ko pridemo ven iz predora, nas na drugi strani preseneti sneg. Takoj moramo prilagoditi svojo vožnjo snežnim razmeram. Večina udeležencev v prometu, ki prihaja s primorskega konca, se snegom ne sreča prav velikokrat, zato imajo težave s prilagoditvijo vožnje na snežne razmere na cesti. Dogaja se tudi, da veliko voznikov, vozila nima opremljenega z vso potrebno zimsko opremo, s tem ovirajo ostale udeležence v prometu ter povzročijo zastoje na cesti. Pretekla zima (2012/2013) je na cestah povzročila veliko težav. Prvi decembrski sneg je otvoril sezono kaosa na cestah. Bilo je ogromno zdrsov tovornih in osebnih vozil, ki niso bila opremljena z obvezno zimsko opremo. Posledica tega so bili daljši ter večurni zastoji na primorski avtocesti. Najhuje je bilo, ko so morali za več ur zapreti primorsko avtocesto zaradi močnega vetra in obilnega sneženja (Avtoceste, 2013). Zaprtje primorske avtoceste je takrat za državo predstavljalo velik izpad dohodka, saj veliko ljudi ni moralo v službo. Glede na kaotično stanje na primorski avtocesti, so se seveda začela porajati vprašanja glede odgovornosti za nastali kaos. Kdo je odgovoren in kriv za nastalo situacijo? Ena stran je valila krivdo na Policijo, druga stran na Dars, tretja na organizacijo in sodelovanje obeh. Kot se zadnja leta rado dogaja v naši čudoviti državi, krivde seveda ni prevzel nihče, priča smo bili samo kazanju s prstom z ene na drugo stran (Kos, 2012). Mi pa mislimo, da temu ni tako. Napovedi vremena so bile jasne, da bo sledilo poslabšanje vremena z močnim sneženjem. Obvestila o »rdečem« alarmu na cestah pa ni bilo nikjer. Ko je prišlo do močnega sneženja, ni bilo prave signalizacije, ni bilo posredovanja policistov, da o plužnih službah ne govorimo. Komunikacija med 8.

policisti in ostalimi zimskimi službami je bila slaba, zato je prišlo do zakasnitve izvajanja dela Policije. Z izločanjem tovornjakov se je začelo prepozno, kar je privedlo do zdrsov le-teh ter dolgih zastojev. Signalizacija prav tako ni bila najboljša, zaradi obilnega sneženja pa tudi slabo vidna. Ni bilo koordiniranih odločitev o izvajanju aktivnosti vseh služb, upravljavci cest so na koncu morali cesto zapreti, saj je bila le-ta popolnoma zasnežena in neprevozna. Po tej kalvariji so se začela porajati razna ugibanja, če bi se v primeru prave in urejene komunikacije razpleti dogodkov hitreje in učinkoviteje odvili. Poleg nesposobnosti sodelovanja policije in ostalih zimskih služb, pristojnih za kaotično stanje na cestah, nosijo del krivde tudi vozniki, ki so bili udeleženi v teh dogodkih. Policisti so zabeležili veliko kršitev glede neupoštevanja zakona o obvezni zimski opremi ter neupoštevanja signalizacije o izločanju tovornih vozil. Prav ti so ignorirali signalizacijo ter nadaljevali pot in tako povzročili zastoje zaradi zdrsov na vozišču (Avtoceste, 2013). Na vprašanje, kako priti do točke, da komunikacija poteka pravilno in pravočasno med policijo in ostalimi zimskimi/cestnimi službami, bomo skušali odgovoriti tekom diplomskega dela.. 9.

2 OPREDELITEV PROBLEMA Slovenija leži v severno zmerno toplem pasu. S tem je določen okvir za podnebje. Od tod štirje letni časi in pestra menjava vremena, ki je najbolj občutna prav pozimi. Posledica tega pa je, da se vremensko stanje po Sloveniji ob določenih urah na določenih krajih razlikuje. Se pravi, če se peljemo iz enega konca v drugi konec Slovenije, se na poti lahko srečamo z različnimi vremenskimi stanji. Od megle, snega, poledice, burje in dežja do sonca. Za voznike to pomeni primerno prilagoditev na te pojave, od tega, da vozilu delujejo meglenke do tega, da imajo v prtljažniku verige. Pametno je tudi, da se prej pozanimajo o samem stanju na cestah (T.L., M.U., 2012). Pomembno vlogo ima tudi policija ter druge cestne službe. Varnost v cestnem prometu je odvisna od človeka, vozila ter infrastrukture cest. Pogoj za uresničitev varnosti pa je celovitost vseh teh treh elementov hkrati. Ker pa govorimo o zimskih razmerah je potrebno omeniti tudi koeficient trenja, kot pomemben dejavnik varnosti, saj se odvisen od cestišča, vremenskih razmer in od hitrosti vožnje. V zimskih razmerah je cestišče mokro, spolzko, zaledenelo in kot posledica tega je slabši oprijem pnevmatik na cestišče. Če tukaj dodamo še slabo izkušenost voznikov, ki ne znajo prilagoditi hitrosti vožnje na stanje na cesti, je varnost vožnje zelo slaba (Bevk, 2003). Kot posebej specifične razmere na cesti za voznike, vzamemo zimske razmere. Zadevajo prav vse, tako udeležence v prometu kot organe, ki delujejo v cestnem prometu, še posebej policijo in vzdrževalce cest. Zadnja leta se na tem področju srečujemo s problemi pri prevoznosti cest, velikokrat je bila signalizacija prepozno postavljena, prepozno so izločali tovorna vozila iz prometa, pluženje in posipanje cest je bilo prepočasno in še bi lahko kaj našli. Posledice tega so bile, kaotično stanje na cestah ter zaprtje cest. Zakaj je do tega prišlo? Zakaj nihče ni prevzel odgovornosti? Zakaj samo bili priča valjenja krivde z enega na drugega? S temi vprašanji se bomo ukvarjali skozi diplomsko nalogo. Smo mnenja, da se zalomi pri komunikaciji med vzdrževalci cest in policijo. Komunikacija ne poteka tako kot je dogovorjeno. Problem se začne že na začetku, ko začnejo na informativni center prihajati klici voznikov. Te informacije so velikokrat napačne, saj vozniki posredujejo na podlagi subjektivnega mnenja. Prav vozniki so velikokrat krivi za zastoje, saj se ne prilagodijo letnemu času (to je zimi), na primer nimajo opremljenega vozila z zimsko opremo tako kot narekuje zakon o varnosti cestnega prometa. Veliko pa je tudi takih, ki so premalo usposobljeni za vožnjo v zimskih razmerah. Prometne nesreče 10.

velikokrat ne predstavljajo življenjske nevarnosti, predvsem gre za materialno škodo. Velik problem so zastoji, ki se dogajajo saj le-ti zmanjšajo prostor za izločanje vozil iz prometa (Bevk, 2003).. 3 CILJ IN NAMEN DIPLOMSKE NALOGE Namen diplomske naloge je predstavitev nalog policije in drugih organizacij pri zagotavljanju varnosti in mobilnosti v zimskih razmerah. Predstavili bomo tudi dejavnike in posledice prometnih nesreč ter raziskali kako bi se njihovo število zmanjšalo. S preučevanjem zakonov bomo poskusili ugotoviti kdo je odgovoren, ko pride do izrednih razmer v cestnem prometu ter zakaj odgovorni ne prevzamejo odgovornosti. Cilj diplomske naloge je, da ugotovimo vzroke za nastale situacije v cestnem prometu v zimskih mesecih.. 4 UPORABLJENE METODE V diplomski nalogi smo najprej zbrali ter proučili vso najdeno literaturo. Metoda, ki smo jo največ uporabili, je deskriptivna metoda. Zgodovinsko metodo smo uporabili za zajemanje podatkov o razvoju zakonodaje v Sloveniji. Z analitično metodo smo analizirali pisne vire in razne članke. Največ gradiva smo preučevali preko interneta ter zato smo uporabili tudi metodo analize internetnih virov.. 11.

