Vloga didaktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA. DIPLOMSKO DELO MAJA LAVRIČ. KOPER 2018.



UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETA Univerzitetni študijski program prve stopnje Razredni pouk. Diplomsko delo VLOGA DIDAKTIČNE IGRE PRI POUKU MATEMATIKE V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE MAJA LAVRIČ. Koper 2018 Mentor: izr. prof. dr. Darjo Felda.



ZAHVALA Najprej bi se rada zahvalila svojemu mentorju izr. prof. dr. Darju Feldi za hitro odzivnost, pomoč, svetovanje in usmerjenost pri pisanju diplomskega dela. Zahvalila bi se učencem 5. c-razreda in svoji mentorici, ki sem jo imela na pedagoški praksi v Ribnici. Kot celoten razred so mi omogočili izvajanje didaktičnih iger, s katerimi sem pridobila rezultate, ki sem jih predstavila v empiričnem delu. Zahvaljujem pa se tudi svoji družini, še posebej staršem, ki so me podpirali v času študija, tako kot me podpirajo in spodbujajo skozi celo življenje.



IZJAVA O AVTORSTVU. Podpisana Maja Lavrič, študentka univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Razredni pouk,. izjavljam,. da je diplomsko delo z naslovom Vloga didaktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. -. rezultat lastnega dela,. -. so rezultati konkretno navedeni in. -. nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.. Podpis:________________. V Kopru, dne ______________.



IZVLEČEK Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu obravnavamo teorije razvoja oziroma kako razvoj definirajo različni psihologi. Opisana so tudi splošna načela razvoja in razložene so posebnosti 3. področij – kognitivno, psihosocialno in čustveno področje. V nadaljevanju je napisano nekaj splošnega o učnem načrtu matematike, podani so splošni cilji, ki prevladujejo pri predmetu matematika, operativni cilji ter temeljni in minimalni standardi znanja, ki prevladujejo v 5. razredu osnovne šole, na temo računskih operacij. Opredeljeni so didaktični vidiki matematičnega procesa, metode učenja in poučevanja, podane so definicije motivacije in delitev le-te. Na koncu teoretičnega dela pa je napisano nekaj splošnega o didaktični igri, navedene so definicije avtorjev, ki razložijo, kaj je igra, funkcije, cilje in pomen didaktične igre. V empiričnem delu so predstavljene 3 različne didaktične igre, ki so bile izvedene med pedagoško prakso v Osnovni šoli Ribnica. Vsaka igra je sestavljena na drugačen način, z drugačnimi navodili in drugačno izvedbo – z drugačno obliko dela. Z didaktičnimi igrami smo skušali ugotoviti, kakšno vlogo ima igra pri motivaciji otrok in ali so učenci pri uporabi didaktične igre osredotočeni na zmago ali na pridobivanje oziroma utrjevanje znanja. Med samo igro smo otroke opazovali, spodbujali, kasneje pa analizirali svoje ugotovitve. Ključne besede: matematika, didaktična igra, motivacija, učitelj, učni cilji..



ABSTRACT The role of didactic game in the mathematics class in the 5th grade of elementary school The diploma work consists of a theoretical and empirical part. In the theoretical part development theories defined by various psychologists are discussed. The general principles of development are described and the specifics of the three areas: cognitive, psychosocial and emotional, are explained. Further the work mentions general mathematics syllabus and also provides general objectives prevailing in the subject of mathematics, minimal standards of knowledge required in the 5th grade of elementary school, on the subject of computational operations. Different didactic views, methods of learning and teaching, definitions of motivation, are presented. The end of the theoretical part deals with didactic game and some definitions of the authors that explain what didactic games are. In the empirical part, 3 different didactic games that were carried out in pedagogical practice are presented. Each game is constructed in a different way, with different instructions and execution – with a different form of work. Didactic games were used to see what kind of role the games have in motivating the pupils and whether they are focused on winning or gaining knowledge. During the game the pupils were observed and encouraged, later the results were analysed. Key words: mathematic, didactic game, motivation, teacher, learning objective..



KAZALO VSEBINE 1. UVOD .................................................................................................................... 1. 2. TEORIJE RAZVOJA .............................................................................................. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 2.1. Definicija razvoja .......................................................................................... 2. 2.2. Osnovna načela razvoja ............................................................................... 2. 2.3. Kognitivni razvoj ........................................................................................... 3. 2.4. Psihosocialni razvoj ...................................................................................... 4. 2.5. Čustveni razvoj ............................................................................................. 5. UČNI NAČRT ........................................................................................................ 5 3.1. Matematika v osnovni šoli ............................................................................ 5. 3.2. Splošni cilji ................................................................................................... 5. 3.3. Operativni cilji in standardi znanja ................................................................ 6. DIDAKTIČNI VIDIKI UČNEGA PROCESA ............................................................ 7 4.1. Narava matematičnih sposobnosti ................................................................ 7. 4.2. Metode učenja in poučevanja ....................................................................... 7. MOTIVACIJA ......................................................................................................... 9 5.1. Učna motivacija ............................................................................................ 9. 5.2. Notranja in zunanja motivacija ...................................................................... 9. DIDAKTIČNA IGRA ..............................................................................................10 6.1. Funkcije didaktičnih iger ..............................................................................11. 6.2. Pomen didaktičnih iger ................................................................................11. 6.3. Cilji didaktičnih iger......................................................................................12. EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................14 7.1. Opredelitev problema ..................................................................................14. 7.2. Namen in cilj naloge ....................................................................................14. 7.3. Raziskovalna vprašanja...............................................................................14. 7.4. Metodologija ................................................................................................15 7.4.1 Raziskovalni vzorec .........................................................................15.

7.4.2 Raziskovalna metoda ...................................................................... 15 7.4.3 Postopki zbiranja podatkov ............................................................. 15 7.5. Didaktične igre............................................................................................ 15 7.5.1 Didaktična igra: Matematična dogodivščina .................................... 15 7.5.2 Didaktična igra: Sestavljanka .......................................................... 19 7.5.3 Didaktična igra: Poišči moj par ........................................................ 22. 8. SKLEPNE UGOTOVITVE.................................................................................... 25. 9. VIRI IN LITERATURA .......................................................................................... 27.

KAZALO SLIK Slika 1: Didaktična igra »Matematična dogodivščina« .................................................17 Slika 2: Didaktični material – kartončki z matematičnimi nalogami...............................17 Slika 3: Učenci pri igri »Matematična dogodivščina« ...................................................19 Slika 4: Didaktična igra »Sestavljanka« .......................................................................20 Slika 5: Prikaz igre »Sestavljanka« ..............................................................................20 Slika 6: Učenci rešujejo račune pri igri »Sestavljanka«. ...............................................21 Slika 8: Didaktična igra »Poišči moj par« .....................................................................23 Slika 9: Učenke igrajo didaktično igro »Poišči moj par«. ..............................................24.



Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. 1 UVOD Matematika je eden izmed predmetov, pri katerem lahko pogosto pride do težav oziroma negativnega spoprijemanja s tem predmetom. Z matematiko se srečujemo že od rojstva, saj že kot malčki opazujemo svet okoli sebe in raziskujemo predmete, s katerimi smo obdani. Sami se tega ne zavedamo, dokler ne pridemo v stik s predmetom, pri katerem pa moramo »vključiti« razmišljanje oziroma vložiti veliko volje in truda, še posebej tisti učenci, katerim matematika ne leži. Kako učencem matematiko približati in jim »olajšati« spoprijemanje s tem predmetom? To lahko naredimo z didaktično igro. Didaktična igra je dejavnost, ki spodbudi in motivira učence k sodelovanju. Da pa bi učence motivirali in jim matematiko čim bolje približali, moramo poznati tudi razvojne stopnje, ki jih je opredelil švicarski psiholog Piaget. Ko poznamo učenčeve sposobnosti in ugotovimo njihov napredek, lahko tudi sestavimo igro glede na njihove sposobnosti. Igra, ki jo želimo uporabiti v šoli in skušamo z njo doseči vzgojno-izobraževalne cilje, mora biti dobro in jasno zasnovana, imeti mora natančna navodila, še posebej pa mora ustrezati starosti otrok, njihovem razumevanju in razmišljanju. Namen diplomskega dela je opisati razvojne značilnosti otrok, opredeliti motivacijo učencev pri pouku, saj je to eden izmed temeljnih dejavnikov uspešnega učenja in poučevanja, ter izvesti 3 didaktične igre med poukom, s katerimi bom skušala učencem 5. razreda matematiko približati in ugotoviti, kakšno vlogo ima igra pri pouku.. 1.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. 2 TEORIJE RAZVOJA 2.1 Definicija razvoja »Izraz razvoj se v najsplošnejšem psihološkem smislu nanaša na spremembe, ki se pri ljudeh (ali živalih) pojavljajo med spočetjem ali smrtjo. Izraz se ne nanaša na vse spremembe, ampak samo na tiste, ki se pojavljajo v določenem zaporedju in vztrajajo razumno dolgo časovno obdobje« (Woolfolk, 2002, str. 24). Teorije razvoja so sistematične ugotovitve o principih, s katerimi razložimo vedenje in razvoj. Če želimo poudariti posebnosti telesnega razvoja, čustvenega razvoja in razvoja miselnih procesov, moramo poznati 3 razvojna področja, in sicer: biosocialni, kognitivni in psihosocialni razvoj. Vsa tri področja se med seboj prepletajo in povezujejo (Pergar Kuščer, 2008). Tudi Marjanovič Umek (2009) poudarja, da se razvoj odraža na različnih področjih, ki se med seboj povezujejo oziroma so večrazsežnostna. Poleg vseh 3 naštetih področjih pa avtorica omenja še 4. področje, in sicer čustveno-osebnostni razvoj, ki se najbolj povezuje s telesnim razvojem.. 2.2 Osnovna načela razvoja Vsak posameznik se razvija drugače, s čimer se strinjajo skoraj vsi teoretiki, zato obstaja tudi nekaj splošnih načel o razvoju. Razvoj se začne pri spočetju otrok in konča s smrtjo. Ker se ljudje razvijamo z različnim tempom, se bomo tudi v razredu srečali z različnimi razvojnimi stopnjami, ki jih bomo morali kot učitelji prepoznati. Vsaka oseba je individuum, vsak učenec ima različne sposobnosti in spretnosti. Drugo splošno načelo govori o relativno enakem zaporedju razvoja. Že kot malčki smo najprej sedeli, potem shodili, čebljali, potem govorili, v šoli najprej osvojili seštevanje in potem algebro. Zaradi tega se vsi teoretiki strinjajo, da razvoj poteka v logičnem napredovanju. Za vsako sposobnost, ki jo skušamo razviti, je potreben čas. Tako tudi razvoj poteka postopno in spremembe se redko zgodijo čez noč (Woolfolk, 2002). Tudi v knjigi Otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva so opredeljene temeljne točke razvoja, in sicer: -. otroci sooblikujejo svoj razvoj in vplivajo na to, kako se bodo nanje odzvali drugi;. -. razvoj v otroštvu je povezan z razvojem skozi ves življenjski ciklus; 2.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. -. normalni razvoj vključuje širok razpon medosebnih razlik;. -. na razvoj močno vplivata zgodovinsko in kulturno okolje (Papalia, 2003).. 2.3 Kognitivni razvoj Model, ki opisuje, kako ljudje osmišljamo svoj svet z zbiranjem in organiziranjem informacij, je razvil švicarski psiholog Jean Piaget, in sicer v zadnji polovici 20. stoletja. Predvsem ga je zanimalo, kako človek, še posebej otrok, razume svet okoli sebe in kako pride do znanja, ki je vedno bolj strukturirano in organizirano (Marjanovič Umek, 2009; Woolfolk, 2002). Študije, s katerimi se je ukvarjal Piaget, so pokazale, da imajo otroci, še preden dobijo kakršna koli formalna navodila, neverjetno sposobnost samousmerjevalnega učenja. Že ob rojstvu so otroci zelo radovedni, radi raziskujejo predmete in njihove lastnosti. Učenci so v interakcijami z ljudmi iz okolja, saj tako osmišljajo svoj svet, ki se širi (Labinowicz, 2010). Piagetova teorija je bila in ostaja ena temeljnih teorij, ki je ponudila tudi vrsto izpeljav, na področju učenja in poučevanja. Poznamo štiri razvojne stopnje in približno starost, ko se posamezna stopnja prične in zaključi (Pegar Kuščer, 2008). Senzomotorična stopnja (od rojstva do 2 let) Otrok svet spoznava preko občutkov in gibalnih spretnosti. Ni reflektivnega mišljenja in pojmovanja, ampak otrok uporablja imitacijo in spomin. Začne spoznavati, da objekti ne prenehajo obstajati, kadar jih skrijemo. Otrok preide z refleksov na ciljno usmerjene aktivnosti. Predoperacionalna stopnja (od 2 let do 7 let) Otrok začne postopoma uporabljati jezik, sposoben je logično premisliti operacije v eno smer in hkrati razvija sposobnost mišljenja v simbolni obliki. Težave se pojavljajo pri upoštevanju zornega kota druge osebe. Stopnja konkretne operacije (od 7 let do 11 let) Otrok razume in uporablja logične principe in operacije. To mu omogoča objektivno in racionalno razlago izkustev. Sposoben je rešiti konkretne probleme na logičen način (Woolfolk, 2002). Logične zmožnosti otrok na tej stopnji so: -. kompenzacija – zmožni so hkrati ohraniti v zavesti dve dimenziji (decentracija) in spoznati, da lahko ena nadomesti drugo;. 3.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. -. identiteta – zmožni so vključevati identiteto v utemeljevanje, tako da ta zdaj implicira konzervacijo;. -. reverzibilnost – zmožni so v mislih obrniti fizično akcijo, ki vrača predmet v njegovo prvotno stanje (Labinowicz, 2010).. Pred vstopom v formalno stopnjo pa Piaget meni, da je za razvoj logičnega mišljenja ključno ukvarjanje s predmeti. »Izkušnje so vedno nujne za intelektualni razvoj /… / posameznik mora biti dejaven, stvari mora preoblikovati in z njimi odkrivati strukturo svoje dejavnosti. Ravnanje s pripomočki ni preprosto. Da lahko otroci mislijo, morajo na konkretnooperacionalni stopnji imeti na voljo predmete, s katerimi je mogoče enostvano ravnati, ali pa vizualizirati predmete, s katerimi so ravnali in ki si jih brez večjega napora lahko predstavljajo« (Piaget, v Labinowicz, 2003, str. 186). Stopnja formalne operacije (od 11 let do odraslosti) V tej fazi je otrok sposoben reševati abstraktne probleme na logičen način. Mišljenje postane bolj znanstveno, hkrati pa razvije skrb za socialne teme in indetiteto (Woolfolk, 2002). Zanimiva postanejo etična, socialna in moralna vprašanja, saj je pubertetnik zmožen širše in bolj teoretične analize izkustev.. 