Pridelovanje konoplje med legalnim in kriminalnim : diplomsko delo univerzitetnega študija

DIPLOMSKO DELO Pridelovanje konoplje med legalnim in kriminalnim. Avgust, 2012. Sergeja Kos.

DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA STUDIJA Pridelovanje konoplje med legalnim in kriminalnim. Avgust, 2012. Sergeja Kos Mentor: izr. prof. dr. Anton Dvoršek.

Kazalo vsebine Povzetek ........................................................................................... 4 Summary - Legal and illegal production of cannabis ........................................ 5 1. Uvod .......................................................................................... 6. 2. Dejstva o konoplji .......................................................................... 7 2.1. Glavne opredelitve .................................................................... 7. 2.2. Delitev drog in uvrstitev kanabisa .................................................. 8. 2.3. Razmejevanje med industrijsko in indijsko konopljo (kanabisom) ............. 9. 2.4. Postopek pridobivanja in uporaba ................................................. 10. 2.4.1. Lastnosti rastline ................................................................ 10. 2.4.2. Hidroponično gojenje........................................................... 10. 2.4.3. Uporaba .......................................................................... 11. 2.5. 3. Vrste prepovedanih produktov konoplje in njihova sestava .................... 11. 2.5.1. Vrste .............................................................................. 11. 2.5.2. Kanabinoidi ...................................................................... 12. Učinki, posledice in uporabnost konoplje .............................................. 13 3.1. Negativni in pozitivni učinki ........................................................ 13. 3.1.1. Akutni učinki ..................................................................... 13. 3.1.2. Najpogostejša občutja ......................................................... 14. 3.1.3. Vpliv na vozniške sposobnosti ................................................. 14. 3.2. Dolgotrajnejše posledice ............................................................ 15. 3.2.1 3.3. 5. 6. Uporabnost konoplje in zdravilni učinki........................................... 19. 3.3.1. Uporabnost ....................................................................... 19. 3.3.2. Medicinska uporaba ............................................................. 20. 3.4 4. Povezava z razvojem duševnih bolezni ...................................... 17. Stališča do konoplje .................................................................. 21. Primerjava posledic nelegalnih (konoplja) in legalnih drog (alkohol, tobak) ..... 22 4.1. Alkohol ................................................................................. 25. 4.2. Nikotin ................................................................................. 26. Konoplja v Sloveniji ....................................................................... 27 5.1. Prizadevanja za legalizacijo ........................................................ 27. 5.2. Zakonska ureditev .................................................................... 28. Empirična raziskava ....................................................................... 30 6.1. Opis vzorca ............................................................................ 30. 6.2. Opis merskih instrumentov in postopek zbiranja podatkov .................... 30. 2.

6.3. Obdelava podatkov ................................................................... 30. 6.4. Interpretacija rezultatov ............................................................ 31. 7. Zaključek.................................................................................... 38. 8. Uporabljeni viri ............................................................................ 40. 9. Priloge ....................................................................................... 43. Kazalo tabel Tabela 1: Število žrtev posameznih prepovedanih drog med letoma 2002 in 2006 .... 17 Tabela 2: Jakost posledic, povzročenih pri uživanju kanabisa, alkohola in tobaka. .. 24 Tabela 3: Dejavniki tveganja pri uživanju kanabisa, alkohola in tobaka................ 25 Tabela 4: Prekršek in kaznivo dejanje pri zasegu marihuane ............................ 29 Tabela 5: Ali ste kdaj uživali katerega od prepovedanih proizvodov konoplje?........ 31 Tabela 6: Ali uporabljate katerega od dovoljenih proizvodov konoplje?................ 31 Tabela 7: Ali menite, da uživanje prepovedanih konopljinih proizvodov vodi v odvisnost? ........................................................................................ 32 Tabela 8: Kako gledate na osebe, ki redno uživajo prepovedane produkte konoplje? 33 Tabela 9: Ali menite, da pozitivni učinki konopljinih produktov odtehtajo negativne? ..................................................................................................... 33 Tabela 10: Ali menite, da bi legalizacija konoplje prinesla tudi pozitivne posledice, ki presegajo morebitne nevarnosti legalizacije (zdravstvene- nadzor nad proizvodnjo; ekonomske- obdavčitev)? ...................................................................... 34 Tabela 11: Kakšna je po Vašem mnenju stopnja nevarnosti pri uživanju prepovedanih produktov konoplje? ............................................................................ 35 Tabela 12: Kakšne nevarnosti za zdravje predstavlja uživanje prepovedanih produktov konoplje? ............................................................................ 35 Tabela 13: Ali menite, da je uživanje prepovedanih produktov konoplje za posameznika bolj škodljivo kot uživanje legalnih drog (alkohol, tobak)? ............... 36 Tabela 14: Ali menite, da bi legalizacija konoplje v Sloveniji povečala število uživalcev njenih prepovedanih proizvodov? ................................................. 37 Tabela 15: Ali bi podprli morebitno legalizacijo konoplje v Sloveniji? .................. 37. Kazalo slik Slika 1: Spremenjena razvrstitev drog glede na stopnjo nevarnosti. .................... 23. 3.

Povzetek Podatki o obstoju konoplje segajo daleč v zgodovino, še danes pa je to rastlina, ki dviguje veliko prahu. V diplomskem delu smo navedli dejstva o konoplji, osredotočili pa smo se predvsem na problem, ki je zajemal razlikovanje med stališči različnih starostnih generacij. S pomočjo anketnega vprašalnika smo anketirali 226 udeležencev raziskave. Ugotovili smo, da so do konoplje najbolj kritični anketiranci, ki so starejši od 40 let, sledijo pa jim anketiranci, mlajši od 18 let. V okviru problematike smo raziskovali tudi povezavo med dolgotrajno uporabo kanabisa in razvojem duševnih bolezni. To povezavo smo potrdili, saj je več avtorjev navedlo razvoj anksioznosti, depresije, psihoz, shizofrenije, preganjavice in sindroma odvisnosti od marihuane. Na drugi strani smo potrdili pozitivne učinke kanabisa na določena bolezenska stanja. Mednje štejemo rakasta obolenja, bolezen oči, imenovana glavkom, ter slabost in bruhanje pri bolnikih z AIDS-om ali anoreksijo. Potrjena je tudi uporaba za blaženje bolečin in krčev ter simptomov multiple skleroze. Pri uporabi v medicinske namene so vprašljivi stranski učinki, ki so lahko nepredvidljivi, saj se pri vsaki osebi ob zaužitju indijske konoplje pojavljajo nekoliko drugačni občutki. V teoretičnem delu smo s pomočjo literature primerjali tudi škodljivost kanabisa, tobaka in alkohola za zdravje. Skozi raziskave smo zavrgli našo predhodno predpostavko, da so prepovedani produkti kanabisa bolj škodljivi od dveh dovoljenih drog. Znanstveniki so v letu 2007 zahtevali novo rangiranje 20 najpogostejših drog glede na škodljivost za zdravje. Alkohol se je znašel na zaskrbljujočem 5. mestu, tobak na 7., kanabis pa na 11. mestu. Glede na ugotovitve Evropskega centra za droge in odvisnost ima prekomerno uživanje alkohola mnogo hujše posledice, kot so ciroza jeter, prekomerni odmerek, nasilje in samomorilnost, prometne nesreče, učinek na zarodek in podobno. Posledice uživanja kanabisa so hujše od alkohola le pri potencialnih bolezni dihal, tobak pa je bolj škodljiv glede kardioloških bolezni in različnih oblik rakavih obolenj. Možnosti za razvoj odvisnosti so navedene kot velike pri pogosti uporabi vsake izmed preučevanih snovi. Ključne besede: konoplja, posledice uporabe kanabisa, kanabinoidi, medicinska uporaba, duševne bolezni.. 4.

Summary - Legal and illegal production of cannabis The information about hemp were already heard long time ago and it is still a plant, that everyone talks about it. In study we defined some facts about cannabis and focused on a problem, that included differences between points of views of different age generations. We used survey questionnaire and questioned 226 people. We determined, that respondents, who are older than 40 years, are the most critical about growing and using cannabis products. They are followed by generation that is under 18 years old. We were also researching a connection between long term abuse of cannabis and mental illness. The connection was confirmed because a lot of authors wrote about anxiety, depression, schizophrenia, 'cannabis psychosis' and dependance of drugs. On the other hand, we confirmed the presumption of cannabis use for treating some medical conditions. It could be helpful for cancer treatment, high pressure in eyes, nausea and vomiting for patients with AIDS and anorexia. We confirmed that it can also be useful as a painkiller, for cramps or even with multiple sclerosis. The problem about medical use of cannabis are its side effects, that can be unpredictable because the THC effects every person on somehow different way. In theoretical part we compared harmfullness of cannabis, tobacco and alcohol for our health. With researches we discard the premise, that prohibited products of cannabis are more harmfull than alcohol and tobacco. Scientists asked for new distribution of 20 most often used drugs, ordered according to the health hazard. Alcohol was arranged on fifth place, tobacco on ninth, and cannabis on eleventh place. According to European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction has excessive consumption of alcohol more serious consequences like liver cirrhosis, overdose,. violence and suicide, car accidents and effects on fetus. Consequences of cannabis use are more harmful just for potencial respiratory diseases, and tobacco can be more harmful for cardiac diseases or cancer. The risk of addiction is high with abusing every drug we researched about. Key words: hemp, consequences of cannabis use, cannabinoids, medical use, mental illness.. 5.