5 PROMETNA VARNOST Prometna varnost se v zimskih mesecih na slovenskih cestah ne razlikuje pretirano od ostalih mesecev. Posledice prometnih nesreč v zimskem obdobju so zelo podobne, posledicam prometnih nesreč, ki se zgodijo v poletnem obdobju. Kar želimo povedati je to, da kadar se vozne razmere poslabšajo (v primeru dežja, poledice, snega, vetra...) smo tudi vozniki bolj previdni, vozimo po predpisani hitrosti, upoštevamo varnostno razdaljo, smo bolj strpni v prometu. V zimskih mesecih pride do prometnih nesreč več ali manj iz istih razlogov kot v poletnih mesecih. Še vedno se največ prometnih nesreč zgodi zaradi neprilagojene hitrosti. Pri pregledu statistike je več prometnih nesreč poleti kot pozimi, tako da ne moremo trditi, da je zima kriva za prometne nesreče (Letna poročila o delu policije, 2014). V zadnjih letih v Sloveniji izboljšujemo prometno varnost. Zmanjšuje se število prometnih nesreč. Že kar nekaj let z raznimi akcijami, vizijami ter konvencijami poskušamo preprečevati ter zmanjševati to število. Cilj h kateremu strmimo je, da na naših cestah umre čim manj udeležencev ter da se jih čim manj huje telesno poškoduje. Take akcije so kar velik strošek za državo, zaradi krize država zateguje pasove ter posledično krči vsa potrebna sredstva za zagotavljanje prometne varnosti. To seveda ni dobro, ker je prometna varnost zelo pomembna za našo, tako rekoč precej tranzitno državo. Zaradi krčenja prihaja do neuspeha pri stopnji varnosti. Kljub temu, da se po večini krčijo finančna sredstva, to na koncu predstavlja še večji strošek, saj prometna nesreča škodi družbi kot celoti in določenim posameznikom. Nastaja velika materialna in imaterialna škoda, pri katerih se zaračunajo vsi možni stroški (zdravljenje, rehabilitacija, izpad dohodka, itn.) Pomembno vlogo imajo tudi mediji, na primer oglaševanje akcij glede varnosti v prometu. Ne smemo pozabiti še na agencije, ki prostovoljno pomagajo in obveščajo ljudi glede pravilnega prečkanja cest, železnic, organizirajo predavanja na šolah, ki izobražujejo otroke o varnosti cestnega prometa. V Sloveniji se srečujemo z velikim problem financiranja takih projektov (Agencija za varnost prometa, 2014). V prometni varnosti je veliko dejavnikov in če se tej ne dopolnjujejo nimamo rezultatov. Najbolj pomemben, in v 90 % tudi kriv za prometno nesrečo je človek, ki s svojim nepravilnim ravnanjem izzove prometno nesrečo (ni krivo vreme, če pritisnemo na plin več kot je dovoljeno). Med dejavnike štejemo tudi stanje same cestne infrastrukture, ki je lahko kdaj »kriva« za prometno nesrečo (na primer, na cestišču je razpoka, zapeljemo čeznjo in preluknjamo pnevmatiko, se zaletimo v 12.

drevo. Se pravi, kljub temu, da smo vozili po predpisih smo bili udeleženi v prometni nesreči, kriva je bila pa razpoka), med te dejavnike štejemo tudi vremenske razmere. Veliko je takih voznikov, ki ne prilagodijo svoje vožnje vremenskim razmeram ter ob spremembi vremena na poti ne reagirajo pravilno. Najmanj pogost dejavnik prometnih nesreč so tehnične nepravilnosti na vozilu. Varnost cestnega prometa je odvisna od: -. odgovornega ravnanja posameznika,. -. vzgojno izobraževalnih in preventivnih institucij,. -. medijev,. -. represivnih in pravosodnih organov,. -. civilne družbe,. -. gospodarskih družb,. -. vodstev samoupravnih lokalnih skupnosti,. -. državnih organov (Agencija za varnost prometa, 2014).. »Ukrepi za izboljšanje varnosti so tehnični, prisilni (zakonodaja) in izobraževalni. Z zakonodajo in izobraževanjem lahko zmanjšamo število prometnih nesreč in omilimo njihove posledice. Z izobraževanjem vplivamo na prometno kulturo voznikov in ostalih udeležencev v prometu, zaradi česar se obnašajo odgovorneje (vožnja z zmanjšano hitrostjo, strpnost na cesti) in razmišljujoče o morebitnih posledicah rizičnega načina obnašanja. S tehnično-inženirskimi ukrepi lahko močno zmanjšamo ali celo popolnoma opravimo nekatere prometne nesreče. To dosežemo z odpravljanjem nevarnih delov prometnic ter z ustrezno konstrukcijo vozil (predvsem na področju zavornih sistemov, z oblikovanjem deformiranih con vozila). Pomembno je tudi vzdrževanje cest s katerim naj bi se doseglo takšno stanje cest, ki bo omogočalo sprejemljivo varnost, prevoznost in stroške vzdrževanja.« (Kolarič, 2009: 47). Evropska komisija je ugotovila, da vsak dan na cestah EU v povprečju umre 75 ljudi, 10 se jih huje telesno poškoduje ter 40 lažje. Leta 2012 je v prometnih nesrečah v Sloveniji umrlo 59 ljudi na milijon prebivalcev (nas je dva milijona). V primerjavi s Švedsko, Nizozemsko in Dansko, kjer jih v prometnih nesrečah umre 30 udeležencev v prometu na milijon prebivalcev (pa imajo veliko več prebivalcev kot Slovenija), se pravi nam gre za enkrat še kar slabo v primerjavi s tujino. Najbolj zaskrbljujoči podatek je, da je večina prometnih nesreč povzročena pod vplivom alkohola (10 % žensk, 90 % moških) (Jakoša, 2014).. 13.

5.1 Pregled prometnih nesreč od leta 2009 do leta 2012 Tabela 1: Prometne nesreče v zimskem času (od novembra do marca) od leta 2009 do leta 2012 (Vir: Letna poročila Policije od 2009 do 2012) LETO. ŠTEVILO PROMETNIH NESREČ. RAZLIKA. 2009. 7514. 2010. 8370. + 856= +10,2 %. 2011. 8533. + 163=+ 2 %. 2012. 8235. - 298= - 3,6 %. Iz tabele je razvidno, da je bilo najmanj prometnih nesreč leta 2009. V letu 2010 vidimo, da so se prometne nesreče povečale za kar 10,2 % več kot leto prej. V letu 2011 se je prav tako zgodilo več prometnih nesreč glede na leto 2009 (kar 1019 več), kar pomeni 2% več kot leto prej. V letu 2012 lahko v primerjavi z letom 2011 vidimo, da se je število prometnih nesreč zmanjšalo za 3,6 %. V primerjavi leta 2012 in leta 2010 vidimo, da se je število prometnih nesreč zmanjšalo za 135 (1,6 % manj).V primerjavi z letom 2009 pa je prometnih nesreč še vedno več, in to za kar 721 (8,8 %).. 5.2 Pregled prometnih nesreč ter njihovih posledic v zimskem obdobju od leta 2009 do leta 2012 Tabela 2: Prometne nesreče ter njihove posledice v zimskem obdobju (od novembra do marca) od leta 2009 do leta 2012 (Vir: Letna poročila Policije od 2009 do 2012) ŠTEVILO LETO. PROMETNIH NESREČ. TELESNO POŠKODOVANI. MRTVI. HUJE TELESNO. LAŽJE TELESNO. POŠKODOVANI. POŠKODOVANI. 2009. 7514. 2997. 54. 242. 3603. 2010. 8370. 2464. 43. 245. 3362. 2011. 8533. 2403. 42. 236. 3168. 2012. 8235. 2181. 37. 223. 2800. Tabela 2 prikazuje število prometnih nesreč, telesno poškodovanih oseb, mrtvih v prometu, huje telesno poškodovanih ter lažje telesno poškodovanih udeležencev v prometu. Število prometnih nesreč je iz leta v leto višje, nazadnje se zmanjša leta 2012. Kljub povečanju števila prometnih nesreč, se število telesno poškodovanih iz 14.

leta v leto zmanjšuje. Prav tako se je zmanjšalo število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, za kar 31,5 %. Huje telesno poškodovanih je v letu 2010 za 3 več, kasneje številka pada. Število lažje telesno poškodovanih se tudi iz leta v leto zmanjšuje, leta 2009 je bilo 3603 oseb lažje telesno poškodovanih, v letu 2012 pa le 2800, kar je za 22,2 % manj kot leta 2009. Čeprav se število prometnih nesreč iz leta v leto povečuje lahko vidimo pozitivno stran, to je, upad števila mrtvih ter huje telesno poškodovanih udeležencev v prometu.. 5.2.1 Število mrtvih udeležencev v prometu od leta 2001 do leta 2011 s trendom 2022 Strateški cilj nacionalnega programa varnosti cestnega prometa vseh Evropskih držav članic je, da se do leta 2020 v cestnem prometu ohrani čim več življenj in prepolovi število žrtev in hudo telesno poškodovanih oseb. Temu cilju sledi tudi nacionalni program, katerega izvajanje mora zagotoviti, da na Slovenskih cestah do konca leta 2022 ne bo umrlo več kot 70 oseb in ne bo hudo telesno poškodovanih več kot 460 oseb letno (Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 do 2022, 2013). Za statistiko se je uporabilo leto 2011, ko je v Sloveniji v prometnih nesrečah izgubilo življenje 141 ljudi, hudo telesno poškodovanih pa je bilo 919 udeležencev. Glede na Evropski cilj, da se do leta 2020 za polovico zmanjša število mrtvih pomeni, da na Slovenskih cestah ne sme umreti več kot 35 oseb na en milijon prebivalcev in se ne sme huje telesno poškodovati več kot 230 oseb na en milijon prebivalcev (Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 do 2022, 2013).. 15.