2.4 Psihosocialni razvoj Psihosocialna teorija, ki jo je razvil Erikson, poudarja delovanje socialnih dejavnikov na vsaki stopnji razvoja. Stopnje potekajo od rojstva do smrti, Erikson pa opisuje in razlaga kakovostne spremembe posameznika v tem obdobju. Opredelil je osem stadijev psihosocialnega razvoja, in sicer: osnovno zaupanje proti osnovnemu nezaupanju (do 1. leta), avtonomija proti sramu (od 1. do 3. leta), inciativa proti krivdi (od 3. do 6. leta), delavnost proti manjvrednosti (od 6. leta do 11. leta), indetiteta proti izolaciji (adolescenca), intimnost proti izolaciji (zgodnja odraslost), generativnost proti stagniciji (srednja odraslost), ego integriteta proti obupu (pozna odraslost) (Woolfolk, 2002). Otroci, s katerimi sem sodelovala v empiričnem delu diplomske naloge, so v 4. stadiju psihosocialnega razvoja – delavnost proti manjvrednosti, ki se pojavlja v srednjem oziroma v poznem otroštvu. Značilnost otroka v tem stadiju je, da se ego oziroma njegov način delovanja kakovostno preoblikuje v smislu težnje po pridobivanju konkretnih in smiselnih spretnosti ter znanj. Otrok spoštuje pravila in skupinski napor pri obvladovanju konkretnih nalog. Svoje misli preusmeri na dobro opravljeno dejavnost, socialno 4.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. odobravanje, individualni in skupinski uspeh, socialno priznanje. Ta faza pa lahko hitro preide v občutek manjvrednosti. Otrok se doživlja manjvrednega, če misli, da po lastni oceni ali oceni drugih ne deluje primerno. V tem primeru potrebuje s strani vrstnikov ali staršev spodbudo, podporo in priznanje za svoj trud (Marjanovič Umek, 2002). Poudarek je predvsem na tem, da se lahko otrok srečuje tudi z občutkom manjvrednosti, neuspeha in nekompetentnosti, ko se spoprijema z zahtevami učenja novih spretnosti (Woolfolk, 2002).. 2.5 Čustveni razvoj V obdobju srednjega in poznega otroštva se otroci vedejo vse bolj prosocialno, kar kaže na njihovo pozitivno prilagajanje socialnem okolju, v katerem živijo (Papalia, 2001, v Marjanovič Umek, 2009). V ospredju prosocialnega vedenja so medvrstniški odnosi in sistematično sodelovanje z drugimi. Značilni so stabilni vrstniški odnosi, pri otroku je v ospredju empatija do drugih, vendar je bolj usmerjena do sorojencev kot do neznanih vrstnikov. V tem obdobju je porast prosocialnega vedenja, ki je povezano tudi z razvojem otrokove sposobnosti zavzemanja za perspektive drugega, in sicer razumevanje in sklepanje o čustvih in čustvenih reakcijah drugega, njegovih motivih in namerah (Eisenberg, 1988, v Marjanovič Umek, 2002).. 3 UČNI NAČRT 3.1 Matematika v osnovni šoli Matematika je eden od temeljnih predmetov v osnovni šoli in ima številne izobraževalno-informativne, funkcionalno-formativne in vzgoje naloge. Osnovnošolski pouk matematike obravnava temeljne in za vsakogar pomembne matematične pojme. Zato morajo biti uporabljeni pravilni načini, ki so usklajeni z otrokovim kognitivnim razvojem, s sposobnostmi, z osebnimi značilnostmi in njegovim življenjskim okoljem. Pri pouku matematike učencem omogočamo, da spoznajo praktično uporabnost in smiselnost učenja, ter spodbujamo različne oblike mišljenja, ustvarjalnost, formalna znanja in spretnosti. Bistveni razlog za poučevanje in učenje matematike je njena pomembnost pri razvoju celovite osebnosti učenca in vpliv na razvoj afektivnega in psihomotoričnega področja (Učni načrt, 2011).. 3.2 Splošni cilji S splošnimi cilji pouka matematike opredelimo namen poučevanja matematike. Učenci pri pouku matematike (Učni načrt, 2011):. 5.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. -. razvijajo matematično mišljenje: abstraktno-logično mišljenje in geometrijske predstave;. -. oblikujejo matematične pojme, strukture, veščine in procese ter povezujejo znanje znotraj matematike in tudi širše;. -. razvijajo uporabo različnih matematičnih postopkov in tehnologij;. -. spoznavajo matematiko kot proces ter se učijo ustvarjalnosti in natančnosti;. -. razvijajo zaupanje v lastne (matematične) sposobnosti, odgovor in pozitiven odnos do dela in matematike;. -. spoznavajo pomen matematike kot univerzalnega jezika;. -. sprejemajo in doživljajo matematiko kot kulturno vrednoto.. 3.3 Operativni cilji in standardi znanja 5. razred: Tema: Aritmetika in algebra (80 ur) Sklop: Računske operacije in njihove lastnosti Vsebina: Pisno deljenje z dvomestnim številom do milijon (predvideno število ur: 12) Po predvidenem letnem delovnem načrtu se vsebina pisno deljenje z dvomestnim številom do milijon obravnava proti koncu šolskega leta, in sicer marca in aprila. Operativni cilji te vsebine so: Učenci: -. pisno delijo z dvomestnim naravnim številom,. -. uporabljajo različne strategije reševanja,. -. uporabijo računske operacije pri reševanju besedilnih nalog,. -. s preizkusom preverijo izračunan količnik.. Temeljni standardi znanja Učenci: -. zanesljivo uporabljajo računske operacije in računske zakone v množici naravnih števil s številom 0,. -. napovejo rezultat računskih operacij (OŠ Ribnica, 2018).. Minimalni standardi znanja: Učenci: -. pisno množijo v množici naravnih števil do 10 000,. 6.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. -. pisno delijo z dvomestnim številom v množici naravnih števil do 10 000 (OŠ Ribnica, 2018).. 4 DIDAKTIČNI VIDIKI UČNEGA PROCESA 4.1 Narava matematičnih sposobnosti Posameznik s pomočjo simbolov (črk, slik, številk), ki so abstraktni, misli o predmetih, njihovih lastnosti in odnosih med njimi. To imenujemo matematično-logične sposobnosti, kar pomeni sposobnost uporabe in operiranja s simboli. Zmožnost spretnega in hitrega operiranja s pomočjo števil in odnosov pa imenujemo matematična sposobnost (Žakelj, 2003). Sposobnosti, ki so rezultat spretnega in hitrega operiranja s števili, pa so (Kavkaš, 2002, v Žakelj, 2003, str. 7): -. »številske sposobnosti – vključujejo razumevanje številskih simbolov, številskih odnosov, pojma količine, številskih operacij, sposobnost branja in pisanja matematičnih simbolov;. -. sposobnost pomnenja in načrtovanja – potrebna je za sukcesivno reševanje postopkov oziroma korakov v problemih kot verige zaključkov;. -. sposobnost prostorske predstavljivosti – potrebna je za uporabo papirja in svinčnika, razumevanje geometrije in prostorskih odnosov;. -. sposobnost logičnega zaključevanja in iskanja medsebojnih zvez.