1 Uvod Konoplja med legalnim in kriminalnim. Tabu tema preteklih, trenutnih in prihodnjih let našega obstoja. Malo je ljudi, ki glede konoplje ne bi imeli izoblikovanega svojega stališča. Na eni strani najdemo ogromno zagovornikov, ki predstavljajo pozitivne vplive uporabe konoplje in vodijo propagando za legalizacijo. Na drugi strani so ljudje, ki so prepričani v škodljivost uporabe in menijo, da bi morebitna legalizacija pripeljala do katastrofalnih posledic. Zagotovo pa si vsi prizadevajo, da ne bi prišlo do situacije, v kateri bi bil dostop do prepovedanih drog (predvsem pri mladostnikih) še lažji kot doslej. Konoplja je pri velikem delu slovenskega prebivalstva še vedno znana le kot opojna substanca, s katero se zadevajo odvisniki. To je posledica prohibicije, ki enači vse vrste konoplje, čeprav ima indijska psihoaktivne učinke, industrijsko pa se lahko uporabi za izdelavo produktov za vsakodnevno uporabo. Zakonodaja je v Sloveniji urejena na tak način, da je gojenje industrijske konoplje praviloma dovoljeno, a so predpisi zastavljeni tako, da je pridelovanje zelo težavno. Veliko pogajanj je tudi glede medicinske uporabe, ki je v nekaterih evropskih državah že legalna. Skozi diplomsko delo bomo raziskovali primerjavo stališč različnih starostnih generacij do konoplje, duševne bolezni kot posledico uživanja kanabisa ter primerjavo škodljivosti kanabisa, tobaka in alkohola. Namen diplomske naloge je predstaviti vsa splošno znana dejstva o konoplji in s tem seznaniti uporabnike kanabisa, tobaka in alkohola ter ostalo populacijo s potencialnimi posledicami, ki jih prinesejo zlorabe tovrstnih drog. Cilj diplomske naloge je opredeliti vrste in razvrstitve konoplje, opisati sestavo, pridobivanje in uporabo, navesti občutke in posledice uživanja ter proučiti zakonodajo v Sloveniji. V nadaljevanju bomo poskušali ugotoviti in predstaviti različne poglede, mnenja in stališča na legalno in nelegalno pridelovanje konoplje med starejšimi in mlajšimi generacijami ter primerjati škodljivost kanabisa, tobaka in alkohola. V okviru problema bomo preverjali naslednje hipoteze: •. Uživanje prepovedanih konopljinih proizvodov je pomemben dejavnik pri razvoju duševnih bolezni.. 6.

•. Prepovedani produkti konoplje so za zdravje nevarnejši od legalnih drog (alkohol, tobak).. •. Starejše generacije so bolj kritične do pridelovanja in uživanja konoplje kot mlajše.. V teoretičnem delu diplomske naloge bomo uporabili metodo deskripcije ali opisovanja, s katero bomo povzeli dejstva, ki smo jih ugotovili s proučevanjem že napisane literature. V raziskovalnem delu bomo uporabili raziskovalne (anketni vprašalnik) in razlagalne metode, s katerimi bomo interpretirali in utemeljili dobljene rezultate. Uporabili bomo tudi primerjalno metodo, saj bomo primerjali rezultate glede na starost populacije.. 2 Dejstva o konoplji 2.1 Glavne opredelitve Konoplja je po vsem svetu različno opredeljena, različno zakonsko urejena ter različno cenjena ali zaničevana. Ker buri duhove in izvablja različna mnenja, je njenih poimenovanj preveč,da bi lahko opredelili vse. Mamila lahko opredelimo kot snovi, ki »z delovanjem na osrednje živčevje ublažijo bolečino, neprijetna občutenja, človeka omamijo ali uspavajo.« Snovi, ki imajo tem učinkom nasprotne učinke, torej človeka zdramijo ali povzročijo halucinacije, imenujemo psihotropne snovi. Te snovi po navadi povzročijo vidne spremembe duševnega stanja, mednje pa uvrščamo halucinogene snovi (LSD), poživila (nikotin, kofein) in kanabis (Ivanuša, 2001). Konoplja je pri nas splošno znan izraz za rastlino, ki jo s tujko imenujemo Cannabis sativa. Glavna delitev konoplje je na navadno (industrijsko) in indijsko (kanabis) (Lovrečič in Lovrečič, 2006). Navadna ali industrijska konoplja ni uvrščena med psihoaktivne snovi, saj praviloma ne vsebuje kanabinoidov, ki bi povzročili spremembo duševnega stanja, ampak se pod pogojem, da je vsebnost THC-ja manj od 0,2%, uporablja v industrijske namene (Svetičič, 2003). Indijska konoplja ali kanabis vsebuje THC in je uvrščena med psihoaktivne snovi, posledično pa tudi prepovedana v večini držav po svetu (Svetičič, 2003).. 7.

Kanabinoidi so vse snovi, ki imajo podobno kemijsko sestavo kot THC. Poznamo veliko različnih vrst kanabinoidov, od tega jih je približno 60 v kanabisu (Lovrečič in Lovrečič, 2006). Za spremembo duševnega stanja je pomemben predvsem ženski del rastline, čigar cvetove in liste posušijo, nato pa naredijo nekakšno zmes, ki jo imenujemo marihuana, v slengu pa tudi trava, gandža in podobno (Svetičič, 2003). Skunk je nekoliko močnejša oblika indijske konoplje. Razlog za to je način pridelave, saj se le-ta odvija v laboratorijih pod posebnimi pogoji (umetno svetlobo), ki so krivi za visoko vsebnost THC-ja (Svetičič, 2003). Hašiš je še en produkt, pridobljen iz konoplje oz. njene smole. Iz tega izhaja tudi hašiševa smola, glede na vsebnost THC-ja pa ta dva produkta veljata za najmočnejša izmed izdelkov indijske konoplje (Svetičič, 2003). Overdose ali čezmeren odmerek. je takšna doza katere koli izmed legalnih ali. nelegalnih drog, katere posledica so škodljivi telesni in mentalni učinke, ki lahko privedejo do trajnih posledic ali celo smrti (Žigon, 2005). THC je okrajšava za delta-9-tetrahidrokanabinol. To je aktivna snov v produktih kanabisa, ki pri uporabnikih povzroči psihoaktivne učinke. Prav zaradi te snovi je kanabis v večini držav po svetu prepovedan, ponekod pa celo uporabljen v medicinske namene (Fayed, 2009).. 2.2 Delitev drog in uvrstitev kanabisa Eden od razlogov za neodobravanje konoplje med prebivalstvom je predvsem nepoznavanje dejstev o njej. Zavedejo jih napačne predpostavke, da je konoplja le sredstvo za omamljanje, da obstaja le ena vrsta konoplje, ki ima opojne učinke in podobno. V nadaljevanju bomo predstavili uvrstitev kanabisa med prepovedane droge, razvrstitev drog glede na pridobivanje ter vrste in podvrste konoplje. Svetovna zdravstvena organizacija ali World Health Organisation je pred leti postavila merilo za razvrstitev prepovedanih drog v štiri glavne skupine, med katerimi eno od štirih mest zaseda kanabis: 1) depresorji 2) stimulansi. 8.

3) halucinogeni 4) cannabis (Ivanuša, 2001). To razvrstitev je sprejela tudi Uprava kriminalistične policije v Generalni policijski upravi pri Ministrstvu za notranje zadeve in tovrstna kvalifikacija je aktualna še danes. Pomembna je tudi klasifikacija prepovedanih drog glede na način, kako jih pridobivamo. Nekatere droge lahko izdelamo iz povsem naravnih materialov, za druge so potrebne kemijske reakcije v laboratoriju. Tako droge delimo tudi na naravne, polsintetične in sintetične (Ivanuša, 2001). Kanabis po tej klasifikaciji zagotovo uvrščamo med prepovedane naravne droge, saj pri pridobivanju ne uporabljamo nobenih prekurzorjev (predhodnih sestavin), ki bi jih bilo potrebno kemijsko predelati (Ivanuša, 2001). Konopljo kot rastlino uvrščamo v družino konopljevk (Cannabaceae). Pred leti so tovrstno rastlino delili v tri vrste: domača (C. sativa), ruderalna (C. ruderalis) in indijska (C. indica). Zaradi križanja in potomstva pa so kasneje te tri vrste združili v eno in ustvarili pet podvrst oziroma varietet: 1. Cannabis sativa ssp. sativa var. sativa- navadna konoplja 2. Cannabis sativa ssp. sativa var. spontanea- samorasla navadna konoplja 3. Cannabis sativa ssp. indica var. indica- indijska konoplja 4. Cannabis sativa ssp. indica var. kafiristanica- avtohtona v Afganistanu 5. Cannabis sativa ssp. ruderalis- avtohtona v Rusiji (Hieng, 2006).. 2.3 Razmejevanje med industrijsko in indijsko konopljo (kanabisom) Glede na različne vrste in podvrste konoplje je najpomembneje, da strogo ločimo med industrijsko in indijsko konopljo. Slednjo uvrščamo med snovi s psihoaktivnimi učinki, medtem ko industrijska teh učinkov nima. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog iz leta 2000 je razburila mnoge zagovornike industrijske konoplje, saj je z zakonom prepovedala vse vrste konoplje. Cannabis. 9.

sativa in cannabis indica se glede na mednarodne konvencije in predpise Evropske unije nikakor ne bi smeli obravnavati na enak način. Interesno združenje industrijske konoplje je zato izdalo predlog, da se ti dve vrsti striktno ločita (Kocjan in Rengeo, 2011). Menimo, da je potrebno strogo razmejevati različne vrste konoplje, ki imajo popolnoma različne naloge. Indijska konoplja v večini primerov zagotovo služi kot mamilo, a ne smemo pozabiti, da je lahko industrijska konoplja odličen vir različnih industrijskih izdelkov in lahko nadomesti tudi določene neobnovljive. industrijske. vire. Problem nastaja, ker je ločevanje navadne konoplje in kanabisa zelo zahtevno in možno le s pomočjo kemičnih in morfoloških analiz. Količina THC se lahko giblje med 0.01 in 8%; rastline z višjo vsebnostjo THC-ja pa spremlja izrazito smolnato socvetje. Glede na zastavljeno zakonodajo iz leta 2001 je s posebnimi postopki potrebno preveriti vsebnost THC-ja v konopljinih izdelkih, omejitev vsebnosti pa je 0,2% (Ačko, 2011).. 2.4 Postopek pridobivanja in uporaba 2.4.1 Lastnosti rastline Konoplja lahko v primeru ugodnega podnebja, rodovitnih tal in rednega namakanja zraste do višine šestih metrov. Njena lastnost je dvodomnost, saj lahko na ločenih rastlinah razvije moške in ženske cvetove. Ženske rastline imajo okrog cvetov več listov, so nižje in imajo več stranskih poganjkov (Hieng, 2006). Ženska rastlina proizvaja seme, ga varuje z zelenkasto rjavo smolo, ki vsebuje THC in je aktivna, dokler seme ne dozori. Vloga moške rastline je le proizvajanje peloda, kmalu za tem pa nima več določene funkcije in propade (Žigon, 2005).. 2.4.2 Hidroponično gojenje Navadno se konoplja goji na zunanjih površinah, kot so vrtovi, njive in travniki. Tam so ustvarjeni naravni pogoji, ki jih konoplja potrebuje za rast (svetloba, toplota). Edino opravilo je skrb za zadostne količine vode, kar dosežemo z zalivanjem. Za rastlino z večjo vsebnostjo THC-ja (skunk) pa je potrebno posebno gojenje.. 10.