6 PROMETNE NESREČE Prometna nesreča je nesreča v kateri je udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo, zgoditi se mora na javni ali kaki drugi kategorizirani cesti. Mora nastati materialna ali življenjska posledica (IAR, 2013). Delitev prometnih nesreč: -. Nesreče 1. kategorije, so nesreče, pri katerih je nastala samo gmotna škoda;. -. Nesreče 2. kategorije, so nesreče, pri katerih je ena ali več oseb lahko telesno poškodovanih;. -. Nesreče 3. kategorije, so nesreče, pri katerih je ena ali več oseb hudo telesno poškodovanih;. -. Nesreče 4. kategorije, so nesreče pri katerih je kdo umrl ali je umrl za posledicami prometne nesreče v 30 dneh (Zakon o pravilih cestnega prometa, 2013).. Najpogostejši tipi prometnih nesreč: -. Čelno trčenje,. -. trčenje v zadnji del,. -. bočno trčenje,. -. trčenje z ovirami na cesti,. -. prevračanje in. -. zdrs vozila (Bavcon, 2011).. Najpogostejša lokacija prometnih nesreč: -. V naselju ali izven naselja,. -. na dvopasovni cesti,. -. na cesti s fizično ločenimi smernimi vozišči (avtocesta, hitra cesta...),. -. na križišču, na objektu, v predoru, na odprti cesti,. -. na kolesarski poti, stezi, pasu ter. -. vožnja v nasprotni smeri (Bavcon, 2011).. 16.

6.1 Dejavniki prometnih nesreč Pomemben dejavnik za stanje varnosti v cestnem prometu je tudi vpliv recesije v državi. Država zateguje pasove na vseh področjih, potrebno je prihraniti čim več denarja in prav zaradi tega ni investicij v raznorazne projekte, ki bi pripomogli k varnosti na cestah in pri ozaveščanju ljudi o prometu. Na podlagi omejenosti finančnih sredstev se ustavijo projekti, ki bi uredili pločnike, kolesarske steze, javno razsvetljavo in kaj podobnega. Predvsem je v Sloveniji velik problem, ker je veliko cest v zelo slabem stanju in ni denarja za njihovo obnovitev. Tako se na takih cestah zmanjša varnost in so lahko vzrok za prometne nesreče. S tem pa se število smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih še dodatno poveča ozirom se ne zmanjša. Pomemben vpliv na stanje cest ima tudi policija. Sicer ni jasno v kolikšni meri, vendar naj bi učinkovito in sistematično delo policije lahko zmanjšalo prometne nesreče za 5%. Vrhunski strokovnjaki pa trdijo, da naj bi se z učinkovitim nadzorom policije prometne nesreče zmanjšale za do kar 50 %. Nikakor pa ne smemo pozabiti na človeka kot udeleženca v prometu. Tudi mi smo eden od pomembnih dejavnikov za stanje varnosti v cestnem prometu; udeleženci v prometu postanemo že s korakom na pločnik. Da bi izboljšali stanje varnosti mnogi strokovnjaki menijo, da bi bilo potrebno spremeniti naše mišljenje. Morali bi imeti cilje v življenju, zaradi katerih ne bi ovirali svoje življenje ali življenja drugi, torej če bi bil naš cilj v življenju, da bomo imeli družino ne bomo drveli po cesti 200 km/h saj s tem tvegamo, da povzročimo prometno nesrečo in tudi smrt ter ne uresničimo svojega cilja (Bavcon, 2011). Do prometnih nesreč pride zaradi sovzrokov, ki so povezani na enem kraju v istem času. Dejavniki prometnih nesreč niso pravno formalizirani (mokra, zasnežena cesta, živčnost, žalost, itn.). Vzroki za prometno nesrečo pa so pravno formalizirani in sicer z zakonom (kazen za prekoračeno hitrost, kazen za prevozitev dvojne polne črte, na cestišču, itn.) (Bavcon, 2011). Pri nas so najbolj pogosti vzroki za prometne nesreče: -. neprilagojena hitrost,. -. neustrezna varnostna razdalja,. -. nepravilna smer vožnje,. -. nepravilnosti na cestah,. -. neupoštevanje pravil o prednosti,. -. nepravilnosti na vozilu,. -. nepravilno prehitevanje,. -. nepravilnosti na tovoru,. -. nepravilni premiki z vozilom,. 17.

-. alkohol (sekundarni vzrok) (Bavcon,. 2011).. 6.2 Posledice prometnih nesreč Posledice prometnih nesreč so materialna škoda, poškodbe in/ali smrt posameznikov. Prometna nesreča je pojav, ki za seboj pusti negativne posledice za celotno družbo, močno vpliva na gospodarstvo, posledično tudi na same posameznike. Vpliv na posameznika se kaže na podlagi socialnih posledic, saj prometna nesreča spremeni življenjske razmere v družini in širši družbi. Hujše prometne nesreče povzročijo hude telesne poškodbe ali smrt. Na gospodarskem področju vplivajo negativno, saj zmanjšujejo produktivnost dela in to pomeni vpad narodnega dohodka (IAR, 2013). Kadar pride do večje materialne in imaterialne škode so tukaj vedno tudi pravne posledice, ki se kažejo v kazenskih pregonih posameznikov in v ustreznih pravnih postopkih. Zato pride do uveljavitev odškodnin zaradi prestane materialne in imaterialne škode, ki jo je posledica prometne nesreče prinesla posameznikom (IAR, 2013).. 6.3 Izboljšanje stanja – nacionalni program Za dosego ciljev je potreben skladen celostni in integralni pristop, pri katerem bodo upoštevanje sinergije ciljev politik na drugih področjih prometa. Na vseh področjih varnosti cestnega prometa je potrebno upoštevati in izvajati ukrepe varnosti cestnega prometa na vseh ravneh. Za zagotovitev ciljev večje prometne varnosti določa Nacionalni program varnosti cestnega prometa. Nacionalni program je strateški dokument, ki z opredelitvijo stanja, ciljev in ukrepov zagotavlja možnost za trajnostni in celoviti razvoj predvsem na področju varnosti cestnega prometa. Nacionalni program temelji na raziskavah obstoječega stanja varnosti cestnega prometa ter vlogi in pomenu varnosti za gospodarski in družbeni razvoj (Resolucija nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 do 2022, 2013).. 6.3.1 Vizija nič - nič mrtvih in nič huje telesno poškodovanih Vizija nič je dolgoročen cilj, v katerem odgovorni za varnost cestnega prometa težijo k temu, da ni nič mrtvih in nič huje telesno poškodovanih v prometnih nesrečah. Zato vizija nič zahteva spremembo razmišljanja in ravnanja oblikovalca sistema, izvajalcev in prometnih udeležencev. To vse skupaj narekuje k odgovornemu dejanju, kakor to predpisujejo pravila in k zagotovitvi varnega cestnoprometnega sistema. Torej oblikovalci cestne infrastrukture morajo graditi ceste tako, da 18.