«. Pogoja za transfer znanja pri pouku matematike sta razvijanje miselnih predstav in razumevanje matematičnih pojmov in dejstev. Veliko učencev pa žal ne more delati povezav oziroma imajo napačne pojmovne predstave. Marentič Požarnik (Žakelj, 2003) vse bolj poudarja pomen kognitivne strukture, in sicer ugotavlja, da je predznanje pomembno za kakovostno nadaljnje učenje (Žakelj, 2003). Elanor Duckowort pravi: »Dobra pedagogika mora otroku omogočiti situacije, v katerih bo lahko sam eksperimentiral v najširšem pomenu besed – preizkušal bo svet, da bi ugotovil, kaj se bo zgodilo; ukvarjal se bo z njim, manipuliral bo s simboli; postavljal vprašanja in iskal odgovore; svoje ugotovitve bo usklajeval med seboj in jih primerjal z ugotovitvami drugih otrok« (Labinowicz, 2010, str.186).. 4.2 Metode učenja in poučevanja Bruner (Žakelj, 2003) je mnenja, da naj pouka poteka v obliki samostojnega odkrivanja, kar pomeni, da v tej obliki znanje postane trdnejše in uporabnejše v novih. 7.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. situacijah. Samostojno odkrivanje spodbuja motiviranost, samostojnost in kritičnost učencev, hkrati pa se tudi naučijo metod reševanja problemov. Ausubel (Žakelj, 2003) pa se zavzema za sistematično učenje. Sam je mnenja, da učenci pridejo hitreje do znanja, ki je tudi bolj sistematično. Ta način je primeren za manj uspešne učence, za učitelje pa je manj zahtevno. Gagne (Žakelj, 2003) trdi, da je najboljša metoda pridobivanja znanja vodeno odkrivanje, ki je pomembna pri formaciji koncepta. Učence se prepozna po aktivnem pristopu k učenju (izpisujejo, podčrtavajo, več zapisujejo) in ker so učenci analitični in sposobni sami izluščiti posamezne dele od celote ter jih organizirati, je za njih primerno vodeno odkrivanje oziroma samostojno učenje – sami organizirajo informacije in načrtujejo korake v procesu učenja. Poleg metod učenja pa so pomembni tudi dejavniki učenja. Marentič Požarnik (2003) navaja naslednje dejavnike in poudarja, da se vsi dejavniki med seboj prepletajo in ne delujejo ločeno drug od drugega. Klasificirala jih je v štiri skupine: -. notranji dejavniki, kjer vključuje fiziološke dejavnike (stanje čutil, živčevja, zdravstveno stanje) in psihološke dejavnike (umske in druge sposobnosti, stili učenja in spoznavanja, motiviranost za učenje, osebnostne lastnosti ipd.). -. zunanji dejavniki, kjer vključuje fizikalne dejavnike (opremljenost in oblikovanost prostora za učenje) in socialne dejavnike, ki izvirajo iz družbenega okolja, najprej iz družine, nato iz šole in širšega okolja.. Poleg vseh metod in dejavnikov, ki so potrebni za uspešno učenje in poučevanje, pa Pergar Kuščer ugotavlja: »Učitelj je odločilni dejavnik kakovosti šolanja« (Pergar Kuščer, 2008, str. 47). Kar želi povedati s tem, je to, da je biti učitelj težka, zahtevna in odgovorna naloga, saj mora učitelj učencem prenašati znanje, da ga učenci sami lahko čim bolje usvojijo. Za učinkovito delo v razredu pa mora učitelj razumeti psihološke potrebe učencev (potreba po pripadnosti, ustreznosti in avtonomnosti), dati vsakemu otroku možnost, da uspe, izhajati iz otrokovih izkušenj, spodbujati učence in jim omogočati veliko pestrih možnosti za neodvisno delo (Pergar Kuščer, 2008). Piaget je mnenja, da učitelj ne posreduje zgolj samo informacije, ampak učencem olajša interakcije v razredu. Poleg tega pa je vloga učitelja tudi ta, da učencem olajša. 8.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. odkrivanje spoznanja s svojo spontano dejavnostjo in s pripravljanjem srečanj (Labinowicz, 2010).. 5 MOTIVACIJA 5.1 Učna motivacija »Učna motivacija je skupen pojem za vse vrste motivacij v učni situaciji; obsega vse, kar daje (od zunaj ali od znotraj) pobude za učenje, ga usmerja, mu določa intenzivnost, trajanje in kakovost« (Marjanovič Umek, 2003, str. 184). »Učna motiviranost: miselna, čustvena in vedenjska naravnanost za učenje« (Juriševič, 2012, str. 9). Motivacija je zelo pomembna za uspešno učenje, česar se zavedajo tudi učitelji sami. Velika razlika je med učenjem na pamet ali pa pripravljenostjo, da usmerjamo svojo energijo in voljo v doseganje zahtevnejših ciljev. Ali bodo to znanje učenci obdržali, je odvisno od temeljitosti učenja ter kakovosti doseženih rezultatov (Marentič Požarnik, 2003). Žakelj (2003) pa poudarja, da je proces motivacije pomemben, saj tako lahko učenci znanje ponotranjijo, začutijo pomen in smiselnost vsebin in znanja, ki se ga učijo. V ospredju učne motivacije je behavioristični pristop. V tem pristopu sta v ospredju dve podkrepitvi, in sicer pozitivna ali negativna. Pri pozitivni podkrepitvi učenec z nagrado in pohvalo zadovolji svoje potrebe (Marentič Požarnik, 2003). Nagrada pa predstavlja določen objekt ali dogodek, ki nastopa kot posledica določenega vedenja (Woolfolk, 2002). Pri negativni podkrepitvi pa je v ospredju stanje, ki ga želi učenec doseči, npr. prekinitev določene situacije (Marentič Požarnik, 2003).. 5.2 Notranja in zunanja motivacija Motivacijo delimo na notranjo in zunanjo in če želimo razumeti in spodbuditi učno motivacijo, je najpomembnejše, da razrešujemo dilemo in odnos med tema dvema motivacijama (Marentič Požarnik, 2003). Notranja motivacija se imenuje tudi intrinzična motivacija in izvira iz dejavnikov, kot so interesi in radovednost. Deci in Ryan (Woolfolk, 2003) opisujeta notranjo motivacijo kot naravno težno iskanja in osvajanja izzivov, ko sledimo osebnim interesom in urimo sposobnosti. V notranjo motivacijo spadajo izzivi, radovednost, interes, samostojno obvladanje nečesa, neodvisno odločanje za akcijo in notranji kriteriji uspešnosti (S. Harter, cit. po Williams, Burden, 1997, v Marentič Požarnik, 2003).. 9.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. Zunanji motivaciji z drugo besedo pravimo ekstrinzična motivacija in o tej motivaciji govorimo takrat, kadar se učimo zaradi zunanjih posledic (Marentič Požarnik, 2003). »Kadar naredimo nekaj zato, da bi si zaslužili oceno ali nagrado, se izognili kazni, zadovoljili učitelja ali iz katerega drugega razloga, imamo opravka z zunanjo motivacijo« (Woolfolk, 2002, str. 320).. 