Namen tovrstnega gojenja konoplje je čim višja vsebnost THC-ja, kar prinese tudi močnejše učinke ob zaužitju, produkt teh postopkov pa se imenuje »skunk«. Hidroponično gojenje izvajamo v zaprtih prostorih, kjer potrebujemo zagotovljeno nenehno toploto, svetlobo in vodo, ki vsebuje vse rudnine, potrebne za rast. Glavne rudnine so sulfat, manganov sulfat in cink (Žigon, 2005).. 2.4.3 Uporaba Bistveni obliki konzumiranja konoplje sta kajenje in oralno uživanje. Pri kajenju je pogost pripomoček vodna pipa ali pa je marihuana, pomešana s tobakom, zvita v tako imenovan »joint«. Oralno uživanje je možno z dodajanjem marihuane v različne vrste hrane, najpogostejši so »kukiji« (pecivo s primesjo) in »bengi« (v mleku, čaju ipd.). Če ti dve obliki uporabe primerjamo, je manj nevarno kajenje, saj oseba že med vdihavanjem začuti, kdaj ima telo dovolj, pri oralnem uživanju pa zaradi zapoznelega učinkovanja lahko pride do toksičnega predoziranja (Žigon, 2005). Na drugi strani je bolj nevarno kajenje, saj skozi dim zaužijemo snovi, ki imajo rakotvorne lastnosti in dražijo sluznico. Inhaliranje je posebej odsvetovano za osebe, ki imajo težave z dihalnim ali imunskim sistemom.. 2.5 Vrste prepovedanih produktov konoplje in njihova sestava Iz semen konoplje lahko pridobimo več vrst prepovedanih produktov, ki imajo zaradi različnih vsebnosti kanabinoidov. različno jakost in posledično povsem raznolike. občutke, učinke in posledice. Vsako vrsto pridobivamo na drugačen, svojstven način. Produkti imajo tudi različen izgled, zato je ločevanje med njimi dokaj enostavno. V nadaljevanju so ti produkti našteti in si sledijo po jakosti.. 2.5.1 Vrste Prepovedani produkti konoplje se delijo v 4 glavne skupine: 1) Marihuana: to je mešanica, ki jo pridelovalci pridobivajo iz cvetov konoplje in njenih posušenih listov. Velik list konoplje je sestavljen iz neparnega števila manjših lističev, ki so nazobčani. Za kajenje marihuane je potrebno liste in cvetove posušiti, za oralno uživanje pa so lahko listi tudi sveži. Vsebnost THC-ja se giblje med 1 in 7 %.. 11.

2) Skunk:. je snov, katere sestava je podobna kot pri marihuani, le da je skunk. pridelan na poseben (hidroponski) način v tako imenovanih laboratorijih. Ta način da do desetkrat več pridelka kot navadno gojenje v naravi. Halucinogeni učinki so lahko podobni učinkom LSD-ja, saj je vsebnost THC-ja v skunku 9-22%, v obliki praška pa kar med 50 in 55%. 3) Hašiš: je produkt cveta ženske rastline, ki je do 10- krat močnejši od marihuane. Sestavljen je iz smole, ki jo najdemo v dlačicah na rastlini. Vsebnost THC-ja se giblje od 3 do 14%. 4) Hašiševo olje: je najmočnejši prepovedan konopljin produkt, saj lahko vsebuje tudi do 50% THC-ja. Najpogosteje se uporablja tako, da z njim namažemo cigareto ali zvit tobak (Kocjan in Rengeo, 2011). Posebno vrsto predstavlja marinol (dronabinol). To je sintetično pridobljena psihoaktivna snov in predstavlja konopljin nadomestek, ki vsebuje čisti THC. Ponekod se uporablja tudi v medicinske namene (Žigon, 2005).. 2.5.2 Kanabinoidi Najpogostejši sredstvi zlorabe kanabisa sta rastlina kanabis, iz katere naredimo mešanico marihuane, ter smola kanabis, iz katere pridobivamo hašiš. Glavni razlog tovrstne uporabe so vsi znani učinki, za katere je večinsko odgovorna glavna psihoaktivna sestavina kanabisa THC. To je tudi razlog, da THC uporabljajo kot bistven element merjenja kvalitete oziroma moči konoplje (Lovrečič in Lovrečič). Kanabinoidi se nahajajo v smoli, katere naloga je, da rastlino varuje pred vsemi škodljivimi zunanjimi vplivi in negativnimi dejavniki. Poleg THC-ja sta pomembna še kanabigerol (CBG) in kanabidiol (CBD), a je THC glavni dejavnik za učinke, bolezni, odvisnost ter ostale posledice, za katere je odgovorno uživanje indijske konoplje. THC ni prisoten v semenih konoplje, njegova prisotnost v steblih pa je zanemarljivo majhna (Hieng, 2006).. 12.

3 Učinki, posledice in uporabnost konoplje Še en razlog za misterioznost kanabisa so popolnoma različni učinki, ki se pojavijo pri različnih osebah. Na določenih delih sveta velja kot nevarno mamilo, drugje pa kot čudežno zdravilo, ki lajša bolečine, slabost, nespečnost in podobno. Čeprav so večinsko znani učinki, ki jih izzove konzumiranje kanabisa, je potrebno poudariti, da občutki pri dveh posameznikih niso nikoli povsem enaki.. 3.1 Negativni in pozitivni učinki 3.1.1 Akutni učinki Učinki, zaradi katerih večina sploh uživa produkte indijske konoplje, so evforija, ugodje, sproščenost, blagostanje in nekontroliran smeh. Pri nekoliko manjšem delu uživalcev pa se učinki pojavijo v nasprotni obliki. Pojavlja se depresija, strah, trpljenje, miselna razdrobitev in podobno. Pri uživanju večjih ali prekomernih količin pa prihaja celo do izmaličenja telesne podobe, izgube lastne identitete, panike in celo halucinacij. Od posameznika je odvisno, kakšno reakcijo povzročijo tovrstne psihoaktivne snovi, razlog za to je pa je prehod skozi najvišje centre človekove zavesti (Žigon, 2005). Včasih se pojavljajo tudi učinki, ki jih ne definiramo kot pozitivne ali negativne. To je lakota, ki jo povzroči nizek sladkor v krvi, deformacija časa ali izguba občutka za čas, zmanjšana pozornost, ukvarjanje z nepomembnimi pozornostmi in zmedenost pri govorjenju. Zunanji znaki so podočnjaki, zabuhlost oči, hud kašelj, suha usta in grlo ter povečan srčni utrip. Nasilnost pri uživalcih je redka oziroma ni prisotna (Žigon, 2005). Hipokampus je na tem področju glavni del možganov, saj se v njem nahajajo vsi receptorji, ki uravnavajo in nadzorujejo mišice, bolečine, lakoto ter vplivajo na počutje. To je tudi razlog, da na večino uporabnikov konoplja učinkuje ugodno, pri drugih pa se pojavljajo neprijetni občutki (Hieng, 2006). Pri akutnih učinkih je zelo pomembna individualna raznolikost od posameznika do posameznika. Pomembna je količina zaužite snovi, način konzumiranja, pogostost uživanja droge, sočasna uporaba drugih škodljivih substanc, temperamenta, počutja, okolja ter ostalih zunanjih in notranjih dejavnikov. Najbolj očitni takojšnji učinki so:. 13.

slabši kratkoročni spomin, slabše psihomotorične in koordinacijske sposobnosti ter slabše sposobnosti koncentracije in učenja (Lovrečič in Lovrečič, 2006).. 3.1.2 Najpogostejša občutja Žigon (2005) je kot najpogostejša občutja po konzumiranju kanabisa navedel naslednja: −. povečana pozornost vseh čutil, še posebno tipa, okusa in sluha in povečano zanimanje za hrano in glasbo;. −. sanjam podoben prosti tok idej v hitrem, nedoločenem redu;. −. zmanjšana sposobnost koncentracije in kratkoročnega spomina (o čem sem že govoril?);. −. občutek lebdenja, lahne omotice in/ali občutek težkih udov;. −. hiperaktivnost, nemirnost, vzhičenost in klepetavost v prvi uri ali dveh, kasneje zaspanost ali otopelost;. −. subjektivno zaznavanje časa; nagnjenost k pretiravanju o minulem času;. −. zmanjšana presoja in koordinacija, posebno pri izvajanju kompleksnih nalog, zmedenost, nezmožnost izražanja misli v besedah.. 3.1.3 Vpliv na vozniške sposobnosti Res je, da marihuana ni terjala še nobene žrtve, ki bi življenje izgubila zaradi prekomernega odmerka, a ne smemo pozabiti na neposredne vzroke prometnih ali delovnih nesreč. Glede na dejstvo, da THC učinkuje na človekovo koncentracijo, koordinacijo, presojo in stopnjo zavesti, lahko trdimo, da je vožnja pod vplivom katerih koli psihoaktivnih snovi nevarna za voznika in vse ostale udeležence v prometu. Hkrati je nemoralna ter neodgovorna, zato mora biti izrecno prepovedana in sankcionirana. Najpogostejši psihoaktivni drogi, najdeni v krvi voznikov, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah, sta kanabis in derivati amfetaminov. V raziskavi, opravljeni s strani poljskih znanstvenikov, je bilo pozitivnih 21% oseb od celotnega testiranega vzorca. Redkeje so prisotni alkaloidi, antidepresivi in kokain. Najnevarnejše je zaužitje kombinacije različnih drog, najpogostejša pa je kombinacija alkohola in kanabisa (Albert et al., 2008). Logično je, da uživanje kanabisa oslabi sposobnosti za vožnjo predvsem takrat, ko jo uživamo neposredno pred ali med vožnjo ter v situacijah, ko moramo pozornost 14.