preprečujejo morebitne napake. Prav tako tudi tehniki, ki razvijajo tehnologijo vozil morajo imeti isti cilj, torej preprečevati napake v tehnologiji, ki bi vodile k prometnim nesrečam s hudimi posledicami. Tega cilja se ne da uresničiti brez sodelovanja samih udeležencev cestnega prometa. Ti pa morajo spremeniti svoje mišljenje ter z upoštevanjem cestno prometnih pravil odpravljati njihove napake, ki peljejo do tega, da se zgodi prometna nesreča s hudimi posledicami. Poleg udeležencev vizija nič obvezuje tudi državne organe in organizacije, organizacije civilne družbe, da svoje ravnanje usmerijo k uresničitvi tega cilja. Prometni sistem pa prilagodijo tako, da v njem ne bodo umirali ljudje in se telesno poškodovali (Resolucija nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 do 2022, 2013).. 6.3.2 Uveljavitev najboljših standardov varnosti v cestnem prometu Področje varnosti v cestnem prometu mora temeljiti na zagotavljanju varnosti cestnega prometa vsem državljankam in državljanom ter jih z različnimi orodji spodbujati, da bodo sami prevzeli odgovornost za svojo varnost in varnost drugih, saj se mora vsak človek zavedati, da je on tisti, ki s svojim neprevidnim ravnanjem in kršenjem prometnih pravil povzroča nevarnost in je tudi sam tisti, ki je od drugih ogrožen (Resolucija nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 do 2022, 2013).. 6.3.3 Celovit pristop do varnosti v cestnem prometu Pomembno je tudi upoštevati usmeritve in izhodišča drugih prometnih področij, temeljna izhodišča na področju varnosti cestnega prometa pa morajo upoštevati in temeljiti na njihovih ciljih (Resolucija nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 do 2022, 2013).. 6.3.4 Subsidiarnost, sorazmernost in deljena pristojnost Najpomembnejše načelo je upravljanje varnosti cestnega prometa v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, ki se pri varnosti v cestnem prometu odražata v deljeni pristojnosti, pri čemer zavezuje organe na državni, regionalni in lokalni ravni ter predstavnike civilne družbe, da vsak na svojem področju sprejemajo konkretne ukrepe in jih v ta namen tudi izvajajo (Resolucija nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 do 2022, 2013).. 19.

7 ZIMSKE RAZMERE IN CESTNI PROMET Nedvomno so zimski pojavi v obliki nizkih temperatur, poledice, snežnih padavin in podobno znani vsakomur od nas. Vseeno pa se dogaja, da nas kljub razmeroma toplemu ozračju presenetijo snežne padavine, poledica ali drugi zimski pojavi, ki so značilni za zimske mesece. Zimske službe morajo poznavati mehanizme nastanka zimskih padavin in kristalnih tvorb neposredno na cestah, morajo tudi ocenjevati možnosti za nastanek takih pojavov. Spremljanje vremenskih pojavov skozi daljše obdobje pa je podlaga za načrtovaje zimske službe. Na podlagi daljšega opazovanja, intenzitete in trajanja določenega pojava opredelijo potrebno mehanizacijo, nabavijo zaloge materiala ter organizirajo zimsko službo (Zore, 2011). Na uporabnike cest v zimskem obdobju pa najmočneje vplivajo vremenski pojavi, ki se pozimi pojavljajo v oblikah snega, ledu, toče, megle ter vetra (Zore, 2011). Sneg Je pojav, ki ga je najtežje točno napovedati. Že samo sprememba 1 stopinje Celzija lahko povzroči čisto spremembo vremena. Sneg nastane v posebnih razmerah s kondenzacijo vodnih hlapov in njihovo kondenzacijo pri nizkih temperaturah ali sublimacijo. Usedla plast novega snega je sestavljena iz rahlo in neenakomerno drug preko drugega ležečih ledenih kristalov. Pri jasnem vremenu se sneg na površini zelo ohladi, spodaj ležeča plast pa je zaščitena in tako toplejša. V spodnji plasti del kristalov izhlapi in sicer predvsem fini delci. Hlapi se dvigajo in kondenzirajo v zgornjih, hladnejših plasteh, ledena zrnca postajajo pri tem boljo krogla. V zgornji plasti sega se posamezni delci med seboj vežejo in tako dobimo sneg, ki pridobi določeno hitrost (Zore, 2011). Delovanje vetra Močan sunek vetra povzroči nestabilnost, ki lahko povzroči prevrnitev vozila. Veter predstavlja v prometu problem, predvsem na izpostavljenih področjih. Pri nas je Burja tista, ki v prometu dela največ preglavic na Primorskem koncu. Takrat izločajo tovorna vozila prav zaradi možnosti prevrnitve vozila (Zore, 2011). Megla Je pogosto povzročiteljica nastanka nevarnih cestno- vremenskih razmer, ki so še bolj izrazite v zimskem času, kadar je še vozišče slabše prevozno. Nastanek megle 20.

povzroči zmanjšanje vidljivosti. Vidljivost je definirana kot največja pregledna razdalja, pri kateri še vidimo predmet ustreznih dimenzij. Pojavi se takrat, ko temperatura zraka pade pod temperaturo rosišča oziroma ko pride do kondenzacije vodne pare v zraku (Zore, 2011). Toča Je padavina v trdnem stanju, ki nastaja v oblakih, to so ledene kroglice različnih velikosti in oblik. So deloma ali popolnoma prozorne ali pa sestavljene iz prosojnih, motnih snegu podobnih plasti, ki so debele do 1milimeter. Toča pada predvsem pri močnem nevihtnem vremenu, ki ga spremljajo močni električni pojavi, vendar temperatura zraka v pri zemnih plasteh ni pod 0 stopinj Celzija. V prometu dela težave še posebej, ko ljudje želijo svoje jeklene konjičke zaščititi pred njo in kar večkrat posnamejo Darsove kamere kako se ustavljajo pod podvozih, kar je izjemno nevarno saj je vidljivost slabša in posledično lahko pride do naletov vozil (Zore, 2011).. 7.1 Pravilnik o vrstah vzdrževanja del na javnih cestah in na nivoju rednega vzdrževanja Ceste so v Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja razdeljene v šest prednostnih razredov glede na: - kategorijo oziroma povezovalni pomen, - gostoto in strukturo prometa, - geografsko-klimatske razmere in - krajevne posebnosti (Direkcije Republike Slovenije za ceste, 2009). 1. razred: Vanj so uvrščene avtoceste in hitre ceste, na katerih mora biti prevoznost zagotovljena 24 ur na dan. Ob sneženju mora biti prevoznost zagotovljena na celotnem vozišču, pomembnih križanjih, dovozih k večjim parkiriščem, prevozi morajo biti tudi odstavni pasovi. Ob močnem sneženju mora biti prevozen vsaj en pas in dovoz k večjim parkiriščem (Direkcije Republike Slovenije za ceste, 2009).. 2. razred: V tem razredu so glavne ceste, glavne mestne ceste in pomembnejše regionalne ceste. Ceste morajo biti prevozne med 5. in 22. uro. Ob sneženju so možni dvourni zastoji predvsem med 22. in 5. uro (Direkcije Republike Slovenije za ceste, 2009). 21.

3. razred: Ostale regionalne ceste, pomembnejše lokalne ceste, zbirne mestne in krajevne ceste, ki morajo biti prevozne med 5. in 20. uro. Ob sneženju so možni dvourni zastoji predvsem med 20. in 5. uro (Direkcije Republike Slovenije za ceste, 2009). 4. razred: Vanj so uvrščene ostale lokalne, mestne in krajevne ceste. Prevoznost bo praviloma zagotovljena med 7. in 20. uro, vendar so ob sneženju možni krajši zastoji. Ob močnejših snežnih padavinah so možni tudi enodnevni zastoji (Direkcije Republike Slovenije za ceste, 2009). 5. razred: Javne poti, parkirišča in kolesarske povezave, kjer se prevoznost cest zagotavlja ob upoštevanju krajevnih potreb. Ob sneženju so možni enodnevni, ob močnejšem sneženju pa dvodnevni zastoji (Direkcije Republike Slovenije za ceste, 2009). 6. razred: V ta razred so uvrščene ceste, ki so v zimskih razmerah zaprte (Direkcije Republike Slovenije za ceste, 2009).. 7.2 Mobilnost v zimskih razmerah Pri vožnji pozimi je potrebno upoštevati dejstvo, da so vozne razmere bistveno drugačne kot poleti zato je treba vožnjo primerno razmeram prilagoditi. To pomeni, da v primeru sneženja se nam čas poti do določenega kraja poveča. Vožnjo prilagodimo tako, da zmanjšamo hitrost, kljub temu da je dovoljena višja hitrost na posamezni cesti. Povečamo tudi varnostno razdaljo, zaviramo počasi in ne menjamo hitro smer vožnje, vozimo kar se da enakomerno, kar pomeni da ne pospešujemo ali naglo zaviramo. Na pot se odpravimo prej, saj se nam čas do določenega kraja podaljša, predvsem spočiti, zbrani, seboj pa imamo dovolj tekočine, prigrizke v primeru kakršnihkoli zastojev in seveda z zimsko opremo. Ne pozabimo biti strpni, do drugih voznikov saj veliko takih ki se z zimskimi razmerami ne sooča vsak dan, upoštevanje prometne signalizacije je ključnega pomena. Kadar so na cesti plugi se jih ne prehiteva, temveč se vozi za njimi ter se ima primerna varnostna razdalja. Kljub pluženju ceste je potrebna previdnost na ostanke robov spluženega snega ali večji snežnih kep, le-te lahko poškodujejo vozilo (Zakon o pravilih cestnega prometa, 2013). Zakon o pravilih cestnega prometa v 29. členu določa da od 15. novembra pa do 15. marca naslednjega leta morajo imeti motorna vozila in priklopna vozila v cestnem 22.

