Varnost v turističnih krajih - študija primera smučarskega centra

Tijana Štumpfl. VARNOST V TURISTIČNIH KRAJIH – ŠTUDIJA PRIMERA SMUČARSKEGA CENTRA Magistrsko delo. Ljubljana, marec 2018.

VARNOST V TURISTIČNIH KRAJIH – ŠTUDIJA PRIMERA SMUČARSKEGA CENTRA Magistrsko delo. Študentka: Tijana Štumpfl Študijski program: magistrski študijski program Varstvoslovje Mentor: red. prof. dr. Gorazd Meško Lektorica: Petra Potočnik, mag. prof. slov..

Zahvala Prisrčna hvala mentorju, red. prof. dr. Gorazdu Mešku, za vse nasvete in napotke pri izdelavi magistrskega dela. Moja zahvala gre tudi gospodu Borisu Verdniku iz PU Celje za podan intervju. Hvala vsem mojim najbližjim, ki ste mi ob nastajanju naloge stali ob strani in me vzpodbujali na poti do želenega uspeha. Magistrsko delo posvečam svoji dragi omi Rozaliji.. I.

Varnost v turističnih krajih – študija primera smučarskega centra Ključne besede: varnost na smučiščih, Slovenija, Kope, turizem, nevarnosti Povzetek V magistrskem delu »Varnost v turističnih krajih – študija primera smučarskega centra« predstavljamo, kako je zagotovljena varnost znotraj smučarskih centrov v Sloveniji. Glavni del naloge je poglavje, ki opredeljuje varnost v turizmu na smučišču, kjer predstavljamo, da urejenost na smučišču zagotavlja večjo varnost. Za zagotavljanje varnega smučanja poznamo tudi različne ukrepe in 10 FIS mednarodnih pravil vedenja na smučišču, zanimajo nas pogoji za varno obratovanje smučišča ter uporaba Zakona o varnosti na smučiščih. Pod drobnogled smo vzeli študijo turistično smučarskega centra Kope, ki jo podkrepimo z intervjujem s predstavnikom iz PU Celje. Predstavnik sektorja uniformirane policije iz PU Celje tekom celotne zimske turistično sezone deluje na področju varnosti na smučiščih in je prisoten na različnih smučiščih v Sloveniji. Smučišča so v času zimske turistične sezone v Sloveniji kar precej obiskana, tako s strani prebivalcev kot tudi s strani turistov. Pomembno in potrebno je, da je na smučiščih zagotovljena varnost, saj nemalokrat prihaja do poškodb, ki so se v smučarski sezoni 2015/16 na območju Celjske policijske uprave iz 16 lažje in 55 huje poškodovanih v smučarski sezoni 2016/17 zvišale na 35 lažje poškodovanih in 76 huje poškodovanih oseb, glavni vzrok za nesreče pa je bila neodgovornost samih smučarjev. Vsak posameznik na smučišču mora biti odgovoren zase, upoštevati mora 10 FIS pravil vedenja na smučišču, svojo smučarsko opremo mora paziti pred morebitnimi tatvinami na smučišču, ne sme biti pod vplivom alkohola, psihoaktivnih zdravil ali snovi. Dobro je tudi, da je smučar v primeru nesreče drugega smučarja pripravljen kakor koli pomagati.. II.

Safety and security tourist resorts – a case study of a skyying tourist resort Keywords: safety on ski resorts, Slovenia, Kope, tourism, dangers Summary. In the Master thesis titled "Safety and security tourist resorts – a case study of a skyying tourist resort" we present how safety is assured in ski centers in Slovenia. The main part of the task is the chapter defining the safety in tourism at the ski resort, where we present how the ski slope regulation provides greater safety. For safe sking we also have various measures and the 10 FIS international rules of behavior on the ski slope, we are interested in the conditions for safe operation of the ski slope and the use of the Ski Safety Act. In this study we will take a closer view of the ski center Kope, which ski slope safty situation we will help explain with an interview conducted with a representative from the PU Celje. The representative is from the uniformed police department PU Celje. During the whole winter season he operates and is present at various ski resorts in Slovenia.. During the winter tourist season in Slovenia, ski resorts are largery visited, both by locals and tourists. It is important and necessary to ensure safety at the ski slopes, as there are often incidents and inurys . In the ski season 2015/16 on the area of that is covered by the Celje police department, there were 16 lightly and 55 seriously injured and in the ski season 2016/17 incidencs increased to 35 lightly injured and 76 seriously injured persons, the main cause of the accidens was the irresponsibility of the skiers themselves. Every individual on the ski slopes must be responsible for himself, he must take into account 10 FIS rules of behavior on the ski slope, he must take care of his ski equipment against possible thefts, he must not be under the influence of alcohol, psychoactive medicines or substances. Even in the event of an accident by another skier he must be ready to help in any way.. III.