usmerjati na več stvari hkrati. Čeprav vpliv kanabisa na vožnjo še ni povsem raziskan, so raziskave pokazale, da je sposobnost za vožnjo veliko manjša pri uživanju alkohola. Znano je, da se pri preiskavah krvi pokaže prisotnost THC-ja tudi več tednov po zaužitju, ko učinki že popolnoma popustijo. Zato so določeni znanstveniki mnenja, da se morajo policisti pri preiskovanju prometnih nesreč usmeriti na preverjanje oslabitev, ki so posledica zaužitja kanabisa in na dejanski vzrok povzročitve prometne nesreče, ne le na prisotnost THC-ja v krvi (Earleywine, 2007). »Kako dolgo po zaužitju konoplja učinkuje na sposobnost za vožnjo? Če vzamemo v poštev rezultate raziskav, konoplja lahko oslabi motorične in zaznavne sposobnosti še dve do štiri ure po uporabi. Po poročilih lahko sklepamo, da uporabniki konoplje pogosto precenijo učinek na njihovo sposobnost za vožnjo. Posledično vozijo počasneje in bolj plaho, medtem ko posamezniki pod vplivom alkohola običajno precenijo svoje sposobnosti in so objestni in nevarni v cestnem prometu.« (Cahunek, 2011: 104).. 3.2 Dolgotrajnejše posledice Pri dolgotrajnem uživanju kanabisa se pojavljajo tako fizične kot psihične posledice. Predvidevam, da so za uporabnike hujše psihične posledice, saj ne čutijo abstinenčne krize kot pri trdih drogah ali alkoholu, ampak ima odvisnost bolj psihološki pomen. Tako trde kot mehke droge iz človeka naredijo sužnja navad, ki se jim brez truda ne da odpovedati. V nadaljevanju so navedene posledice, ki se pojavijo ob dolgotrajni uporabi kanabisa. Žigon (2005) kot dolgotrajne posledice, ki jih povzroči uporaba prepovedanih produktov kanabisa, navaja naslednje: −. učinek na reproduktivni sistem: pri moških se učinki lahko kažejo kot zmanjšana količina testosterona in sperme ter spremenjena kromosomska zgradba,. pri. ženski. pa. kot. zmanjšana. količina. estrogena,. neredni. menstruacijski ciklusih ter neplodnost, −. učinek na razvoj zarodka in otroka: poskusi na živalih so pokazale, da lahko prisotnost THC-ja med nosečnostjo vpliva na upočasnjeno rast in spontane splave;. −. učinek na imunski sistem: zaradi oslabljenega imunskega sistema nastanejo problemi pri zdravljenju bolezni ter odpornosti na le- te;. 15.

−. učinek na dihalne organe: ker dim vsebuje ogromno strupenih snovi, se poveča število vnetij dihalnih organov, hkrati pa obstaja večja možnost, da se pri uživalcu kanabisa razvijejo pljučne bolezni;. −. učinek na vedenje: prisotnost THC-ja se na vedenju pokaže predvsem pri slabšem kratkotrajnem spominu ter slabšem upravljanju psihomotoričnih veščin.. V roku 2 do 3 ur po zaužitju je očitno oslabljen kratkotrajni spomin, kar je najverjetneje posledica drugega učinka kanabisa (slabe koncentracije). Negativno učinkuje predvsem na učenje na pamet, »empatično in pojmovno dojemljivost« pa izboljša (Robinson, 2000). »Akutni možganski sindrom ali delirij, ki ga pripisujejo zlorabi kanabisa, prepoznamo po zameglitvi uma, motnjah zaznav, dezorientiranosti, motnjah pozornosti in vedenja,. motnjah. spomina,. motnjah. spalnih. vzorcev. in. spremembah. psihomotoričnega nadzora. Simptomi se razvijejo takoj in se hitro spreminjajo. Sindrom se pojavi z uživanjem droge in z abstinenco kmalu izgine.« (Robinson, 2000: 47). Pri večini uporabnikov kajenje kanabisa poškoduje dihalne poti, kar vodi do draženja in kroničnega kašlja. Zaradi kajenja so hkrati vidno večje možnosti za hujše bolezni, najpogosteje se razvije rak na pljučih, grlu ali drugih dihalnih organih, kar v mnogih primeri sčasoma pripelje do smrti (The dangers of Tobacco …, 2009). V nasprotju s tem mišljenjem je Robinson (2000) navedel, da kljub vsem karcinogenim snovem v kanabisu ni bilo nobenega primera smrtnega obolenja, ki bi bil posledica uživanja kanabisa. Maligne spremembe tkiva naj bi kanabis le pospeševal in ne povzročal. Svetovna zdravstvena organizacija je ocenila učinke kanabisa, alkohola in tobaka in ni izdala posebnih uradnih priporočil, ki bi kanabis definirali kot snov za uporabo v medicini. Razlog za to je tudi raznolikost med posamezniki, saj vsak od nas na zaužitje psihoaktivne snovi reagira na drugačen način. Zato je za to skupino prepovedanih drog potrebno opraviti še mnogo raziskav in pridobiti informacije, ki bodo potrdile ali ovrgle hipoteze posameznih raziskovalcev (Lovrečič in Lovrečič, 2006).. 16.

Tabela 1: Število žrtev posameznih prepovedanih drog med letoma 2002 in 2006 (Vir: Društvo za pomoč odvisnikom in njihovim družinam [SVIT], 2008). Leto/ 2002. 2003. 2004. 2005. 2006. Opij. 1. 1. 1. 1. 2. 6. Heroin. 14. 5. 10. 16. 16. 61. Drugi opioidi. 5. 6. 18. 6. 2. 37. Metadon. 6. 8. 5. 6. 9. 34. Drugi. /. /. /. 1. /. 1. Kokain. /. /. 1. 1. 1. 3. Nespecifični. 2. 1. /. 2. /. 5. Kanabis. /. /. /. /. /. /. Derivati. /. /. /. /. /. /. 3. 3. 7. 3. 4. 20. Ostalo. 7. 8. 3. 8. 5. 31. Skupaj:. 38. 32. 45. 44. 39. 198. Vrsta droge. sintetični. Skupaj:. narkotiki. narkotiki. lisergične kisline Barbiturati, benzodiazepini. V tabeli 1 so navedena števila smrtnih žrtev posameznih prepovedanih drog med letoma 2002 in 2006, iz katere je razvidno, da kanabis neposredno ni terjal še nobene smrtne žrtve.. 3.2.1 Povezava z razvojem duševnih bolezni Najverjetneje so duševne bolezni ena izmed hujših posledic, ki doletijo dolgoročne uživalce marihuane. Mladostniki, ki imajo osebne težave, so zagotovo bolj izpostavljeni k uživanju marihuane, saj imajo napačno mišljenje, da se bodo s tem uprli tistim, ki jim domnevne težave povzročajo. Veliko oseb poskuša probleme reševati oziroma si pred njimi zatiskati oči s pomočjo zlorab kanabisa, a se ne. 17.

zavedajo, da to na njihovi duševnosti pusti še hujše posledice, ki se v prihodnosti potencirajo. Strokovnjaki trdijo, da je možna povezava med rabo marihuane in začetkom psihotičnih bolezni, čeprav ni dovolj trdnih podatkov, s katerimi bi lahko zagotovo dokazali, da so osebe, ki pogosto kadijo marihuano, bolj dovzetne za razvoj tovrstnih bolezni. Številne študije kažejo na povezave med kajenjem marihuane v dobi mladostništva in pojavom duševnih bolezni kasneje v življenju. Predvsem napadi anksioznosti in milejši občutki preganjavice so lahko posledica uživanja marihuane (Connor, 2006). Tudi ostali avtorji predstavljajo dejstva, da je uživanje drog eden od pomembnih dejavnikov za razvoj duševnih bolezni, kot so depresija, shizofrenija, motnje osebnosti, zmanjšana pozornost in hiperaktivnost. Za večino od teh bolezni je lahko razlog celo na videz neškodljivo uživanje kanabisa (Krajnc, 2011). Nevarnost dolgotrajnega zlorabljanja kanabisa lahko ustvari simptome, ki jih kot celoto imenujemo sindrom odvisnosti od marihuane. Znan je kot oblika duševne odvisnosti, saj je opredeljen kot močna želja ali hrepenenje po substanci. Glavna značilnost je zavedanje silovite potrebe po uživanju in se po navadi pojavi ob prenehanju ali kontroliranju uživanja kanabisa (Roffman in Stephens, 2009). Uporaba marihuane v razvitih državah je razširjena predvsem med mlajšimi odraslimi. Visoke doze THC-ja glede na podatke raziskav povzročajo psihotične simptome, ki zajemajo predvsem vidne in slušne halucinacije, blodnje in motnje mišljenja pri zdravih posameznikih. Obstajala bi naj celo z marihuano povezana psihoza, tako imenovana 'cannabis psychosis', katero povzroča pogosta ter intenzivna raba marihuane in se ne pojavlja v času, ko oseba substance ne uživa. Pojavljajo se tudi domneve, da se ta oblika psihoze kvalitativno razlikuje od drugih psihotičnih motenj (Castle in Murray, 2004). Številne raziskave so pokazale povezavo uživanja marihuane in večje incidence shizofrenije. Na Švedskem so s prospektivno raziskavo dokazali, da obstaja pri osebah, ki so poskusile marihuano pri osemnajstih letih starosti, 2,4-krat večje tveganje, da bodo v prihodnosti diagnosticirani s shizofrenijo kot tisti, ki je niso uživali. Zammit s sodelavci je z rezultati študije dokazal, da obstaja povezava med pogostnostjo uživanja marihuane in tveganjem za razvoj te bolezni. Linszen s sodelavci je ugotovil, da obstaja večja možnost za relaps simptomov pri že dokazani shizofreniji, če bolniki uživajo marihuano. Na Nizozemskem pa so dokazali tudi 18.

povezavo med uživanjem marihuane in pojavom psihotičnih simptomov (Roffman in Stephens, 2009). Glede na ugotovitve zgoraj navedenih avtorjev lahko sklepamo, da je konoplja eden od dejavnikov, ki povzročajo ali pa vsaj pospešujejo razvoj duševnih bolezni. S tem lahko potrdimo zastavljeno hipotezo o povezavi uporabe prepovedanih produktov kanabisa in razvojem duševnih bolezni.. 3.3 Uporabnost konoplje in zdravilni učinki Že pred tisočletji je konoplja predstavljala nepogrešljivo sredstvo, iz katerega so izdelovali oblačila in vrvi, semena in olje pa so uporabljali za prehrano. Prav tako je bila konoplja ena glavnih zdravilnih rastlin, saj so se z njeno pomočjo borili za preživetje. V zadnjih letih se pojavljajo nove in nove ugotovitve o uporabnosti produktov, izdelanih iz industrijske konoplje, vedno več proizvodov pa prodira tudi na naše trge.. 3.3.1 Uporabnost Konopljino olje je eno bistvenih produktov industrijske konoplje. Linolna in linolenska kislina krepita imunski sistem in obnavljata celice. Sestava tovrstnega olja pa je v primerjavi z ostalimi olji za ljudi najprimernejša za uživanje, lahko pa ga spremenimo tudi v dizelsko gorivo (Malek, 2010). Ostali pomembni produkti, ki jih lahko uporabljamo v industriji, so toplotno izolacijski gradbeni materiali, celuloza za papir, avtomobilski sedeži, armature in sklopke, sredstva za omejevanje plevela ter sredstva proti boleznim in škodljivcem. Konoplja je primerna tudi kuhanje, saj jo lahko uporabljamo pri pripravi pekovskih izdelkov, testenin, omak in mlečnih izdelkov (Ačko, 2011). Omeniti je potrebno tudi konopljina vlakna, iz katerih lahko izdelamo zelo kvalitetne vrvi, snope stebel, ki jih uporabljamo za ogrevanje ali poganjanje električnih generatorjev ter oživljanje in čiščenje izčrpanih ali zapuščenih tal. Konoplja je uporabna tudi za kozmetiko, natančneje za mazila, masažna olja, kreme za telo, šampone ter mleko za čiščenje. Prihodnost konoplje je v tekstilu, saj so njene tkanine kakovostne in se hitro vključujejo na modni trg. To je potrdil tudi Calvin Klein, ki je mnenja, da se bo konoplja kot ena glavnih rastlin za vlakna uveljavila v pohištveni in modni industriji (Hieng, 2006). 19.