prometu predpisano zimsko opremo. Predpisano zimsko opremo morajo imeti tudi v zimskih razmerah. V drugem odstavku tega zakona je določeno, da na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu vode ali snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost. V tretjem odstavku določa, da če vozilo nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v prometu, ko ne bi smelo biti, ustavi na cesti in ovira promet, ga mora voznik nemudoma odstraniti. Če voznik ne odstrani vozila, odredi odstranitev pooblaščena uradna oseba. Odstranitev vozila opravi na stroške vozila izvajalec rednega vzdrževanja ceste. V petem odstavku je opredeljeno, da voznik mora upoštevati prometno signalizacijo, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste (Zakon o pravilih cestnega prometa, 2013).. 7.2.1 Posebna zimska oprema cest Snežni koli Za označitev širine vozišča in smeri ceste je potrebno v zimskem času. postaviti. snežne kole. Ti morajo biti pobarvani s 33 centimetrsko širokimi rumeno-rdečimi pasovi. Razdaljo med koli je potrebno prilagoditi razmeram in ta sme znašati največ 50 metrov. V krivinah z majhnim polmerom in v predelih z meglo morajo biti razdalje med koli 25 metrov ali celo manj. Kole se postavi tako, da plug pluži do vznožja kola, da ne prekorači plužne ploskve in da ne zadane ovire. Posebej je potrebno označiti mesta, ki za snežni plug predstavljajo oviro. Če se postavlja kole izven robnika, mora imeti kol na vrhu rdečo horizontalno oznako, ki se v vertikalni ravnini pokriva z robnikom. Opremljeni so lahko tudi s puščicami, ki nakazujejo možne smeri odriva večjih količin snega. Nevarna mesta je potrebno s snežnimi koli posebej označiti. Na cestah, kjer se pričakuje večja količina snega in snežni zameti, morajo biti koli višji od pričakovane višine snega. Lahko so iz različnih materialov, najpogosteje so leseni ali plastični. Postavljajo se v času pripravljalnih del, po končani zimski sezoni pa se odstranijo (Zore, 2011). Posipni materiali V zimski službi se uporabljajo različni posipni materiali. Delujejo fizikalno, saj povečujejo koeficient trenja na podlagi. Delujejo tudi kemijsko, tako da talijo sneg in led ali preprečujejo nastajanje poledice. Poznano je suho, vlažno in mokro posipavanje. Pesek (drobljenec) in sol povečujeta koeficient trenja na podlagi. Med. 23.

topilnimi sredstvi je najbolj znan natrijev klorid, kalcijeva in magnezijeva sol (Zore, 2011).. 7.3 Organiziranost zimske službe Zimska služba predstavlja en del celote rednega vzdrževanja cest v zimskem času. Naloge zimske službe so zelo zahtevne, zaradi nastalih vremenskih pogojev zahtevajo dobro usposobljene delavce, saj je potrebno hitro in učinkovito odstranjevanje ovir, ki preprečujejo k normalni prevoznosti ceste. Zaradi vseh teh pogojev se mojo vzdrževalci cest na njih zelo dobro pripraviti. Pomembno je tudi sodelovanje s policijo ter drugimi službami. Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu je na prvem mestu vseh služb, zelo pomembna pa je tudi mobilnost vseh udeležencev v prometu. Prav zaradi teh razlogov je hitrost in učinkovitost služb izrednega pomena. Za preprečitev težav v cestnem prometu je pomembna tudi predhodna priprava na izredne zimske razmere. Za to poskrbijo zimske služba na razne načine: posipavanje cestišča, odstranjevanje snega, ko zapade in ovira tekočo mobilnost... (Kolar, 2009). Da bi zimske službe opravljale svoje naloge nemoteno je potrebno pripraviti program zimske službe kot dokument, ki bo definiral organizacijo zimske službe. Program mora vsebovati vse podatke o izvajanju zimske službe ter potrebna navodila za delavce. Pomembno je tudi, da se zagotovi zadostna količina vseh potrebnih materialov in sredstev, ki jih potrebuje zimska služba. Pred zimo je potrebno pregledati ter usposobiti vse specialne stroje, ki olajšujejo delo zimski službi ter postaviti na ceste vso potrebno signalizacijo, ki je pomembna pozimi (snežne kole, znake...). Da bi vse to bilo učinkovito je zelo pomembna tudi komunikacija med vzdrževalci in policijo ter sredstev javnega obveščanja, zato je tudi na področju komunikacije potrebna priprava načrta (Kolar, 2009). Najpomembnejša dela zimske službe so: pluženje in odstranjevanje snega, odstranjevanje in preprečevanje poledice, preprečevanje snežnih zametov ter nenehna pripravljenost za boj v primeru hujših izrednih zimskih razmer (Kolar, 2009).. 24.

7.3.1 Naloge zimske službe po končani zimi Zimske službe imajo od 25. marca do 15. aprila, za zaključne aktivnosti ki vključujejo zimsko vzdrževanje. Naloge zimske službe so: - čiščenje ter servis mehanizacije (stroji, tehnična oprema) - čiščenje ter skladiščenje snegobranov, zimske signalizacije, snežnih kolov, - pregled in čiščenje vseh vozišč, mostov, obcestne ograje (Vzimskih razmerah, 2013). Nato je potrebno podati poročilo o delu zimske službe. Torej koliko je bilo vse opreme na cesti, kakšna je bila njena obraba. Koliko plugov je čistilo cesto, kako močno so se obrabili. Pomembno je tudi koliko delavcev je delalo in skrbelo za ceste. Na koncu pa še za državo zelo pomembna denarna sredstva, koliko jih je bilo uporabljenih za zimsko službo. Vse te podatke je potrebno podrobno analizirati s številom prometnih nesreč in vseh drugih napak (neočiščeno cest...) (Kolar, 2009). Na podlagi vseh oddanih poročil se je lažje pripraviti na naslednjo zimo. Po ugotovljenih napakah pretekle zime se te napake v naslednji zimi poskušajo odpraviti oziroma zmanjšati, pomagajo ob organizaciji za naslednje leto (V zimskih razmerah, 2013).. 7.3.2 Vpliv tovornega prometa na izvajanje del zimskih služb Prometno obremenjenost slovenskih cest spremljamo že od leta 1954. V tem času se je promet zelo povečal. Pomemben je delež tovornega prometa, ki bistveno zmanjšuje prepustnost slovenskih cest, kar je še bolj izrazito v času zimskih razmer (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2014). Posebej je treba opozoriti na vsako rast tovornega prometa na glavnih smereh po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo. Prav tovorna vozila, še posebej tista s priklopniki,. imajo. največji. vpliv. na. izvajanje. del. zimske. službe.. Zaradi. konstrukcijskih značilnosti so le-ta najbolj podvržena zdrsom, ko pa enkrat obtičijo, jih je zaradi velike mase in pomanjkanja prostora težko odstraniti s cestišča. Velika masa v normalnih razmerah zagotavlja dober oprijem gume z voziščem, velikokrat pa se zgodi, da ravno tovorna vozila nimajo pnevmatik z ustreznim profilom, posledično ni dobrega oprijema na cesti in pride do zdrsa oziroma tovorno vozilo obstane na. 25.