Kazalo vsebine 1 Uvod ................................................................................................................................................ 1 1.1. Namen in cilji magistrske naloge........................................................................................ 2. 1.2. Opredelitev hipotez............................................................................................................ 2. 1.3. Metode raziskovanja .......................................................................................................... 3. 2 Smučanje kot del zimskega turizma ................................................................................................ 4 2.1 Zgodovina smučanja ................................................................................................................. 4 2.2 Smučanje kot tekmovalna disciplina ........................................................................................ 6 3 Upravljanje in upravljavci smučišč .................................................................................................. 8 3.1 Obratovanje in obratovalni čas smučišč................................................................................... 9 3.2 Urejenost žičniških naprav in njihova kapaciteta ................................................................... 10 3.3 Urejenost in označenost smučarskih prog in smučišča .......................................................... 10 3.4 Zaščitna oprema smučišč in smučarjev .................................................................................. 10 3.5 Preteče nevarnosti na smučišču............................................................................................. 12 4 Varnost v turizmu in na smučišču ................................................................................................. 13 4.1 Urejenost smučišča zagotavlja varnost .................................................................................. 14 4.2 Ukrepi za varno smučanje ...................................................................................................... 14 4.3 Pogoji za varno obratovanje smučišča ................................................................................... 15 4.4 Zakon o varnosti na smučiščih ............................................................................................... 16 4.5 Mednarodna vedenjska pravila ali 10 FIS pravil..................................................................... 16 5 Ostali vidiki zagotavljanja varnosti na smučiščih .......................................................................... 19 5.1 Hotelska varnost..................................................................................................................... 19 5.2 Promet in parkirna mesta ...................................................................................................... 20 5.3 Tatvine na smučiščih .............................................................................................................. 21 5.4 Smučanje pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih zdravil ali snovi ............................. 22 5.5 Varstvo in ogrožanje pravic turistov ...................................................................................... 23 6 Organi zagotavljanja varnosti na smučišču ................................................................................... 25 6.1 Ministrstvo za notranje zadeve .............................................................................................. 25 6.2 Ministrstvo, pristojno za področje žičniških naprav ............................................................... 26 6.3 Ministrstvo za zdravje ............................................................................................................ 27 6.4 Inšpektorat RS za notranje zadeve ......................................................................................... 27. IV.

6.5 Zdravstveni inšpektorat RS ..................................................................................................... 28 6.6 Policija .................................................................................................................................... 28 6.7 Pristojnosti nadzornika na smučišču ...................................................................................... 29 7 Nesreče na smučišču ..................................................................................................................... 31 7.1 Pravice in dolžnosti................................................................................................................. 31 7.2 Najpogostejše poškodbe pri nesrečah na smučišču............................................................... 33 7.3 Reševanje v primeru nesreč ................................................................................................... 34 8 Študija primera Koroškega smučišča ............................................................................................. 36 8.1 Smučišče Kope, Gorsko turistični center Kope ....................................................................... 36 9 Intervju s policistom ...................................................................................................................... 40 10 Preverjanje hipotez ..................................................................................................................... 48 11 Zaključek ...................................................................................................................................... 49 Viri in literatura ................................................................................................................................ 50 Priloga A: Intervju s policistom......................................................................................................... 56. Kazalo slik Slika 1 – Podatki o smučišču Kope.................................................................................................... 37. V.