Iz ekološkega in gospodarskega vidika je potrebno izpostaviti papir, pridelan iz konoplje, s katerim bi lahko ohranili mnogo gozdov in lesa, ki se porabi za papir. Veterinarji v Aziji pa s tabletami iz cvetov konoplje zdravijo živali, ki imajo prebavne težave, zaprtja, driske, gliste ali bolezni živilske kuge (Robinson, 2000).. 3.3.2 Medicinska uporaba Medicinska uporaba konoplje, ki je že pred leti veljala kot zdravilna, je bila skozi leta potrjena s strani več znanstvenikov, ki so raziskovali dejansko učinkovitost »čudežne rastline«. Največkrat se v te namene uporabljajo sintetični kanabinoidi, ki morajo biti striktno in strokovno preverjeni glede kakovosti, varnosti in predvsem morebitnih nezaželenih učinkov. Kljub temu, da se obetajo dobri rezultati, menimo, da je za dokončno neomejeno uporabo v medicini potrebno še veliko raziskav, ki bodo neizpodbitno potrdile pozitivne učinke brez posledic. •. THC ima nedvomno dokazane učinke za blaženje bolečin, prav tako ima uporabno vlogo za nadzor bolečine pri mnogih boleznih, pri katerih ostali analgetiki ne delujejo. Bolečine so s pomočjo konoplje nadzorovali že pred stoletji, nova odkritja pa so pokazala, da so kanabinoidi najučinkovitejši v kombinaciji s predpisanimi zdravili (Ashton, 1997).. •. Še bolj je bila odmevna uporaba THC-ja pri bolnikih z AIDS-om, ki so izgubljali telesno težo. Za stimulacijo teka nekateri strokovnjaki priporočajo 2,5 mg dvakrat dnevno. V določenem času po zaužitju se poveča apetit in želja po hrani s polnim okusom, predvsem sladkarije in ogljikovi hidrati. S tem omejimo izgubo telesne teže in preprečujemo bruhanje in slabost (Lovrečič in Lovrečič, 2006).. •. Eno od pomembnejših vlog kanabinoidi igrajo pri bolnikih z multiplo sklerozo, pri kateri blažijo krče in omejujejo ostale znake bolezni, kot je slabšanje vida, tremor, slabša koordinacija gibov in ravnotežja ter slabost. Dokazani so tudi pozitivni učinki pri ostalih mišičnih obolenjih, kot so poškodbe hrbtenjače in cerebralna paraliza. Izsledki raziskav so spodbudni predvsem pri pacientih, pri katerih druga zdravila niso učinkovala ali pa so prinesla nesprejemljive stranske učinke (Lovrečič in Lovrečič, 2006).. •. Ugotavljali so tudi, da je konoplja učinkovita pri preprečevanju bruhanja pri bolnikih z rakom, saj z njeno pomočjo lažje prenašajo kemoterapije. Tudi ti bolniki trpijo zaradi izgube telesne teže, slabosti in bruhanja, konoplja pa tovrstne simptome olajšuje in zbuja željo po hrani. Poročil o medicinski 20.

uporabnosti konoplje je še mnogo in segajo od blaženja migrene do zdravljenja bolečin tako imenovanega fantomskega uda, s čimer poimenujejo bolečino v odrezanem udu (Hieng, 2006). •. Prav tako je lahko predpisana količina THC-ja koristna za bolnike z glavkomom (očesna bolezen, pri kateri se zaradi povišanega tlaka pojavijo poškodbe na mrežnici in živcih, posledično pa lahko privedejo do slepote). Če prisotne psihoaktivne učinke zanemarimo, lahko potrdimo, da THC predvsem pri združevanju z drugimi zdravili zniža tlak povprečno za 25% (Lovrečič in Lovrečič, 2006).. 3.4 Stališča do konoplje V nekaterih državah konopljine produkte sprejemajo z odprtimi rokami, v drugih potekajo pogajanja, v tretjih so striktno prepovedani brez debat in so zagrožene kazni za uporabo nepredstavljive. Na eni strani najdemo zavzete zagovornike, na drugi stroge nasprotnike. En del nasprotnikov je proti zaradi nepoznavanja situacije in dejstev, drugi del zaradi strahu pred širjenjem »epidemije« drog in prehajanjem na njihove naslednike. En del zagovornikov je dejansko seznanjen s pozitivnimi učinki in morebitnimi pozitivnimi posledicami, drugi del pa izkazuje podporo le zaradi želenega nekaznivega in nemotečega »zadevanja« v družbi. Že raziskava, izpeljana v letu 2012, je potrdila domnevo, da so med starostnimi generacijami stališča o drogah popolnoma raznolika. Raziskava je bila izpeljana na aktivni populaciji, študentih in dijakih. Aktivna populacija večinsko zagovarja subjektivno mnenje, da so vse droge enake, pa naj bo to kajenje marihuane ali vbrizgavanje heroina; »droga je droga«. Študentje najverjetneje zaradi pogostejšega uživanja strogo ločujejo kriminalizirane in legalne droge, dijaki pa se neopredeljeni oziroma nevtralni. Mlajše generacije študentov in dijakov menijo, da bi morala biti starostna omejitev za nabavo drog 18 let, starejši pa 21 (Krajnc, 2011). »Do danes tehtnih dokazov, iz katerih bi lahko sklepali, da uporaba marihuane vodi k uporabi drugih, trših drog, ni. Večina strokovnjakov je mnenja, da je uporaba prepovedanih drog prej povezana s stopnjo v razvoju mladostnika, ko se pri njemu pojavita želja po uporu in pripravljenost na tveganje. Stereotipno je zadetost enačena s pijanostjo, vendar je resnica velikokrat drugačna. Trava spodbuja kreativne sposobnosti, percepcija časa se upočasni in oseba postane bolj dovzetna za okolje okoli sebe. Pod vplivom bolj spoštuješ in doživljaš vse oblike umetnosti, si. 21.

bližje naravi in na splošno več čutiš. To je v popolnem nasprotju z alkoholnim stanjem zavesti.« (Zakaj je marihuana nelegalna, 2010: 2). 4 Primerjava posledic nelegalnih (konoplja) in legalnih drog (alkohol, tobak) Vsi se zavedajo tveganj uživanja konoplje, nihče pa ne pomisli na škodljivost uživanja alkohola in cigaret, ki se množično vsakodnevno pojavljajo v našem okolju. Takšno mišljenje je posledica zakonodaje, ki že s samo prepovedjo ustvarja negativno mnenje. Uživalci konoplje so kriminalci, brez obzira na to, da je ogromno kaznivih dejanj (kršitve javnega reda in miru, kazniva dejanja zoper premoženje, kazniva dejanja z nasiljem, uboji v afektu zaradi zmanjšane prištevnosti …) storjenih s strani oseb, ki so pod vplivom alkohola. Omeniti moramo tudi socialne posledice alkohola, saj alkohol uniči mnogo družin in je pogosto razlog za finančne stiske. Kajenje, oralno uživanje ali žvečenje tobaka ter marihuane po našem mnenju ni nič manj škodljivo od konzumiranja prekomernih količin alkohola, le da se razlikujejo učinki in dolgoročne posledice. Poleg tega, da vse te slabe navade škodujejo zdravju, je to hkrati potrata denarja. Zaradi domnevno nerazumne razvrstitve škodljivosti dovoljenih in prepovedanih drog so znanstveniki v letu 2007 zahtevali novo rangiranje drog in izdelali novo razvrstitev. Posledično sta alkohol in tobak kljub svoji legalni zakonski ureditvi domnevno nevarnejša od kanabisa. Profesor bristolske univerze je izpostavil dejstvo, da v Veliki Britaniji zaradi alkohola umre povprečno ena oseba tedensko, zaradi ecstasyja pa letno manj kot deset ljudi. Na novo postavljeni razvrstitvi drog je uveljavljen tudi ABC sistem, ki posamezne prepovedane droge razvršča v tri skupine; v skupino A spadajo najnevarnejše,v skupino C pa najmanj nevarne.. 22.

Slika 1: Spremenjena razvrstitev drog glede na stopnjo nevarnosti. (Vir: Scientists want new …, 2007). Glede na razvrstitev, prikazano na sliki 1, bi naj bilo potrjeno dejstvo, da uživanje alkohola in tobaka pripelje do hujših okvar zdravja od uživanja prepovedanih mehkih drog. Najnevarnejši drogi prepričljivo ostajata heroin in kokain, na šokantno 5. mesto je bil razvrščen alkohol, tobak je pristal na 9. mestu, kanabis pa je med dvajsetimi preučevanimi drogami zasedel šele 11. mesto (Alkohol nevarnejši …, 2007).. 23.