6 DIDAKTIČNA IGRA Igra je dejavnost, ki je prostovoljna, izločena (omejena s časom in prostorskimi mejami), negotova, neproduktna (ne ustvarja nikakršnih dobrin in bogastev), predpisana (ima pravila) in izmišljena (Caillois, v Bognar, 1987). »Igra je otroška dejavnost, navadno skupinska, za razvedrilo in zabavo« (SSKJ, 2000). »Igra je dejavnost, ki jo posameznik izvaja zaradi lastnega zadovoljstva ne glede na njen končni izid in ni vezana na neposredno zadovoljevanje njegovih potreb ali na zahteve, ki jih predenj postavlja okolja« (Zupančič, 1999, v Marjanovič Umek in M. Zupančič, 2005) Kot vidimo, vsi avtorji opredeljujejo igro na podoben način s podobnimi lastnostmi. Kako pa bi razlikovali igro in didaktično igro? Dixon (1992, Marjanovič Umek in Zupančič, 2001) je mnenja, da ni sprejemljivo razlikovanje med didaktičnimi igrami in med igrami. Svoje mnenje utemelji z dejstvom, da vsaka igra oziroma igrača otroku prinaša določena sporočila, ki otroku samemu zbujajo nove zamisli. Tudi Vandenber (1994, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001) se strinja s tem, da je lahko vsaka igrača orodje za učenje, dokler spodbuja sposobnosti, ki se jih otrok želi naučiti. Bognar (1987) navaja, da se nekateri avtorji ne strinjajo, da je didaktična igra enako kot igra. Avtor je mnenja, da mora didaktična igra vsebovati vse lastnosti igre, otrok jo mora doživljati, ampak še pred tem pa jo moramo sami poznati in tudi preveriti v praksi, če jo bo otrok sprejel, lahko tej igri rečemo didaktična igra. Avtorji priročnika Didaktične igre in druge dinamične metode dela poudarjajo, da so pri didaktični igri pomembni učni cilji, ki jih delimo na izobraževalne in vzgojne. Ker pa se ti dve skupini ciljev prepletata, imata pri didaktični igri obe pomemben vpliv (Jemec, Mrak Merhar, Umek in Repnik, 2013).. 10.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. Da so pri igri pomembni vzgojni in izobraževalni cilji, pa se strinja tudi Bognar (1987), saj je mnenja, da na izobraževanje igra vpliva učinkovito, saj zbuja pozornost učencev in jih motivira k dejavnosti.. 6.1 Funkcije didaktičnih iger Krapše (1998) navaja naslednje funkcije didaktičnih iger, ki jih opredeljuje kot pozitivne komponente: Socialna funkcija Ta funkcija je tako pri igri kot tudi v samem pouku zelo pomembna. Poudarek je na odnosih med učenci samimi; lahko jih zelo dobro razvijajo z igro vlog, ki so najbolj razširjenje. Poudarek pri tej igri je na tem, da ima posameznik večjo možnost prepoznavanja, upoštevanja in sprejemanja različnosti med ljudmi. V ospredju so medčloveški odnosi, ki jih otrok razvija in se usposablja za sodelovanje v stvarnih okoliščinah (Bognar, 1987). Emocionalna funkcija Pri didaktični igri je zelo pomembno, da sodelujejo vsi člani skupine in se ne izpostavljajo razlike med njimi. Da ne pride do tega, pa moramo igro dobro poznati oziroma jo dobro zastaviti, da pritegnemo motivacijo, ki izhaja iz notranjosti učenca. Funkcija preverjanja in ocenjevanja Z didaktično igro se lahko najbližje približamo v okvir opisnega ocenjevanja. Skozi igro lahko učenca sistematično, načrtovano opazujemo, hkrati pa ocenjujemo poleg kognitivnih tudi ostale komponente. Kognitivna funkcija Poudarek pri tej funkciji je predvsem na tem, da je pri didaktičnih igrah vloga učitelja manjša. Vendar je pozitivna stvar prav tega le-ta, da se med samo igro učenci med seboj veliko naučijo, pridobivajo različna mnenja, tudi znanja, saj pravijo; da učenci bolje razumejo razlage, ki jim jih posredujejo vrstniki sami, saj so bližje njihovemu načinu razmišljanja in njihovemu nivoju.. 6.2 Pomen didaktičnih iger Pisk (2013) pravi, da je igra zelo pomembna v otrokovem življenju tako v predšolski dobi kot tudi na razredni stopnji. Z igro učenec razvija svojo osebnost in ustvarjalnost ter spoznava svet okoli sebe.. 11.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. Uporaba didaktične igre pri pouku povečuje motivacijo in učitelj pridobi večjo pozornost učencev kot med običajno uro. Znanje, ki ga pridobijo učenci z uporabo didaktične igre, je trajnejše kot znanje, ki ga pridobijo z delovnimi oziroma z učnimi listi (Pisk, 2013). Bastič Zorec (2002, v Kašnik Janet, 2009) poudarja, da je didaktična igra pomembna pri razvoju otroka, saj razvija: -. gibalno sposobnost in spretnost,. -. kognitivni razvoj,. -. emocionalni razvoj,. -. socialni razvoj,. -. moralni razvoj ter. -. osebnostni razvoj.. Klemen (2010) pa da poudarek tudi na razvoj in utrjevanje: -. čutil,. -. govora,. -. lastnosti značaja (samostojnost in pogum) in. -. domišljije.. 6.3 Cilji didaktičnih iger Cilj didaktičnih iger je otrokom ponuditi možnost, da preko njih osvojijo določeno zmožnost (Klemen, 2010). Pulko (1999) navaja naslednje cilje, ki jih dosežemo z didaktično igro: -. povečati motivacijo učencev pri pouku;. -. izzivati večjo pozornost in povečati aktivnosti vsakega posameznega učenca;. -. zagotoviti učinkovito učenje in dolgotrajno pomnenje dejstev;. -. vplivati na občutke samostojnega nadzorovanja;. -. omogočiti učencu ali pa dvojici, da se »izkaže«;. -. vplivati na maksimalno usmerjenost k vsebini brez prisile;. -. ponoviti in utrditi znanje o predelani snovi;. -. naučiti se pravil iger in jih strpno, dosledno in vztrajno upoštevati;. -. uriti spomin in hitrost računanja;. -. doseči učno-vzgojne cilje na nestresen način;. -. razvijati prostorsko predstavljivost;. -. popestriti pouk;. -. utrjevati doseženo znanje brez prisile. 12.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. Kot vidimo, lahko z didaktično igro razvijemo veliko področij, povečujemo učenčevo motivacijo, interese, samokontrolo, spodbujamo samostojnost, potrpežljivost. Otroci razvijajo svoje sposobnosti, znanje, spretnosti in stališča (Kašnik Janet idr., 2009).. Isti avtorji pa tudi navajajo, iz česa so sestavljene didaktične igre: -. ciljev (kurikul – področja dejavnosti),. -. vsebine (seznanjenje z nalogami, navodili, kaj mora otrok narediti, razporediti, poiskati, spremeniti),. -. pravil (natančna, kratka, jasna),. -. poteka igre (motivacijska, zabavna, privlačna, daje občutek svobode).. 13.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. 7 EMPIRIČNI DEL 7.1 Opredelitev problema Pri predmetih, kot so slovenščina, gospodinjstvo, družba, naravoslovje, vemo, da če želimo snov iz teh predmetov znati, se usedemo in naučimo. Ko pa slišimo besedo matematika, ki vključuje deljenje, množenje, potenciranje ipd., pomislimo na stvari, ki znajo biti težke oziroma vemo, da bomo morali vložiti veliko časa in truda, da bomo razumeli snov. Velikokrat sem na praksi slišala vprašanje: »Kako naj se naučim nekaj, česar ne razumem?« Vsi učitelji, bodoči učitelji in starši moramo pri vseh stvareh svoje otroke oziroma učence motivirati, jih spodbujati in jim matematiko približati na čim bolj pozitiven način. To lahko naredimo z didaktičnimi igrami, ki smo jih tudi preizkusili v razredu in jih analizirali.. 7.2 Namen in cilj naloge Namen diplomske naloge je predstaviti 3 različne didaktične igre in ugotoviti, kakšno vlogo ima igra pri uri matematike v 5. razredu osnovne šole. Zanima nas, ali igra povečuje motiviranost učencev in sodelovanje med njimi. C1: Učencem predstaviti 3 različne didaktične igre na temo deljenja z dvomestnim številom. C2: Ugotoviti, kakšno vlogo ima didaktična igra pri motivaciji otrok. C3: Ugotoviti, ali so učenci pri uporabi didaktične igre osredotočeni na zmago ali na pridobivanje oziroma utrjevanje znanja.. 