1 Uvod Varnost je zelo širok pojem, ki pomeni takšno stanje, v katerem smo obvarovani oziroma zavarovani pred kakršno koli nevarnostjo. Poznamo različne oblike varnosti, kot so varnost na internetu, okoljska varnost, psihična varnost, varnost na letališčih in druge oblike. V magistrski nalogi nas zanima, kako je zagotovljena varnost na smučiščih, kateri so ukrepi, zakoni, mednarodna vedenjska pravila FIS, ki so namenjena zagotavljanju varnosti na smučišču. Zakon o varnost na smučišču določa, da mora biti zagotovljen red na smučišču, zagotovljena mora biti urejenost in obratovanje smučišča, reševanje na smučišču, obveznosti posameznih organov za zagotavljanje varnosti na smučišču ter določeni ukrepi in pristojnosti nadzornika na smučišču (Ministrstvo za notranje zadeve RS, 2017). Slovenska smučišča so v današnjem času kar precej obiskana, zato je pomembno, kako je zagotovljena varnost smučarjev in ostalih oseb, ki so aktivne na smučišču. V prvi vrsti moramo izpostaviti, kako zelo pomembna je samoodgovornost smučarjev na smučišču, saj lahko le-ti sami preprečijo morebitne nesreče, poškodbe, tatvine ali alkoholiziranost na smučišču. Prav tako nosijo veliko odgovornost tudi upravljavci smučišč, ki morajo imeti urejene smučarske proge, k čemur spada pravilno varovanje in ustrezna označenost prog. Potem imamo tukaj še policiste, ki zagotavljajo varnost na smučišču, raziskujejo vzroke za nesrečo ali poškodbo na smučišču, in reševalce na smučišču, ki nudijo pomoč ponesrečencem. Da samo smučišče sploh lahko obratuje, mora upravljavec smučišča zagotoviti vse pogoje v skladu z Zakonom o varnosti na smučiščih. Podrobneje nas zanima Koroško smučišče Kope – gorsko turistični center, ki leži na nadmorski višini od 1.010 m do 1.542 m. Pester teren, ki se razprostira na smučišču, nudi zelo dobre pogoje za smučarje začetnike ter tudi za rekreativne smučarje. Nudi tudi prostor za različna tekmovanja smučarjev (Koroška aktivnosti, n. d.). Zanima nas, kako je zagotovljena varnost na smučišču Kope, kdo skrbi za varnost, kakšna je varnost na parkirnih prostorih smučišča, tatvine na smučišču ter nesreče in ponesrečenci na smučišču v smučarski sezoni 2016/17.. 1.

1.1 Namen in cilji magistrske naloge. Namen magistrske naloge je predstaviti in pregledati literaturo s področja varnosti turističnih smučišč. Na začetku naloge bomo predstavili smučanje nasploh, smučanje kot športno disciplino ter zgodovino smučanja. Nato se bomo osredinili na način upravljanja smučišča s strani upravljavcev ter na najpogostejše nevarnosti na smučišču. Podrobneje bomo pregledali poglavje o varnosti na smučišču, na podlagi katerega zakona mora biti varnost zagotovljena in kateri so organi, ki so pristojni za zagotavljanje varnosti. Pregledali bomo tudi, kako je z zagotavljanjem ostale varnosti v smučarskih centrih, kot so hotelska varnost, prometna varnost, varnost na parkiriščih in varnost, ki je zagotovljena turistom, v primeru da pride do tatvine osebnih stvari, groženj ali poškodb. Predstavili bomo morebitne nesreče in najpogostejše poškodbe na smučišču ter ukrepe, ki se jih moramo poslužiti v primeru nesreče na smučišču,. in osebe, pristojne za nudenje pomoči. ponesrečenemu. Na koncu naloge bomo izvedli intervju s policistom iz PU Celje, in sicer z namenom izvedeti še kaj več o praktičnem izvajanju varovanja na smučišču s strani policistov in drugih, za to pristojnih organov. Predstavili bomo tudi študijo primera Koroškega smučišča Kope (Gorsko turistični center Kope). Glavni cilj magistrske naloge je predstaviti, kako je zagotovljena varnost turističnih smučišč, in sicer ravno zaradi problematike nesreč na slovenskih smučiščih, ki so vsako leto kar precej obiskana. Cilj naloge je predstaviti tudi ostale vidike zagotavljanja varnosti, ki so potrebni v smučarskih centrih. Cilj, ki smo si ga zadali, je prav tako tudi predstavitev študije primera smučišča Kope. Podrobneje bomo opredelili urejenost, ukrepe in pogoje za varno obratovanje smučišč.. 1.2 Opredelitev hipotez. V magistrskem delu smo opredelili naslednje hipoteze: Hipoteza 1: Da prihaja do nesreč ali poškodb na smučiščih so v večini primerov krivi neodgovorni obiskovalci smučišč (predvsem smučarji).. 2.