Tabela 2: Jakost posledic, povzročenih pri uživanju kanabisa, alkohola in tobaka. (Vir: Olsson, Room in Sznitman, 2008). Kanabis Prometne in druge nesreče. Tobak. *. Alkohol **. Nasilje in samomorilnost. **. Prekomerni odmerek. *. Ciroza jeter. **. Kardiološke bolezni. **. *. Bolezni dihal. *. **. Različne oblike raka. *. **. Duševne bolezni. *. Zasvojenost, odvisnost. **. **. **. Učinek na zarodek. *. *. **. * **. Iz tabele 2 je razvidno, da alkohol privede do precej hujših posledic, kot jih izzoveta tobak in kanabis. Izjema je le pri boleznih dihal, ki jih alkohol ne povzroča. Izpostavimo lahko tudi neposredne posledice, kot so prometne in druge nesreče ter nasilje in samomorilnost, ki izstopajo pri alkoholu. Londonska organizacija, ki proučuje produkte kanabisa, je predstavila nove ugotovitve. Kanabis bi naj bil občutno manj škodljiv za zdravje od najpogosteje zlorabljenih dovoljenih drog. Raziskovalci pozivajo k drugačnemu obravnavanju kanabisa, saj je negativno mnenje o tovrstni rastlini posledica same kriminalizacije in predsodkov, ki se izoblikujejo iz nepoznavanja tovrstne droge in njenih učinkov. Prepoved uživanja produktov kanabisa ni vplivala na pridelovanje, razpečevanje in prodajo, je pa zagotovo izzvala kriminalna dejanja pri njegovih uživalcih. Raziskovalci so prepričani, da je marihuana nekoliko manj škodljiva za zdravje od alkohola in tobaka, čeprav lahko prav tako povzroči mnogo negativnih učinkov in posledic. Izpostavili so 15000 smrtnih primerov, ki v Veliki Britaniji letno podležejo posledicam alkohola in tobaka ter poudarili, da bi z legalizacijo kanabisa omogočili učinkovitejši nadzor nad očitno bolj škodljivimi produkti indijske konoplje in stopnjevanjem odvisnosti pri mladih (Marihuana je manj škodljiva …, 2009).. 24.

Tabela 3: Dejavniki tveganja pri uživanju kanabisa, alkohola in tobaka. (Vir: Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami v Begić, 2012). Možnost. Toksikološki. Navajenost;. Stopnja. zastrupitve v 1 indeks. kako težko je fizične. uri. odnehati. uživanja. odvisnosti. snovi Kanabis Tobak Alkohol. 6000 »jointov«. Najnižji. najnižja. Nizka. /. Vmesni. najvišja. zelo visoka. 10 enot. Najvišji. vmesna. zelo visoka. V tabeli 3 je prikazano, da je zastrupitev s kanabisom in tobakom praktično nemogoča, z alkoholom pa se lahko zastrupimo že pri zaužitju desetih enot alkohola v eni uri. Tudi toksikološki indeks je pri alkoholu najvišji. Najtežje je odnehati z uživanjem tobaka, najlažje pa z uživanjem kanabisa. Stopnja fizične odvisnosti je zelo visoka pri tobaku in alkoholu, pri kanabisu pa je nizka. Raziskave so pokazale, da sta tako kanabis kot tobak škodljiva za zdravje. Tobak pušča hujše posledice na ožjih sapnicah, kanabis pa na dihalnih poteh večjega obsega. Kajenje obeh izzove draženje in rakotvornost, a je v primerni dozi tobaka približno 50% manj kancerogenih snovi kot v povprečni dozi kanabisa. Seveda pa je veliko odvisno od jakosti in količine THC-ja. Razlik pri posledicah, ki nastanejo na sluznici, med uživalci kanabisa in tobaka ni bilo zaznati (Lovrečič in Lovrečič, 2006).. 4.1 Alkohol Že pred leti so prišli do spoznanja, da so prekomerne količine alkohola povezane s težavami pri reprodukciji. Raziskave v zadnjih treh desetletjih pa so potrdile, da se pri otrocih mater, ki so med nosečnostjo ali dojenjem zlorabljale alkohol, pojavlja zaostalost rasti in vedenjske motnje, ki so značilne za poškodbe centralnega živčnega sistema. Te poškodbe so po navadi posledica FAS (fetalnega alkoholnega sindroma), posledica katerega je lahko tudi določena oblika glave (Miller, 2006). Pri alkoholu lahko govorimo o posledicah tako na področju duševnih bolezni kot tudi pri ostalih boleznih (rak, ciroza jeter ipd.), pri socialnem vključevanju, vedenjskih značilnostih in kognitivnih funkcijah. Čeprav je odvisnost od alkohola velik problem, je mnogo več tako imenovanih »priložnostnih pivcev«, ki alkohol največkrat. 25.

konzumirajo v družbi prijateljev, sorodnikov ali znancev. Prekomerna raba alkohola lahko poleg socialnih in zdravstvenih nosi tudi pravne posledice (Krajnc, 2011). Neprekinjeno uživanje pripelje do fizične odvisnosti, ki se kaže kot neobvladljiva potreba po alkoholu. V primeru nedosegljivosti le-tega se pojavi abstinenčna kriza, ki se kaže s hitrim srčnim utripom in visokim krvnim tlakom, spremljajo pa ju tesnoba, tresenje, nespečnost in slabost. V primeru nepravilne reakcije na abstinenco se pojavi alkoholni delirij. Na področju duševnih motenj se lahko pojavijo: −. izguba spomina,. −. težave pri spoznavanju in presoji,. −. alkoholna demenca (slaboumnost zaradi organskih in funkcionalnih motenj),. Na področju telesnih ali zdravstvenih posledic pa lahko pride do: −. vnetja želodčne sluznice (gastritis),. −. želodčne razjede,. −. ciroze jeter,. −. kardiopatije (Žigon, 2005).. 4.2 Nikotin Različne oblike rakastih obolenj na dihalnih organih in ostalih notranjih organih, bolezni srca in ožilja ter pljučne bolezni, ki jih povzroči nikotin, v Sloveniji vsako leto terjajo približno 3500 smrtnih žrtev. Večje količine nikotina povzročajo negativne učinke, kot so slabost, glavobol in trebušne bolečine, v pretiranih dozah pa je lahko tudi smrtno nevaren. Zaužitje minimalne količine čistega nikotina je lahko smrtna doza za človeka (Krajnc, 2011).. V primeru kajenja tobaka med nosečnostjo je razvoj zarodka prizadet na številnih stopnjah. Nikotin prečka posteljico, se ustavi na tkivu zarodka in koncentracija nikotina v zarodku je lahko 15% višja od koncentracije v materi. To lahko upočasni rast in razvoj živčevja med obdobjem v maternici ter povzroči dolgotrajne posledice na kognitivnih in možganskih funkcijah. Prav tako imajo kadilke več možnosti, da rodijo otroka, ki je hiperaktiven, impulziven ter ima motnje pri učenju, pomnjenju in pozornosti (Miller, 2006).. Negativni učinki in tveganja pri rednem kajenju so naslednji: slabša funkcionalnost pljuč, slabša fizična pripravljenost, staranje kože, slab zadah, šibkejši čuti za vonj in 26.

okus, kronični kašelj in pljuvanje ter rumenkasta barva prstov in zob. To vodi do kroničnih vnetij žrela in grla, ran na želodcu, rakastih obolenj, težav pri dihanju, bronhitisa, pljučnega emfizema, kardiopatije ter ostalih pljučnih, srčnih in žilnih bolezni (Žigon, 2005). Za opustitev kajenja je potrebna volja in velik trud, ki ga negirata tesnoba, živčnost in depresija pri opuščanju psihološke in telesne odvisnosti. Zagotovo pa je pri ocenjevanju tveganja za zdravje potrebno upoštevati in individualne lastnosti posameznika (starost, zdravstveno stanje, količina pokajenih cigaret ipd). Na podlagi raziskav in ugotovljenih dejstev lahko povzamemo, da sta alkohol in tobak za zdravje bolj škodljiva od prepovedanih produktov kanabisa. S temi ugotovitvami lahko zavržemo hipotezo o domnevni večji škodljivosti kanabisa.. 5 Konoplja v Sloveniji Navedli bomo nekaj poskusov in prizadevanj, s katerimi so slovenski zagovorniki konoplje poskušali našo zakonodajo vsaj približati k popustljivejšemu obravnavanju (industrijske) konoplje. Ti poskusi segajo že v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, sedaj pa so iz leta v leto bolj aktivni. Sledi tudi trenutna zakonska uvrstitev konoplje ter proizvodnja in promet prepovedanih drog, opredeljena v KZ-1.. 5.1 Prizadevanja za legalizacijo Po nekajletnem premoru se je v Evropi v začetku 90-ih let začel velik medijski pomp, saj je na obdelovalne površine spet prišla konoplja. Zaradi neugodnih ponudb podjetij iz tujine se je študent agronomije odločil, da bo sam pridelal nekaj konoplje v prid raziskavam v svojem diplomskem delu. Tudi turistično društvo Ižakovci se je odločilo za podoben korak, saj so imeli namen posajeno konopljo stkati v platno in splesti v predivo. Ministrstvi za kmetijstvo in zdravstvo sta pridelovanje podprli, policija pa je konopljo prepovedala in označila kot mamilo. Po dolgotrajnih pogajanjih in številnih argumentih z obeh strani je leta 2000 Splošna kmetijska zadruga. Murska Sobota s pomočjo Biotehniške fakultete posejala prvo površino. konoplje, ki je policija ni smela požeti (Robinson, 2000). 2004 je bilo v Sloveniji pomembno leto za napredek pri pridelovanju konoplje. Ministri za kmetijstvo, zdravje in notranje zadeve so soglasno sprejeli pravilnik, v. 27.

katerem je navedeno, kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da posameznik ali skupina lahko prideluje konopljo. Po usmeritvah Evropske unije smo sprejeli zakon, da je konopljo, v kateri vrednost THC-ja presega 0,2%, prepovedano gojiti, pridelovanje konoplje z manjšo vsebnostjo kanabinoida pa mora odobriti Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Od leta 2004 naprej so v Sloveniji posejali več deset hektarjev industrijske konoplje, od tega večino v Pomurju (Hieng, 2006). Eden izmed novejših poskusov je bil leta 2011 Konopljin forum v Moravskih Toplicah. Zasnovali so nov pravilnik o gojenju konoplje, ki bi naj določena dejstva o konoplji poenostavil, tako da je do dovoljenja za pridelavo zastavljena nekoliko lažja pot. Izdali so tudi sklep, ki narekuje, da je najmanjša možna površina za pridelovanje lahko10 arov, namesto predhodnih 30. Pripravili so tudi razstavo več izdelkov, ki jih je mogoče izdelati iz konoplje. Predstavili so otroška oblačila in blago, konopljino vino, izolacijske izdelke, trda mila, eterična olja, kozmetiko, semena za setev, konopljino olje, luščena in pražena semena, konopljina moka, sveži konopljin kruh in konopljino pivo (Denko in Rengeo, 2011).. 5.2 Zakonska ureditev Glede na 3. člen Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), je konoplja uvrščena v 1. skupino, ki je definirana kot: »Rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini.« (Uredba o dopolnitvi Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, 2009). Glede na dejstvo, da je konoplja zagotovo manj škodljiva od večine tako prepovedanih kot dovoljenih drog in je hkrati za razliko od njih dokazano učinkovita pri lajšanju simptomov nekaterih bolezni, je po našem mnenju takšno rangiranje neprimerno. Tudi za ljudi, ki jim bi predpisan odmerek dejansko olajšal boj z boleznijo, je predpisovanje tovrstnega zdravljenja strogo prepovedano in tako bo vse do takrat, ko/če bodo konopljo uvrstili v 3. skupino, ki zajema droge z domnevno manjšo nevarnostjo za zdravje. Trenutna ureditev v okviru Kazenskega zakonika (KZ-1) iz leta 2009 v 186. členu opredeljuje Neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog kot »Kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako 28.