7.3 Raziskovalna vprašanja Raziskovalno vprašanje 1: Kako se raznolikost didaktične igre kaže pri motivaciji otrok? Raziskovalno vprašanje 2: Ali je motiviranost učencev odvisna od oblike dela (skupinska, individualna, delo v paru) pri igranju didaktične igre? Raziskovalno vprašanje 3: Ali je motiviranost učencev (ko je oblika dela skupinska) odvisna od sestave skupine pri didaktični igri? Raziskovalno vprašanje 4: Ali so navodila pri didaktični igri pomembna? 14.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. 7.4 Metodologija 7.4.1 Raziskovalni vzorec Dejavnost je bila izvedena v Osnovni šoli dr. Franceta Prešerna Ribnica, v času pedagoške prakse. V raziskovalni vzorec so bili vključeni vsi učenci 5. c-razreda. V razredu je 22 učencev, 12 dečkov in 10 deklic, ki so stari od 10 do 11 let. Pri vsaki didaktični igri je sodelovalo različno število učencev, ki so bili razvrščeni v različne oblike dela.. 7.4.2 Raziskovalna metoda Pri nalogi smo uporabili kvantitativno neeksperimentalno raziskavo, in sicer strukturirano opazovanje, hkrati pa so bili prisotni tudi elementi kvalitativne raziskave, saj je empirični del obdelan in analiziran na besedni način, brez uporabe merskih postopkov.. 7.4.3 Postopki zbiranja podatkov Uporabljeno je bilo strukturirano opazovanje, kar pomeni vnaprej načrtovano opazovanje učencev pri didaktični igri. Ko smo zaključili z opazovanjem učencev, pa smo dejavnosti analizirali.. 7.5 Didaktične igre 7.5.1 Didaktična igra: Matematična dogodivščina Sklop: Računske operacije in njihove lastnosti Globalni cilji: Učenci:. -. razvijajo zaupanje v lastne (matematične) sposobnosti, odgovornost in pozitiven odnos do dela in matematike;. -. spoznavajo uporabnost matematike v vsakdanjem življenju;. -. sodelujejo v skupini in upoštevajo navodila igre.. Operativni cilji: Učenci: -. pisno delijo z dvomestnim številom,. -. uporabijo računske operacije pri reševanju besedilnih nalog.. Oblike dela: skupinska. 15.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. Didaktični material: igralna plošča, figure, kocka, peščena ura, kartončki, listi z rezultati, prazen list papirja, kemični svinčnik Navodila igre: Igra Matematična dogodivščina se igra v skupini 3–4 igralcev. Vsaka skupina ima vodjo, ki ga določi skupina. Naloga vodje je, da kontrolira reševanje nalog in preverja pravilnost rezultata s pomočjo že pripravljenih rešitev. Tega učenca lahko določite sami, vendar celotna skupina vključno z vodjo sodeluje pri reševanju. Pravila igre: Začne skupina, ki je predhodno vrgla največje število na kocki. Na voljo so rdeči kartončki in rumeni kartončki. Če igralec pride na rdeče polje, vzame karton, ki je rdeče barve, če pa igralec pride na rumeno polje, vzame karton rumene barve. Skupina vrže kocko in se pomakne toliko polj naprej, kolikor prikazuje kocka. 1. Če igralec pride na rdeče polje, ima dve možnosti: a) Če reši nalogo pravilno, se pomakne 3 polja naprej. b) Če reši nalogo napačno, se pomakne 4 polja nazaj. 2. Če igralec pride na rumeno polje, ima dve možnosti: a) Če reši nalogo pravilno, se pomakne za 4 polja naprej. b) Če reši nalogo napačno, se pomakne 2 polji nazaj. Če igralec pride na rdeče ali rumeno polje, ki potuje po bližnjici, in reši nalogo pravilno, naslednji krog nadaljuje svojo pot po bližnjici. Pri igri pa se uporablja tudi peščena ura. Ko začne skupina reševati nalogo, ki jo je dobila, lahko nalogo rešuje toliko časa, dokler se ne izteče določen čas.. 16.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. Slika 1: Didaktična igra »Matematična dogodivščina«. Slika 2: Didaktični material – kartončki z matematičnimi nalogami Analiza: Ko so učenci videli veliko igralno ploščo, so bili zelo navdušeni nad njo. Zanimale so jih figure, ki jih bodo izbrali, in zanimalo jih je, kaj vse piše na kartončkih. Najprej sem sama učence razdelila v 3 skupine po 4 učence. Skupine so bile raznolike, heterogene, vsak učenec je imel prednosti in slabosti pri računskih operacijah – deljenje z dvomestnim številom in uporaba računskih operacij pri reševanju besedilnih nalog. Ko sem razdelila učence po skupinah, sem gledala tudi na to, da so v skupini skupaj tudi učenci, ki se v razredu niso družili med seboj, saj sem želela ugotoviti, ali bo v tem primeru padla motivacija učencev. Na začetku so bili. 17.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. učenci malo »razočarani«, vendar ko se je začela igra, so se hitro vživeli. Učenci v prvi skupini so takoj določili vodjo in opazila sem, da so se odločili za učenko, ki je bila v njihovi skupini najboljša in najhitrejša pri računanju. Ko sem to opazila, sem skupino dobro opazovala, kakšno vlogo imajo drugi učenci, ko prepustijo računanje samo vodji. V tej skupini so učenci svojo vodjo samo spodbujali, k reševanju nalog pa niso prispevali svojega znanja. Osredotočeni so bili samo na zmago oziroma spodbujali svojo vodjo, da čim hitreje reši račun. Na drugi strani pa smo imeli skupino, ki ni določila enega vodje, ampak so si porazdelili vloge med seboj. En učenec je reševal račun, drugi mu je pomagal, spremljal, opominjal v primeru, da se je lotil postopka računanja narobe, tretji učenec je spremljal čas in na glas opozarjal, koliko ga ima skupina še na voljo. V tej skupini so se vloge menjale in vedno je prišel vsak učenec na vrsto za določeno vlogo, ki so si jo zadali v skupini. Najbolj me je presenetilo, da se je vsaka skupina odločila, kako bo delovala pri reševanju nalog, ki so bile na kartončkih. Tako se je naslednja skupina odločila, da bodo vsi reševali naloge hkrati. Prav zanimivo je bilo to, da so 3 učenci rešili račun pravilno, z istim rezultatom, drugi učenec pa je rešil račun narobe. Ko je to ugotovil, je učenec sam prosil svoje sošolce v skupini za razlago, kje je naredil napako in učenci so mu priskočili na pomoč. Med samo igro se je motiviranost učencev zelo povečala. Ker je igralna plošča vsebovala tudi bližnjice, ki so omogočile, da učenci hitreje pridejo na cilj in tako do zmage, je vsak učenec skušal prinesti svoje znanje v reševanje naloge. Pri igri pa sem uporabila tudi peščeno uro, čas pa prilagodila glede na njihovo sposobnost in hitrost, tako da so lahko rešili nalogo. Bilo pa je zanimivo, saj smo se odločili, da se igra kasneje igra tudi brez uporabe peščene ure, vendar sem kmalu ugotovila, da so učenci hitreje in bolj natančno rešili nalogo z uporabo časovnika. Menim, da je bil le-ta spodbuda za večjo osredotočenost vseh učencev v skupini. Ker didaktična igra poteka v skupinah, je zelo pomembno, da kot učitelji sestavimo skupine tako, da bodo vsi sodelovali in bo igra koristna za vse. V obdobju 10- in 11letnikov pa prevladuje tudi prosocialno vedenje, kar se je videlo tudi pri igri sami. V ospredju so prevladovali medvrstniški odnosi, pomoč, spodbude in sodelovanje.. 