mestu.Za promet tovornih vozil v Sloveniji se po zakonodaji lahko uveljavljajo splošne in posebne omejitve. (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2014).. Splošne in posebne omejitve za zimske razmere opredeljujeta: -. Odredba o spremembi odredbe o omejitvi prometa po cestah v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 62/2009) in. -. Pravilnik o omejitvi uporabe državnih cest za promet tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 ton (Ur. l. RS, št. 84/2007).. Z uveljavitvijo odredbe o omejitvi prometa, s katero je ukinjeno samoizločanje tovornih vozil na avtocestah, se na vzporednih državnih cestah pojavlja več tovornega prometa, kjer določba o samoizločitvi še vedno velja. V predpisih je določeno, da vozila s priklopniki in polpriklopniki ter tista naložena z nevarnimi snovmi, v zimskem času ne smejo voziti po slovenskih cestah. (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2014). Tovorna vozila, ki se nahajajo na glavni ali regionalni cesti, se morajo, ko se sneg začne oprijemati vozišča, sama izločiti iz prometa. Neustrezno ravnanje voznikov, ki z nadaljevanjem vožnje ogrožajo udeležence v prometu, ob zdrsu pa sebi in drugim povzročijo neposredno zamudo in stroške, se kaže v tem, da se praviloma zaustavijo le ob navzočnosti Policije. Ocenjuje se, da povprečni čas zastoja zaradi ovire na zasneženi cesti traja dve uri in petdeset minut. Ocena stroškov posameznega zastoja, ki lahko nastane na kritičnih mestih državnega cestnega omrežja, znaša od nekje sto evrov za zastoj najmanjšega obsega v nočnem času, pa vse do več kot 100.000 evrov za zastoj največjega obsega v dnevnem času (Organiziranost in pripravljenost direkcije RS za ceste na izvajanje zimske službe v sezoni 2013-2014, 2014). To pomeni, da ukrep izločanja odredi upravljavec ceste, pri čemer mora o uvedbi ukrepa obvestiti javnost (preko sredstev javnega obveščanja, PIC-a, spletna stran upravljavca ceste) in postaviti prometno signalizacijo za izločanje, kjer je to mogoče. Pri zagotavljanju spoštovanja postavljene prometne signalizacije pa upravljavcu ceste pomagata tako policija kot tudi cestninski nadzorniki, ki tovorna vozila preusmerjajo na primerna mesta (npr. počivališča, odstavni pasovi). Razlog za takšno pravno ureditev je zlasti v tem, da je upravljavec ceste tisti, ki pozna razmere na cestah, ki jih upravlja, zato lahko začne z izločanjem tovornih vozil že na avtocestnih odsekih, kjer še ni zimskih razmer (npr. na mariborskem, primorskem območju je lahko sončno vreme, medtem, ko pa so lahko v osrednji Sloveniji že 26.

zimske razmere – v takih primerih ima upravljavec ceste možnost, da z izločanjem vozil začne že v Mariboru ter tako prepreči zastoje, do katerih bi lahko prišlo zaradi zdrsov tovornih vozil v osrednji Sloveniji). (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2014). K učinkovitosti ukrepa izločanja na avtocestah in hitrih cestah je pripomogla tudi spremenjena zakonodaja, saj za spoštovanje prometne signalizacije, ki tovornim vozilom prepoveduje vožnjo, skrbijo poleg Policije tudi cestninski nadzorniki, ki neposredno preusmerjajo tovorna vozila na mesta za izločanje. To pooblastilo so cestninski nadzorniki dobili s prenovo cestnoprometne zakonodaje v letu 2010, izvajati pa so ga začeli v zimski sezoni 2011-2012. (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2014).. 27.

8 POLICIJSKI NADZOR IN UREJANJE PROMETA POZIMI – PRAVNI ASPEKT 8.1 Organizacijski aspekti policije pozimi Zimske razmere niso lahke niti za policijo zato izdelajo načrt svojih aktivnosti, to pa pripomore k uspešnosti in koordinaciji policije. Na Uradih informirane policije Policijskih uprav inšpektorji za promet izdelajo načrt. Z njim določijo splošne ukrepe, ki so pomembni za zagotavljanje večje in boljše varnosti v cestnem prometu, načrt prav tako tudi določa kako naj bi promet bil bolj pretočen. Načrti se razlikujejo od uprave do uprave saj nimajo vse uprave enake prometne cestne infrastrukture, to pomeni da nimajo vse uprave avtocest na svojih območjih, prav tako nimajo vse uprave enakih vremenskih pogojev (tako mi na obali nimamo skoraj nič snega, imamo pa močno burjo), tako se načrti razlikujejo (Bevk, 2003). Vsaka policijska postaja pa na podlagi izdelanega načrta izdela svoje lastne opombe v katerih si razvrstijo določene naloge. Naloge, ki si jih zadajo pa morajo določati vodstvo policijskih postaj kot fizično policiste, kateri bodo te naloge opravljali na terenu. Ko si razvrstijo naloge morajo te vsebovati prilogo Odredba o omejitvi prometa v Republiki Sloveniji in Odredba o omejitvi prometa v sosednih državah, Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometu predvsem kar se tiče zimskih razmer, sem spada še Zakon o javnih cestah, Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, kot tudi izvedbene programe zimskih služb podjetij za vzdrževanje cest. Priloge so v pomoč policistom, ki izvajajo naloge na terenu (Bevk, 2003). V skladu z odredbo o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji mora Policija zagotavljati ažurno obveščanje o stanju prevoznosti cest in o izločanju motornih vozil iz prometa, ko pride do zimskih razmer (Bevk, 2003). Policijske patrulja morajo dnevno pregledovati pomembne ceste v območju svoje policijske postaje. Na podlagi tega morajo. poročati o stanju na teh cestah. najkasneje do 04.00 ure zjutraj operativno komunikacijski center svoje policijske uprave, tej pa morajo vsa prispela poročila posredovati Operativno komunikacijskem centru generalne policije najkasneje do 04.30 ure zjutraj. Generalni operativno komunikacijski center je dolžen obvestiti pomembne radie ter avto-moto zvezo Slovenije. Komunikacijski centri Policijskih uprav so dolžni obvestiti svoje lokalne. 28.

radijske postaje. Če pride do kakršnihkoli sprememb, morajo takoj obvestiti vse iste uporabnike (Bevk, 2003). Posredovanje zajema naslednje podatke: -. Stanje cest (suhe, mokre),. -. vremenske in vozne razmere,. -. gostoto prometa (redek, zgoščen, gost, zelo gost, ali so kaki zastoji),. -. čakalne dobe (razlogi za njih),. -. zaprtje cest- možnost obvozov ter. -. ostale pomembne informacije za udeležence v prometu (Bevk, 2003).. Kar se tiče zimskih razmer mora policija obveščati operativno-komunikacijski center kdaj sneženje začne ter kdaj preneha in kdaj pride do izločanja tovornih vozil. Nato center o isti stvari obvesti operativno-komunikacijski center generalne policijske uprave ter tudi vzdrževalce cest. Kadar pride do sneženja v katerem koli delu Slovenije vsaka policijska postaja poostreno pregleduje ali so vozila primerno opremljena z zimsko opremo. Pregledujejo ter iščejo kršitelje, ki kršijo Odredbo o omejitvi prometa, prometno signalizacijo, ki določa samoizločanje tovornih vozil s priklopniki in polpriklopniki na določena označena mesta za samoizločanje iz prometa. V primeru izrednih zimskih razmer ter prepolnjenosti mest za samoizločanje lahko policija izloča tovorna vozila tudi na mesta, ki niso označena za samoizločanje (odstavni pasovi). Ko pride do prometne nesreče je nujno, da policisti navedejo ali je bilo vozilo opremljeno z zimsko opremo ter ali se je spoštovala signalizacija (Bevk, 2003). Zaradi konstantnega ocenjevanja dela policije, je potreben tudi nadzor nad njihovim delom na samem terenu. Vodstvo policije mora prav tako izvajati nadzor nad oddanih pisnih izdelkih. Kadar pride do hujših problemov glede prevoznosti cest se mora vodstvo policije neposredno vključiti v organizacijo dela policije ter izvrševati vse policijske naloge pri tem pa nujno sodelovati tudi z vzdrževalci cest. Na terenu morajo sodelovati s policisti ter jim nuditi strokovno pomoč (Bevk, 2003). Pomembno nalogo imajo tudi inšpektorji za promet pri nadzoru nad delom policijske postaje. V hujših zimskih razmerah morajo pomagati pri komunikaciji med policijskimi postajami ter operativno-komunikacijskim centrom, s tem pripomorejo k čim boljšemu posredovanju točnih podatkov. Kadar pride do situacije, da morajo policijske postaje delovati hkrati, morajo inšpektorji te zadeve voditi neposredno.. 29.