drugače neupravičeno daje v promet rastline ali substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.« (KZ-1, 2009: 186. člen). Opredelitev v 33. členu Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami pa je sledeča: »Skladno z določbami zakona o prekrških se sme mileje kaznovati tisti storilec prekrška, ki ima v posesti manjšo količino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo in storilec prekrška, če prostovoljno vstopi v program zdravljenja uživalcev prepovedanih drog.« (Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, 1999: 33. člen). V tabeli 4 so prikazane razlike med prekrškom in kaznivim dejanjem, povezanim z nedovoljenim posedovanjem drog. Tabela 4: Prekršek in kaznivo dejanje pri zasegu marihuane (Vir: Cahunek, 2011). Zakonska. Denarna. Zaporna. ureditev. kazen. kazen. Prekršek: Posedovanje. Okoliščine ob. manjših količin za lastno. ZPPPD (1999),. rabo. 33. člen. 42 – 208 €. /. zdravljenju nižja kazen. Kaznivo dejanje:. Dokazi. Posedovanje za. KZ (2009),. namenom prodaje. 186. in 187.. (večja 208 – 625 €. člen. do 10 let. količina, oprema za prodajo). »Po Zakonu za preprečevanje uporabe prepovedanih drog problematiko prepovedanih drog pokriva več sektorjev: Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za obrambo.« (Drev, Kamin in Sever, 2006: 132) Prepoved vlade o pridelovanju marihuane je razvila dolgotrajne debate, v katerih so izpostavljene tudi predpostavke, da bi legalizacija ogromno pripomogla k izboljšanju proračunov držav po svetu. Prepoved pridelovanja in prodaje izdelkov kanabisa onemogoča odmero davkov in predvidene pridobitve legalizacije. Strokovnjaki iz Združenih držav Amerike so ocenili, da bi z njo privarčevali 8 bilijonov (8.000000.000000) dolarjev letno že pri »nepotrebnem« izvrševanju nadzora in 29.

sankcioniranju. Če bi nato pridelovanje in pridobivanje obdavčili na tak način kot preostale dobrine, bi bil dobiček približno 2 bilijona letno, če pa bi jih obdavčili tako kot alkohol in cigarete, bi se predviden dobiček povzpel na kar 6 bilijonov letno. Čeprav je legalizacija marihuane odvisna od več dejavnikov, je to zagotovo eden izmed tistih, ki jih je potrebno upoštevati (Earleywine, 2007).. 6 Empirična raziskava 6.1 Opis vzorca Vzorec predstavlja 226 naključno izbranih anketirancev, od tega 57 (25,2 %) moških in 169 (74,8 %) žensk. Anketirance smo razvrstili v štiri starostne skupine. V prvi starostni skupini je bilo 8,4 % udeležencev, starih do 18 let, v drugi skupini je bilo 29,2 % udeležencev, starih od 18-28 let, v tretji skupini je bilo 23,9 % udeležencev, starih od 29-40 let in v četrti skupini 38,5 % udeležencev, starih 40 let ali več.. 6.2 Opis merskih instrumentov in postopek zbiranja podatkov Podatke smo zbirali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, objavljenega na spletni strani www.1ka.si. Anketni vprašalnik je obsegal 13 vprašanj, od tega je bilo 9 vprašanj zaprtega in 4 vprašanja odprtega tipa.. 6.3 Obdelava podatkov Podatke smo obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS. Osredotočili smo se predvsem na razlike stališč do konoplje med različnimi starostnimi skupinami. Te smo analizirali s pomočjo strukturnih odstotkov in vrednosti aritmetičnih sredin ter jih prikazali v strukturnih tabelah.. 30.

6.4 Interpretacija rezultatov V nadaljevanju so prikazani rezultati izvedenega anketnega vprašalnika.. Tabela 5: Ali ste kdaj uživali katerega od prepovedanih proizvodov konoplje? Marihuana. Skunk. Hašiš. Hašiševo olje. Drugo. Nič od naštetega. Do 18 let. 26,3 %. 10,5 %. 10,5 %. 0,0 %. 5,3 %. 73,7 %. 18–28 let. 69,7 %. 28,8 %. 22,7 %. 7,6 %. 7,6 %. 28,8 %. 29–40 let. 22,6 %. 5,7 %. 7,5 %. 0,0 %. 5,7 %. 71,7 %. 40 let ali. 11,8 %. 2,4 %. 2,4 %. 1,2 %. 1,2 %. 87,1 %. 32,7 %. 11,7 %. 10,3 %. 2,7 %. 4,5 %. 65,0 %. več Skupaj:. Iz tabele 5 je razvidno, da je v starostnem razredu 18- 28 let uporaba prepovedanih konopljinih proizvodov najpogostejša. Odstotek anketiranih v tem starostnem razredu je pri vseh proizvodih višji, najbolj pa izstopa pri marihuani, saj jo je kar 69,7% anketirancev že poskusilo. Glede na pogostost uživanja jim sledita starostna razreda do 18 in 29-40 let, proizvode pa je poskusilo najmanj anketirancev iz starostnega razreda nad 40 let. Pri vseh razredih je bila najpogosteje konzumiran produkt marihuana. Tabela 6: Ali uporabljate katerega od dovoljenih proizvodov konoplje? Semena. Konopljino. Konopljina. Konopljina. Nič od. Drugo. konoplje. olje. vlakna. moka. naštetega. Do 18 let. 10,5 %. 10,5 %. 0,0 %. 0,0 %. 84,2 %. 0,0 %. 18–28 let. 12,5 %. 10,9 %. 0,0 %. 0,0 %. 78,1 %. 3,1 %. 29–40 let. 0,0 %. 15,1 %. 3,8 %. 0,0 %. 81,1 %. 1,9 %. 40 let ali. 3,4 %. 11,5 %. 2,3 %. 0,0 %. 83,9 %. 1,1 %. 5,8 %. 12,1 %. 1,8 %. 0,0 %. 81,6 %. 1,8 %. več Skupaj:. 31.

Razlike pri uporabi dovoljenih proizvodov konoplje med starostnimi razredi smo prikazali v tabeli 6. Le-te so minimalne, najbolj opazne pa so pri uporabi konopljinih semen, n, ki je najpogostejša v drugem (12,5 %) in v prvem (10,5 %) starostnem razredu, medtem ko iz tretjega starostnega razreda razreda nihče ne uporablja omenjenega omenjene proizvoda, odstotek v četrtem starostnem razredu pa je minimalen (3,4 %). Uporaba konopljinega olja je najpogostejša v tretjem starostnem razredu (15,1 %), enako pa velja za konopljina vlakna (3,8 %). Konopljine moke ne uporablja niti eden od vseh anketirancev.. Tabela 7:: Ali menite, da uživanje prepovedanih konopljinih proizvodov vodi v odvisnost? Nikoli. Redko. Pogosto. Zelo. Vedno edno. pogosto Do 18 let. 21,1 %. 21,1 %. 21,1 %. 21,1 %. 15,8 %. 2,89. 18-28 let. 21,2 %. 47,0 %. 21,2 %. 9,1 %. 1,5 %. 2,23. 29–40 let. 15,1 %. 30,2 %. 24,5 %. 18,9 %. 11,3 %. 2,81. 40 let ali. 15,5 %. 28,6 %. 25,0 %. 20,2 %. 10,7 %. 2,82. 17,6 %. 33,8 %. 23,4 %. 16,7 %. 8,6 %. 2,65. več Skupaj:. sredin, ki so prikazane v tabeli 7, je razvidno, Iz pridobljenih vrednosti aritmetičnih sredin, da je možnost, da uživanje konopljinih proizvodov vodi v odvisnost, najpogostejša po mnenju anketirancev ev prvega starostnega razreda (. =2,89). Sledijo dijo jim anketiranci. tretjega ( = 2,81) in četrtega četrt ( =2,82) 2,82) razreda, izstopa pa aritmetična sredina drugega razreda, katere vrednost je. = 2,32. To pomeni, da so najmanj kritični. anketiranci v starosti od 18-28 18 let,, najbolj pa anketiranci prvega razreda.. 32.

Tabela 8: Kako gledate na osebe, ki redno uživajo prepovedane produkte konoplje? Kot na vse. Kot na. Kot na. Kot na. Kot na. druge. osebe z. osebe z. kriminalce. bolnike. osebe. osebnimi. neurejenimi. težavami. družinskimi. Drugo. razmerami Do 18 let. 42,1 %. 21,1 %. 21,1 %. 5,3 %. 5,3 %. 5,3 %. 18-28 let. 59,1 %. 25,8 %. 1,5 %. 1,5 %. 3,0 %. 9,1 %. 29–40 let. 40,7 %. 35,2 %. 7,4 %. 3,7 %. 9,3 %. 3,7 %. 40 let ali. 21,2 %. 50,6 %. 3,5 %. 7,4 %. 16,5 %. 3,5 %. 38,8 %. 37,1 %. 5,4 %. 3,6 %. 9,8 %. 5,4 %. več Skupaj:. Mnenja o osebah, ki uživajo prepovedane konopljine produkte, smo prikazali v tabeli 8. Največ anketirancev (59,1 %) iz drugega razreda gleda na uživalce prepovedanih konopljinih produktov kot na vse druge osebe. Takšno mnenje ima tudi 42,1 % vprašanih iz prvega razreda in 40,7 % iz tretjega razreda. Pri tem odgovoru izstopa četrti razred, saj je le 21,2 % anketirancev mnenja, da se redni uživalci konoplje ne razlikujejo od drugih oseb. Pri 50,6 % anketirancev tega starostnega razreda prevladuje mnenje, da imajo uživalci osebne težave, 16,5 % jih meni, da so te osebe bolniki, 7,4 %. Pri mnenju, da so uživalci osebe z neurejenimi družinskimi razmerami, je odstotek nizek, izstopa pa prvi razred z 21,1 %. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da je najstarejši razred najbolj kritičen, najmanj kritični pa so ponovno anketiranci drugega razreda.. Tabela 9: Ali menite, da pozitivni učinki konopljinih produktov odtehtajo negativne? Da. Ne. Do 18 let. 47,4 %. 52,6 %. 18-28 let. 43,9 %. 56,1 %. 29–40 let. 28,8 %. 71,2 %. 40 let ali več. 24,7 %. 75,3 %. Skupaj:. 33,3 %. 66,7 %. 33.