18.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. Slika 3: Učenci pri igri »Matematična dogodivščina«. 7.5.2 Didaktična igra: Sestavljanka Sklop: Računske operacije in njihove lastnosti Globalni cilj: Učenci: -. spoznavajo matematiko kot proces ter se učijo ustvarjalnosti in natančnosti;. -. razvijajo matematično mišljenje;. -. upoštevajo navodila igre.. Operativni cilji: Učenci: -. pisno delijo z dvomestnim naravnim številom.. Oblike dela: individualna Didaktični material: list papirja, sestavljanka, kemični svinčnik Navodila igre: Na sestavljanki imaš podane račune, na lesenih ploščicah pa imaš podane rezultate. Reši račune in primerjaj rezultate s števili na ploščicah. Če se rezultat ujema s ploščico, jo postavi na račun z enakim rezultatom. Sestavil boš zanimivo sličico.. 19.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. Slika 4: Didaktična igra »Sestavljanka«. Slika 5: Prikaz igre »Sestavljanka« Analiza: Ker je bil za nami teden utrjevanja deljenja z dvomestnim številom in reševanja besedilnih nalog z uporabo računskih operacij, je bilo opaziti, da so učenci že naveličani reševanja podobnih delovnih listov. S to igro sem skušala ugotoviti, ali lahko učence motiviram za reševanje iste vsebine na drugačen način – s sestavljanko. Učenec je pri sestavljanki individualno, na prazen list, reševal račune, ki so bili podani na mreži plošče. Ko je rešil račun, je na delčku sestavljanke poiskal rezultat in ga položil na ploščo. Učenci so bili veliko bolj motivirani pri sestavljanki kot pri reševanju delovnih listov. Ko sem jim povedala, da bodo še vedno utrjevali deljenje, so bili sprva 20.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. razočarani, vendar ko sem jim pokazala, na kakšen način bo potekalo reševanje, se je motivacija povečala. Ker so sestavljali sliko, ki je niso poznali, so bili pri reševanju računov bolj osredotočeni in zavzeti. Pri tej nalogi je bila prednost ta, da so takoj ugotovili, če je račun rešen pravilno oziroma ali je rezultat prisoten na leseni ploščici. Ker je moral učenec sestaviti sliko, je pri napačnem rezultatu moral račun rešiti ponovno. Najbolj me je presenetilo to, da so učenci, glede na to, da jim pri računanju ni bilo treba narediti preizkusa, saj je bil rezultat viden na sestavljanki, vseeno najprej naredili preizkus, po tem pa sličico položili na tisto mesto, kamor spada. Iz tega sem sklepala, da učenci radi sodelujejo pri igri, saj niso samo želeli na hitro sestaviti slike, ampak so se držali poteka, ki so se ga učili pri pouku – pri deljenju obvezno narediti preizkus. Opazila sem tudi, da so učenci začeli reševati račune od leve proti desni, od začetka proti koncu. Tako sem ugotovila, da razmišljajo že vnaprej, saj bodo tako lahko poleg računanja oziroma deljenja hkrati tudi skušali sproti ugotoviti, kaj je na sliki. Medtem ko so učenci reševali račune individualno in hkrati sestavljali sestavljanko, pa so me tudi vprašali, ali lahko sodelujejo v paru. Ker sem dopustila tudi to možnost, saj me je zanimalo, kako funkcionira igra v paru, so se učenci zelo dobro odrezali. Brez problema so si razdelili račune, hkrati pa so si tudi priskočili na pomoč, če je prišlo pri kakšnem tudi do težav.. Slika 6: Učenci rešujejo račune pri igri »Sestavljanka«. 21.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. Slika 7: Učenke rešujejo račune pri igri »Sestavljanka«. 7.5.3 Didaktična igra: Poišči moj par Sklop: Računske operacije in njihove lastnosti Globalni cilj: Učenci: -. razvijajo abstraktno mišljenje, logično-abstraktno mišljenje;. -. razvijajo matematične in druge kompetence;. -. razvijajo različne oblike mišljenja, spretnosti in ustvarjalnosti.. Operativni cilji: Učenci: -. preizkušajo sposobnost pomnenja,. -. s preizkusom preverijo pravilnost količnika,. -. delijo z dvomestnim naravnim številom.. Oblike dela: delo v dvojicah Didaktični material: list papirja, spomin, kemični svinčnik Navodilo: Igra je podobna igri Spomin. Igra se posamično, v dvojicah ali v skupini. Ploščice razporedi na mizo, tako da se ne vidi rezultatov in računov. Najprej lahko obrneš samo. 22.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. eno ploščico, in sicer tisto, na kateri je zelena oznaka. Ko jo obrneš, je na njej račun deljenja. Ta račun izračunaš na list papirja in narediš preizkus. Ko dobiš pravilen rezultat, obrneš ploščico, ki ni označena z zeleno oznako. Če si dobil rezultat, ki je pravilen, si našel par, če ne, obe ploščici obrneš nazaj. List papirja imaš pri sebi, tako da si lahko z njim pomagaš, če obrneš tisto ploščico, ki si jo že računal, hkrati pa tudi spremljaš igro ostalih sotekmovalcev. Začne par, ki je na kocki vrgel največje število.. Slika 7: Didaktična igra »Poišči moj par« Analiza: Učenci so to igro igrali v paru. To je bila najzahtevnejša igra, saj so učenci morali reševati račune in hkrati zelo dobro spremljati ostale pare oziroma trenirati sposobnost pomnenja. Pri tej igri je sodelovalo 6 učencev oziroma 3 pari. Ker je bila ta igra najzahtevnejša, sem k njej povabila učenke, ki jim je matematika bila blizu. Na začetku so imele učenke kar nekaj težav. Zelo težko so si zapomnile postavitev spomina, kjer so bili podani računi in rezultati. Najzanimivejše je bilo to, da je učenkam ta snov ustrezala, vendar so imele kar precej težav pri samemu deljenju oziroma nikakor niso znale priti do pravilne rešitve. Iz tega sem sklepala, da igra ni bila dobro zasnovana oziroma je bila za 5. razred pretežka, hkrati pa je padla tudi motivacija. Glede na videno bi bilo bolje, da bi bili računi lažji, saj bi tako učenke hitreje reševale. Pri ostalih igrah so si učenci sami prebrali navodila in ker igri nista bili zahtevni, niso potrebovali dodatne razlage. Pri tej igri pa sem bila zraven še jaz in z učenkami smo morale narediti primer, kako igra poteka, da so jo potem bolje razumele.. 23.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. Učenke so me tudi vprašale, če bodo lahko preizkusile tudi ostali igri. Tako sem sama dobila potrditev, kot sem že v teoretičnem delu pri didaktični igri zapisala, da je zelo pomembno, kako je igra zasnovana, kako so podana navodila, raznolikost igre, hkrati pa se upoštevajo tudi razvojne stopnje otroka in njegove sposobnosti.. Slika 8: Učenke igrajo didaktično igro »Poišči moj par«. 24.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. 