Policija ima pomembno vlogo tudi pri izvajanju preventivnih aktivnostih. Zelo pomembne so konference za novinarje, ki jih pred zimskimi sezonami skliče Generalna policijska uprava. Na konferenci obvestijo javnost kaj bodo v zimskem času izvajali. Ker je večkrat vzrok nepravilna opremljenost vozila z zimsko opremo je velik poudarek prav na pravilni opremljenosti avtomobila z zimsko opremo. Prav tako svetujejo in ozaveščajo voznike kako se prilagoditi zimskim razmeram ter kako reagirati v primerih hujših zimskih razmer. Tako se informacije posredujejo širši javnosti (Bevk, 2003).. 8.2 Naloge in delovanje policije pozimi Glavne naloge policije v zimskih razmerah so: izločanje motornih ali priklopnih vozil, kaznovanje vseh voznikov, ki ne upoštevajo zakona in nimajo obvezne zimske opreme, patruljiranje ob poslabšanju zimskih razmer, na kritičnih delih cest (Pravila policije Ljubljana, 2013; Zakon o pravilih cestnega prometa, 2013).. 8.2.1 Kaznovanje Policisti v zimskih razmerah kaznujejo vse kršitelje, ki ne upoštevajo pravil o predpisani zimski opremi z naslednjimi globami: -. Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, čigar motorno ali priklopno vozilo pozimi ali v zimskih razmerah nima ustrezne opreme ali ki ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig.. -. Z globo 500 evrov in 5 kazenskimi točkami se kaznuje za prekršek voznik, čigar vozilo nima predpisane opreme v prometu in se zaradi tega ustavi na cesti ali ovira promet. Prav tako se kaznuje voznik, ki ne upošteva prometne signalizacije za označitev zimskih razmer, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.. -. Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne očisti motornega ali priklopnega vozila tako, da ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratnega ogledala morajo biti čista, da vozniku omogoča normalno vidljivost.. -. Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek voznika, ki pozimi ali v zimskih razmerah ne upošteva signalizacije, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.. Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost (njihova odgovorna oseba z globo 120 evrov), če vozilo pozimi ali v zimskih razmerah nima ustrezne zimske opreme, če se 30.

zaradi neustrezne zimske opreme ustavi na cesti in ovira promet ter ob neupoštevanju prometne signalizacije, ki prepoveduje promet ali omejuje promet na določenem delu ceste (Pravila policije Ljubljana, 2013; Zakon o pravilih cestnega prometa, 2013).. 8.2.2 Nadzor Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu od 15.11. do 15.3. naslednjega leta predpisano zimsko opremo. Predpisano zimsko opremo morajo imeti tudi v zimskih razmerah. Te razmere so takrat kadar se na cesti ali njenem delu ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo ali poledenelo. Policisti tako od 15.11., ko morajo imeti vsa motorna in priklopna vozila v cestnem prometu zimsko opremo, ob rednem delu pri nadzoru cestnega prometa preverjajo tudi ustrezno opremljenost vozil s predpisano zimsko opremo. Intenzivnost policijskega nadzora je odvisna od prvih ugotovitev opremljenosti vozil z zimsko opremo, vremenskih razmer in lokalnih posebnostih. Glede na te ugotovitve se policija odloči kako intenzivno in pogosto bo preverjala vozila. Najbolj pomembna naloga policije je sam nadzor cest ter voznikov. Dokazano je, da poostren nadzor policije lahko zmanjša število prometnih nesreč in posledično s tem tudi žrtve. Kadar statistika pokaže, da je na nekem območju veliko število prometnih nesreč z razlogom prekoračene hitrosti, tam policija redno nadzira voznike ali postavi stacionarni radar in tako pripomore k izboljšanju stanja (Pravila policije Ljubljana, 2013; Zakon o pravilih cestnega prometa, 2013).. 8.2.3 Izločanje Policist lahko tudi prepove nadaljnjo vožnjo vozniku čigar vozilo nima predpisane zimske opreme ali je na njej sneg, led, voda ali druge snovi, ki bi lahko to vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale iz njega. To lahko storijo tudi v primerih kadar stekla in ogledala vozila niso čista (npr. so zasnežena, zaledenela), saj to vpliva na samo vožnjo. Izločitev vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena (Pravila policije Ljubljana, 2013; Zakon o pravilih cestnega prometa, 2013).. 31.

Policisti lahko tudi odredijo odstranitev vozila, ki obstane na cesti, ker nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v cestnem prometu, ko ne bi smelo biti, če ga s ceste takoj ne odstrani voznik. V takem primeru ga odstrani na stroške lastnika izvajalec rednega vzdrževanja ceste (Pravila policije Ljubljana, 2013; Zakon o pravilih cestnega prometa, 2013).. Najpomembnejša naloga policije ob izločanju določenih kategorij vozil v zimskih razmerah je nadzorovanje spoštovanja postavljene prometne signalizacije (na avtocestah in hitrih cestah) in nadzorovanje spoštovanja določb o samoizločanju (na ostalih cestah ) (Pravila policije Ljubljana, 2013; Zakon o pravilih cestnega prometa, 2013).. 8.2.4 Patruljiranje Patruljiranje je opredeljeno v pravilih policije, in sicer v naslednjih členih: 90. člen: (1) Patruljiranje je mobilna oblika dela za opravljanje policijskih nalog na varnostno tveganih in drugih območjih, na katerih problematika zahteva navzočnost policistov. (2) Patruljiranje se praviloma opravlja z motornim vozilom. 91. člen: (1) Patruljiranje praviloma opravljata dva policista skupaj, od katerih je eden vodja patrulje. Število policistov v patrulji določa vodja enote, pri čemer pa morata biti ponoči razporejena vanjo dva policista skupaj. (2) Vodje dveh ali več enot lahko v isto patruljo razporedijo policiste različnih enot, ki opravljajo delo na območju ene ali več enot. 92. člen: Policijska uprava zagotavlja določeno število motoriziranih patrulj, ki opravljajo interventne naloge po odredbi operativno-komunikacijskega centra. Najmanjše število patrulj in način dela določi z aktom direktor policijske uprave (Pravila policije Ljubljana, 2013; Zakon o pravilih cestnega prometa, 2013).. 8.3 Sodelovanje z drugimi organizacijami Da bi ob hujših zimskih razmerah lahko policija zagotavljala čim boljšo varnost in mobilnost v. prometu je nujno potrebno sodelovanje še z drugimi cestnimi. organizacijami. Med najbolj pomembne spadajo vzdrževalci cest, saj skrbijo, da so 32.

le-te splužene, torej čim bolj varno prevozne. V Sloveniji je DARS odgovoren za stalen nadzor nad stanjem prevoznosti in razmerah na cestah, posipavanje vozišč, pravočasno in redno obveščanje javnosti o stanju in prevoznosti cest, o voznih razmerah na cestah ter čiščenje cest ob koncu zime. Kadar pride do hujših razmer na cesti, vzdrževalci omogočajo čim hitrejše odpravljanje vseh ovir in posledično lahko policija zagotovi varno mobilnost (Bevk, 2003). Kadar nastopijo hujše zimske razmere je sodelovanje med gasilci in policijo zelo pomembno, saj so ob zdrsih tovornjakov gasilci tisti, ki odpravljajo zdrsna vozila. Operativni klicni center je prvi, ki dobi informacije o prometni nesreči, nato obvesti policijo in na podlagi nastale situacije na kraj pošlje še reševalce, gasilce, itn (Bevk, 2003). Sodelovanje vseh služb je zelo pomembno za nemoteno prehodnost naših cest (Bevk, 2003).. 33.

9 KLJUČNE UGOTOVITVE Že nekaj let zapored nam zimske razmere na cestah naredijo zmešnjavo. Pa pred vsako zimo organizirajo sestanke, na katerih naredijo zimski načrt. Dogovorijo se kako bodo ukrepali, kaj morajo spremeniti, kaj izboljšati na podlagi lanske statistike. Prav tako po končani zimi naredijo podrobne analize, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja v naslednjem letu. Po kljub vsemu se težave vsako zimo ponavljajo. Slovenija je zelo tranzitna država, prečka jo veliko število tovornjakov dnevno. Kadar pride do sneženja in se tovornjaki morajo sami izločiti, naletimo na težave, saj je premalo prostora za izločanje takega števila tovornjakov. Tako nekateri nadaljujejo z vožnjo, kljub obvezni signalizaciji, ki kaže da se morajo zaradi hujših zimskih razmer izločiti iz prometa. Kadar pride do tega mora posredovati policija ter ustavljati in izločiti tovornjakarje iz cestnega prometa. Tako se zapolnijo odstavni pasovi in se zmanjša varnost za ostale udeležence v prometu. Nevarno je tudi za same voznike tovornih vozil saj izstopajo na cesto in s tem ogrožajo sami sebe. Menimo, da policija začne z izločanjem prične prepozno, vsaj tako smo občutili v predhodni zimi. Izločati so začeli, ko se je sneg že precej oprijel vozišča ter ko je nekaj tovornjakov že zdrsnilo in povzročilo zastoje. Zatajila je tudi prometna signalizacija za izločanje saj je bila postavljena prepozno. Tudi zimska služba ni začela s pluženjem ceste pravočasno. (Pravila policije. Ljubljana, 2013; Zakon o pravilih cestnega prometa, 2013). Zatakne se tudi v sami komunikaciji. Že sami udeleženci, kadar pokličejo ne podajo točnih informacij ali jih sploh ne podajo. Zato bi bilo potrebno, da kadar so napovedane hujše zimske razmere imeti več strokovnjakov na terenu, ki bi točno obveščali vse potrebne komunikacijske centre in tako bi tej posredovali točne in zanesljive informacije na razne radijske postaje, ki bi obvestili javnost. Zaradi velike tranzitnosti, saj našo državo prečka zelo veliko tovornjakov iz različnih držav, bi morali naši radiji obveščati v več jezikih in ne samo v angleščini in nemščini. Ker je policija tista, ki obvesti zimske službe o razmerah na cesti, bi morali imeti v policiji več policistov oz. strokovnjakov, ki se razumejo v zimske razmere, tako bi vzdrževalci cest stvar vzeli bolj resno in bi hitreje začeli z odstranjevanji ovir s cestišča. V prejšnji zimi smo sami imeli izkušnjo na cesti, cestišče je bilo zasneženo (več kot 10cm ), ter na poti v 140 km, nismo srečali niti enega pluga. Vse kar smo videli so bila tovorna vozila ustavljena na odstavnih ali voznih pasovih. To se nam zdi zelo zaskrbljujoče saj je bila s tem zelo zmanjšana varnost cestnega prometa. Torej 34.