S tabelo 9 smo prikazali mnenje o pozitivnih in negativnih učinkih konopljinih produktov. Dve tretjini anketirancev menita, da pozitivni učinki ne odtehtajo negativnih. Tako meni 52,6 % anketirancev prvega, 56, 1 % drugega, 71,2 % tretjega in 75,3 % četrtega starostnega razreda. S tega lahko sklepamo, da so mnenja prvega in drugega starostnega razreda enotna, podobna pa sta si tudi odstotka tretjega in četrtega razreda. Ugotovili smo, da prepričanje o pozitivnih učinkih pada s starostnimi razredi, kar pomeni, da so mlajši manj kritični in jih skoraj polovica meni, da pozitivni učinki lahko odtehtajo negativne.. Tabela 10: Ali menite, da bi legalizacija konoplje prinesla tudi pozitivne posledice, ki presegajo morebitne nevarnosti legalizacije (zdravstvene- nadzor nad proizvodnjo; ekonomske- obdavčitev)?. Da. Da, a le ob večjem. Ne. nadzoru nad pridelovalci Do 18 let. 21,1%. 68,4%. 10,5%. 18-28 let. 40,9%. 47,0%. 12,1%. 29-40 let. 20,4%. 44,4%. 35,2%. 40 let ali več. 18,3%. 46,3%. 35,4%. Skupaj:. 25,8%. 48,0%. 26,2%. Tabela 10 prikazuje odnos do legalizacije konoplje. Pri vseh starostnih razredih prevladuje mnenje, da bi legalizacija konoplje prinesla tudi pozitivne posledice, ki presegajo morebitne nevarnosti, a le ob večjem nadzoru nad pridelovalci. Takega mnenja je največ anketirancev prvega razreda (68,4 %), medtem ko brezpogojno prisotnost. pozitivnih posledic zagovarja največ (40,9 %) anketirancev drugega. razreda. Največji dvom glede pozitivnih posledic legalizacije so izrazili predstavniki tretjega (35,2 %) in četrtega (35,4 %) starostnega razreda, ponovno pa sta najmanj kritična prva dva razreda.. 34.

Tabela 11:: Kakšna je po Vašem mnenju stopnja nevarnosti pri uživanju prepovedanih produktov konoplje? Nevarnosti ni. Nizka. Zmerna. Visoka. Zelo elo visoka. Do 18 let. 0,0%. 31,6%. 31,6%. 31,6%. 10,5%. 3,16. 18-28 let. 9,2%. 32,3%. 46,2%. 46,2%. 1,5%. 2,63. 29-40 let. 0,0%. 24,1%. 38,9%. 38,9%. 14,8%. 3,28. 40 let ali več. 1,2%. 11,9%. 34,5%. 34,5%. 20,2%. 3,58. Skupaj:. 3,2%. 22,5%. 38,7%. 38,7%. 12,6%. 3,19. S tabelo 11 smo prikazali mnenja anketirancev o stopnji nevarnosti konoplje. Na podlagi izračunanih vrednosti aritmetičnih sredin smo ugotovili, da je nevarnost za zdravje pri uživanju prepovedanih produktov konoplje najvišja najvišja po mnenju četrte skupine ( = 3,58). Ta skupina prevladuje pri odgovoru, da je nevarnost zelo visoka (20,2 %). Glede na aritmetične aritmet vrednosti sledita tretja ( = 3,28) in prva ( = 3,16) skupina, druga skupina pa je izrazila mnenje o najnižji nevarnosti nevarnosti za zdravje ( = 2,63),, saj je 9,2 % vprašanih mnenja, da nevarnost sploh ni prisotna. Najbolj kritični so najstarejši, najmanj pa anketiranci, stari 18-28 18 let.. Tabela 12:: Kakšne nevarnosti za zdravje predstavlja uživanje prepovedanih produktov konoplje? 1. 2. 3. 4. 5. 6. Do 18 let. 36,8 %. 31,6 %. 15,8 %. 21,1 %. 21,1 %. 10,5 %. 18-28 let. 44,4 %. 19,0 %. 9,5 %. 23,8 %. 19,0 %. 22,2 %. 29-40 let. 58,8 %. 35,3 %. 19,6 %. 33,3 %. 13,7 %. 7,8 %. 4o let ali. 56,1 %. 45,1 %. 15,9 %. 23,2 %. 7,3 %. 4,9 %. 51,6 %. 34,0 %. 14,9 %. 25,6 %. 13,5 %. 11,2 %. več Skupaj:. Opombe: 1- uživanje marihuane vodi v odvisnost od mehkih drog in s tem ogroža duševno zdravje; 2- uživanje prepovedanih produktov konoplje je le vmesna stopnja stopnja do uživanja trdih drog, ki povzročajo okvare notranjih organov; organov 3- prehod iz mehkih na trde droge poveča nevarnost okužb (AIDS, hepatitis); hepatitis) 4- psihotične motnje (shizofrenija); 5- motnje dihalnega sistema; 6- drugo.. 35.

V tabeli 12 smo navedli mnenja o nevarnostih konoplje za zdravje. Največji odstotek anketirancev (51,6 %) v vseh starostnih skupinah je odgovoril, da uživanje marihuane vodi v odvisnost od mehkih drog in s tem ogroža duševno zdravje, pri tem pa prevladujeta tretji (58,8 %) in četrti (56,1 %) razred. Da je uživanje prepovedanih pr produktov konoplje le vmesna stopnja do uživanja trdih drog, meni največ anketirancev četrtega starostnega razreda (45,1 %), takega mnenja pa je najmanj anketirancev (19,0 ,0 %) drugega starostnega razreda. Ta razred z nizkim odstotkom 9,5 % izstopa tudi pri mnenju, da prehod iz mehkih na trde droge poveča nevarnost okužb. Četrti starostni razred je pri tem vprašanju izbral največ odgovorov, zato lahko predvidevamo, da je njihovo njihovo mnenje o nevarnostih prepovedanih produktov konoplje za zdravje bolj kritično od mnenj ostalih starostnih razredov.. Tabela 13:: Ali menite, da je uživanje prepovedanih produktov konoplje za posameznika bolj škodljivo kot uživanje legalnih drog (alkohol, tobak)? Veliko bolj. N Nekoliko. Enako. bolj. Nekoliko. Veliko. manj. manj. Do 18 let. 21,1 %. 15,8 %. 26,3 %. 21,1 %. 15,8 %. 2,95. 18-28 let. 3,1 %. 13,8 %. 40,0 %. 23,1 %. 20,0 %. 3,43. 29-40 let. 9,8 %. 31,4 %. 39,2 %. 5,9 %. 13,7 %. 2,82. 40 let ali. 21,4 %. 32,1 %. 38,1 %. 2,4 %. 6,0 %. 2,39. 13,2 %. 25,1 %. 37,9 %. 11,0 %. 12,8 %. 2,85. več Skupaj:. Mnenja o primerjavi škodljivosti legalnih in prepovedanih drog smo prikazali v tabeli 13. Pri vseh starostnih skupinah prevladuje odgovor, da je uživanje prepovedanih produktov konoplje za posameznika enako škodljivo kot uživanje alkohola in tobaka. Pri odgovoru, da je konoplja veliko bolj škodljiva, škodljiva prevladujeta prvi ( = 21,1 %) in četrti ( = 21,4 %) razred. Pri odgovoru, da je konoplja veliko manj man škodljiva, pa prevladuje drugi starostni razred z. = 20,0 %. Iz vrednosti aritmetičnih sredin je. razvidno, da so anketiranci prvega, tretjega in četrtega razreda mnenja, da so konopljini produkti bolj škodljivi, drugi razred pa je mnenja, da sta bolj škodljiva ško alkohol in tobak. Iz tega sledi, sledi, da je najbolj kritičen četrti, najmanj pa drugi starostni razred.. 36.

Tabela 14: Ali menite, da bi legalizacija konoplje v Sloveniji povečala število uživalcev njenih prepovedanih proizvodov? Da. Ne. Do 18 let. 73,7 %. 26,3 %. 18-28 let. 54,7 %. 45,3 %. 29-40 let. 52,9 %. 47,1 %. 40 let ali več. 60,7 %. 39,3 %. Skupaj:. 58,3 %. 41,7 %. S tabelo 14 smo prikazali mnenja o tem, ali bi legalizacija konoplje povečala število uživalcev njenih produktov. 58,3 % vseh anketirancev je mnenja, da bi legalizacija v Sloveniji povečala število uživalcev njenih produktov. V prvem razredu je pozitiven odgovor podalo 73,7 %, sledi mu četrti razred s 60,7 %, nato pa drugi (54,7 %) in tretji (52,9 %) razred. Iz tega sledi, da sta v tem primeru najbolj kritična prvi in četrti razred. Tabela 15: Ali bi podprli morebitno legalizacijo konoplje v Sloveniji? Da. Ne. Do 18 let. 42,1 %. 57,9 %. 18-28 let. 68,8 %. 31,3 %. 29-40 let. 45,1 %. 54,9 %. 18-28 let. 38,8 %. 61,2 %. Skupaj:. 49,5 %. 50,5 %. Tabela 15 prikazuje delež anketirancev, ki bi podprli morebitno legalizacijo. Podprlo bi jo največ pripadnikov drugega starostnega razreda (68,8 %), najmanj pa pripadnikov četrtega starostnega razreda (38,8 %). 57,9% anketirancev prvega in 54,9 % anketirancev tretjega razreda legalizacije ne bi podprlo. Iz tega izhaja, da je ponovno najmanj kritičen drugi razred, najbolj pa četrti in prvi. Hipotezo o bolj kritičnem razmišljanju starejših generacij glede prepovedanih konopljinih produktov lahko delno potrdimo. Skozi interpretacijo smo pri večini anketnih vprašanj ugotovili, da so starejši res najbolj kritični, v določenih primerih pa smo zaznali večjo kritičnost najmlajšega starostnega razreda, ki zajema anketirance, mlajše od 18 let. Najbolj pozitivno stališče imajo anketiranci, stari 1828 let, saj so najmanj kritični pri vseh, razen enem vprašanju.. 37.