8 SKLEPNE UGOTOVITVE Ko sem bila osnovnošolka, sem spadala med tiste učence, ki matematike ne marajo, vendar nisem imela nikoli večjih težav. Vendar razlog za to je bila metoda učenja in poučevanja. Menim, da je pri matematiki med drugimi tudi zelo pomemben pristop, ki ga učitelj uporabi pri sami razlagi oziroma utrjevanju snovi. Vedno pa slišimo od ostalih učiteljev, da so učni načrti zelo »natrpani« in ni dovolj časa, da bi matematiko razlagali še na kakšen drugačen način kot frontalno oziroma utrjevali znanje z delovnimi listi. Glede na to, da v času študija opravljamo pedagoško prakso, se vedno trudim, da bi uro naredila čim bolj zanimivo, učence poskušam motivirati in največkrat to naredim z didaktično igro ali pri uvodni motivaciji, uvodnem delu ali pa v zaključku. Ker pa je pomembno, da je didaktična igra zasnovana pravilno, z določenimi cilji, moramo v to vložiti veliko truda, volje in časa. Še posebej, če nimamo dovolj izkušenj oziroma učencev še ne poznamo dobro (npr. kot študentje na praksi, ko na začetku še ne poznamo učencev, ne vemo, kako bi igro najbolj prilagodili vsakemu posamezniku, saj ga ne poznamo še dovolj dobro). V empiričnem delu sem si zastavila vprašanja, na katera sem z opazovanjem skušala dobiti odgovore. V razredu sem izvedla 3 didaktične igre, ki so bile različne. Ena igra je imela veliko didaktičnega materiala, potek igre je bil zanimivejši, igralna plošča je bila velika, na drugi strani pa je bila igra Poišči moj par in je vsebovala samo lesene ploščice, ki so ponazarjale spomin, vendar so bili podani računi deljenja in rezultati. Preden sem učence razdelila, kdo bo na začetku prisoten pri določeni igri, so vsi učenci želeli najprej igrati igro Matematična dogodivščina, saj jih je pritegnila njena raznolikost in barvitost. Tako sem že na začetku spoznala, da je pomembno, da učence igra pritegne že na prvi pogled in jih s tem tudi že motivira. Igre so bile sestavljene tako, da so bile prisotne različne oblike dela (skupinska, v paru in individualno). Pri igri Matematična dogodivščina so bili učenci razdeljeni v 3 različne skupine po 4 učence. Učence sem razdelila sama, saj sem jih že dobro poznala, zato sem tudi skupine pomešala med seboj, da niso bili tisti, ki so bili najbolj »povezani«, skupaj. Že pri razdeljevanju skupin sem opazila, da nekateri ne želijo biti z nekom v skupini. Kasneje se je to opazilo tudi pri sami igri. Učenec, ki ni bil povezan s skupino, je samo opazoval dogajanje okoli sebe, vendar so ga učenci še vedno spodbujali k sodelovanju. Na drugi strani je bila skupina, ki je takoj delovala timsko, čeprav so bili prijateljski odnosi »šibki«, se skupina ni »obremenjevala«, s tem kdo je. 25.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. njen član, saj je želela zmagati. Torej je pri igri pomembna sestava skupine, vendar hkrati je tudi veliko odvisno od posameznega učenca, kako sprejme ostale soigralce. V obdobju srednjega oziroma poznega otroštva prevladuje prosocialno vedenje, kar pomeni, da se učenci pozitivno prilagajajo okolju in opazilo se je, da so učenci med seboj nasploh zelo povezani. Pokazalo se je sodelovanje med skupinami, spodbujanje in nudenje pomoči ostalim učencem. Hkrati sem tudi dobila odgovor na to, ali so učenci pri sam igri osredotočeni bolj na zmago ali na pridobivanje oziroma na utrjevanje znanja. Pri igri, kjer je podana zmaga, so učenci bolj osredotočeni na le-to, sploh, če je oblika dela skupinska, saj se učenci v skupini še bolj vzhičeni in zainteresirani. Pri igri, kjer pa učenci individualno igrajo igro, v mojem primeru igro Sestavljanka, so bolj osredotočeni na utrjevanje znanja. Učenci z individualno igro pridobivajo izkušnje, povratne informacije. Niso osredotočeni na zmago, ampak širijo svoje matematične sposobnosti in ustvarjalnost, dobijo informacijo, ki jim pove, kje pri računanju imajo težave. Kar se tiče motiviranosti učencev, pa je bila motivacija višja pri učencih, ki so delovali v skupni. Igra je bila bolj napeta, medtem ko je bila individualna igra bolj umirjena, osredotočena na sam potek sestavljanja oziroma reševanja računa. Menim, da so bili cilji pri igri Matematična dogodivščina in Sestavljanka uspešno osvojeni. Kar pa se tiče igre Poišči moj par, sem ugotovila, kako pomembno je, s kakšno didaktično igro pristopiš do učenca, pomembno pa je tudi, da so navodila natančno ter jasno podana. Tudi Bognar (1987) je navedel, da šele ko igro preizkusiš v praksi in ko otrok sprejme igro, lahko tej igri rečemo didaktična igra. Da pa bo otrok igro sprejel, mora biti dobro zasnovana, pripravljena z natančno določenimi navodili in pa raznolika, barvita, da bo učence pritegnila že na prvi pogled.. 26.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. 9 VIRI IN LITERATURA Bognar, L. (1987). Igra pri pouku na začetku šolanja. Ljubljana: DZS. Juriševič, M. (2012). Motiviranje učencev v šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Kašnik Janet, M., Janet, E., Senica, M., Šavli Kališnik, M., dr., Praper, P., dr., Bezenšek, J., dr., Vaupot Roncelli, S., Grahovec, T. in Pogorevc, N. (2009). DA SIJE SONCE. Didaktične igre za razvoj otrokovih kompetenc na področju preprečevanja zasvojenosti. Ljubljana: Narodna univerzitetna knjižnica. Klemen, N. (2010). Otroška igra. Pridobljeno 27. 6. 2018, http://www.ringaraja.net/clanek/otroska-igra_733.html. Krapše, T. (1998). Didaktična igra pri pouku. Razredni pouk: revija zavoda RS za šolstvo. 1(1), 14–15. Labinowicz, E. (2010). Izvirni Piaget. Mišljenje – učenje – poučevanje. Ljubljana: DZS. Marentič Požarnik, B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2001). Psihologija otroške igre. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Založba Rokus. Mrak Merhar, I., Umek, L., Jemec, J. in Repnik, P. (2013). Didaktične igre in druge dinamične metode. Ljubljana: Salve d. o. o. Osnovna šola dr. Franceta Prešerna Ribnica. (2018). Letna delovna priprava za matematiko. (interno gradivo) Ribnica: OŠ dr. Franceta Prešerna. Papalia, D., Wendkos Olds, S. in Duskin Feldman, R. (2003). Otrokov svet. Otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana: Educy. Pergar, Kuščer, M. (2008). Teme iz razvojne psihologije za učitelje. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper. Pisk, M. (2013). Pajaci – slikovno gradivo za različne didaktične igre pri matematiki. Razredni pouk, 15(3), 140–143. Program osnovna šola. Matematika. Učni načrt. 2011. Pulko, L. (1999). Uporaba didaktične igre pri pouku matematike. Matematika v šoli 7, (1–2), 42–44. Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy. 27.

Lavrič, Maja (2018): Vloga didaktiktične igre pri pouku matematike v 5. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.. Žakelj, A. (2003). Kako poučevati matematiko. Teoretična zasnovana modela in njegova didaktična izpeljava. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.. 28.