se je zalomilo pri posredovanju vzdrževalcev cest, saj niso pravočasno odpravljali ovir s cestišča. Po tistem dnevu je bila nato Primorska avtocesta zaprta več ur, kar je povzročilo velik izpad dohodka za samo državo (V zimskih razmerah, 2013). Nikogar ne moremo prav posebno kriviti, vsak mora dodati nekaj v tem, da bi ta komunikacija potekala hitro ter učinkovito. Prav tako morajo udeleženci v cestnem prometu upoštevati zakon in se opremiti z zimsko opremo in če so neizkušeni raje stati doma kot siliti v izredne zimske razmere. Tovornjaki se morajo sami izločiti še posebej na težje prevoznih območjih tako kot jim narekuje tudi zakon o samoizločanju. Menimo, da problemi nastanejo v veliki meri tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v cestnem prometu. Slovenske ceste zaradi velike tranzitnosti se zelo hitro obrabljajo ter poškodujejo. Še kadar so izjemne razmere za promet so take ceste nevarne, kadar pa se te razmere poslabšajo pa postanejo še veliko bolj nevarne. Da bi se varnost v cestnem prometu izboljšala bi bilo potrebno veliko cest obnoviti, v zimskih razmerah pa bi morali imeti več vzdrževalcev cest tako ne bi prihajalo do zakasnitev in kasneje do zaprtij le-teh. Navsezadnje pa smo tudi mi udeleženci, ki moramo pripomoči za varnost v cestnem prometu saj velikokrat s svojim nespametnim dejanjem ogrožamo sebe in vse ostale udeležence v prometu. Le vsi skupaj lahko pripomoremo k varnosti cestnega prometa.. 35.

10 ZAKLJUČEK Tudi v primerih, če bi vse organizacije v cestnem prometu delovale brezhibno, bi se našle napake. Cestni promet je nemogoč brez prometnih nesreč, zastojev, žrtev in ostalih negativnih posledic. Da bi ohranjevali čim višjo stopnjo varnosti pa mora sodelovanje med vsemi udeleženci potekati brezhibno. Vsi skupaj, udeleženci, državni organi in organizacije, organi samoupravnih lokalih skupnosti, strokovne organizacije, organizacije civilne družbe kot vsi odgovorni za cestni promet morajo strmeti k uresničitvi izboljšanja stanja na Slovenskih cestah. Pozimi se vozne razmere poslabšajo zaradi vremenskih pojavov (sneg, poledenelost, itn.), te pa vplivajo na varnost cestnega prometa. Na podlagi teh pojavov, ki so močnejši od človeških dejanj se je nemogoče izogniti zastojem ter kaosu, ki jih povzročijo. V Sloveniji lahko voznik v zimskem času na majhni razdalji potovanja doživi veliko vremenskih sprememb. Na spremembe se mora hitro prilagoditi, pomembna pa je tudi upoštevanje določila da od 15.11. do 15.3. imamo svoje avtomobile opremljene z zimsko opremo. Pomembno nalogo ima tudi zimska služba, ki mora biti konstantno pripravljena na vse možne zimske razmere. Ne smemo izpustiti policije, ki prav tako kot zimska služba mora biti v stalni pripravljenosti zato tudi vsaka policijska postaja opravlja nadzor nad svojimi cestami. Vse te naloge enih ter drugih potekajo dobro, če imajo pripravljeno dobro organizacijo med seboj. Zato se pred vsako zimo naredijo načrt, kako bodo potekale naloge za čim bolj brezhibno delovanje. Prav tako po vsaki zimi naredijo sestanek na katerem analizirajo preteklo zimo in na kakšen način izboljšati njihovo delovanje, da ne bi v prihodnji zimi prihajalo do istih napak. Čeprav zimske razmere predstavljajo težave na cesti, je pozimi prometnih nesreč manj kot poleti. Vzroki za njih pa so popolnoma enaki kot poletnim in sicer na samem vrhu je neprilagojena hitrost. Pred pregledom statistike smo pričakovali porast prometnih nesreč v zimskih mesecih, vendar nas je zelo presenetil sam upad prometnih nesreč. Zakonodaja Republike Slovenije je zelo obširna kar se tiče zimskih razmer. Pooblastila imajo vzdrževalci cest, zimske službe, inšpekcija in policija. Ampak na podlagi vseh teh predpisov še vedno prihaja do odstopanj od njih. Najlažje je seveda posedati v pisarnah in iz tam narekovati naloge policistom ali drugim službam. 36.

Menimo, da če bi vsi bolj fizično sodelovali, bi bili tudi boljši rezultati, saj v izrednih razmerah je zelo pomembno, da je veliko policistov na terenu, da je hitro in ažurno obveščanje drugih služb ter udeležencev v cestnem prometu. Kadar so huje zimske razmere napovedane ne vidimo smisla, ko vsi samo čakajo na njih in nobeden ne ukrepa predeno ne pride do tiste večje plasti snega na cestah. Predhodna komunikacija z mediji bi pripomogla k obveščanju ljudi, kdaj in kje bodo izredne razmere, tako bi svoje poti preložili, pa tudi pred sneženjem bi bilo dobro že izločiti tovornjake, da ne bi prihajalo do zastojev ter naknadnega nujnega izločanja. Tukaj pa je tudi varnost, ki je najpomembnejša v cestnem prometu. Saj ob že nastalih hujših zimskih razmer so po navadi napake voznikov tiste, ki vplivajo na stanje, ki se dogaja na cestah ( zdrsi, neopremljenost vozila na zimske razmere, neizkušenost...). Torej se spet srečujemo z neozaveščenostjo voznikov. To moramo nujno spremeniti. Doseči moramo, da ljudje začnejo razmišljati o vrednotah življenja ter tako pripomorejo k varnosti. Če bi dosegli to, se ne bi dogajalo, da bi ljudje šli na cesto nepripravljeni in s tem tvegali svoje življenje in življenje drugih udeležencev. Tukaj imajo pomembno nalogo mediji, ki z raznimi reklamami po televiziji, radiu, časopisih, revijah ozaveščajo ljudi kako pomembna je varnost v cestnem prometu. Pobude za te razne akcije pa po navadi dajo agencija za promet, policija, nekatera ministrstva in drugi.Tudi policija ima zelo pomembno vlogo, saj s svojim pogostim nadzorom na cestah pripomore k večji varnosti. Statistika kaže, da z rednim nadzorom lahko policija zmanjša za 5 % prometnih nesreč, nekateri strokovnjaki pa menijo, da pogost nadzor policije bi lahko prometne nesreče zmanjšal za kar 50%.Pri nas je to trenutno nemogoče, saj nimamo dovolj obširnega sektorja za promet, ki bi lahko zagotavljal tako pogost nadzor na cestah. Sedaj pa še država zateguje pasove in ne da finančnih sredstev za obnovo kritični cest, kar tudi ogroža varnost cestnega prometa. Bojimo se, da bi se zaradi krčenja finančnih in drugih sredstev stanje na naših cestah še poslabšalo. Zato je potrebno ozaveščati ljudi, da vsi skupaj pripomoremo k boljši prometni varnosti.. 37.