Hipoteza 2: Varnost na Slovenskih smučiščih je zadostna, upravljavci smučišč skrbijo, da je dobro zagotovljena. Hipoteza 3: Na smučišču Kope so za zagotavljanje varnosti v smučarski sezoni pogosto prisotni policisti.. 1.3 Metode raziskovanja. V nalogi bomo uporabili metodo analize pisnih virov, kot so strokovna literatura, članki, novice itn. Izvedli bomo strukturirani intervju s predstavnikom na področju policije (PU Celje), ki je velikokrat prisoten in ob tem tudi odgovoren za zagotavljanje varnosti na smučiščih. Na koncu bomo povzeli pomembne ugotovitve.. 3.

2 Smučanje kot del zimskega turizma V zadnjih petindvajsetih letih je Slovenski turizem naredil velik razvojni in promocijski korak, saj je z nadpovprečno dinamiko rasel in se razvijal. V letu 2015 je BDP predstavljal 37,6 % izvoza storitev in 7,5 % skupnega izvoza. Turistične prenočitve v Sloveniji so v letu 2015 presegle mejo 10 milijonov ter prispevek 2,2 milijarde evrov prilivov iz izvoza potovanj. Na globalnih trgih Slovenija danes pozicionira kot zelena, aktivna in zdrava destinacija (Slovenska turistična organizacija, n. d.). Alpska dežela Slovenija ima bogato smučarsko tradicijo z večjimi športnimi prireditvami in dobrimi rezultati (svetovni pokal na Pohorju, Kranjski Gori in na Pokljuki). Slovenska smučišča so razporejena glede na njihovo velikost; veliki smučarski centri, srednje veliki smučarski centri in manjši smučarski centri (Naj smučišče, 2014/15). V letu 2016 je bilo v Sloveniji registriranih 47 smučišč, ki so imela izdano dovoljenje za obratovanje. Smučišča obratujejo na različnih regijah (koroška, podravska, savinjska, osrednjeslovenska, jugozahodna slovenska regija, gorenjska, primorsko-notranjska, goriška in gorenjska regija). V Sloveniji imamo smučišča tako v visokogorskem svetu kot tudi na nižjih nadmorskih višinah. Najviše ležeče slovensko smučišče je Kanin z 2587 metri nadmorske višine, najnižje ležeče pa Janina s 362 metri nadmorske višine (Grom, 2016). Smučišča se po podatkih Združenja slovenskih žičničarjev razprostirajo na 1400 hektarjih in skupno ponujajo slabih 275 km smučarskih prog, na vrh katerih pelje zimske navdušence več kot sto naprav s skupno zmogljivostjo 140.000 smučarjev na uro (Škrinjar in Bratanič, n. d.).. 2.1 Zgodovina smučanja Za domovino smučanja je dolgo veljala Skandinavija, saj so se smuči v njihovem kulturnem izročilu skladale s kolektivno identiteto tamkajšnjih prebivalcev. Še danes so nekateri tujejezični moderni pregledi smučarske zgodovine precej Skandinavsko (norveško) obarvani. Dokazi odkritja o obstoju smuči so bili vidni na skalnih poslikavah ali t. i.. 4.

petroglifih, najdenih na otoku Rødøy na Norveškem, leta 2500 pr. n. št., kjer so bile naslikane podobe smučarja. Izvor najstarejših smuči sega v leto 3200 pr. n. št., katerih nahajališče so odkrili leta 1924 v Kalvträsku na severu Švedske, najstarejše najdbe pa naj bi bile odkrite v 7. in 6. tisočletju pr. n. št., kjer so bili ob jezeru Sindor v Rusiji najdeni fragmenti smuči iz mezolitika (Batagelj, 2009). Slovensko smučarsko zgodovino je leta 1689 v četrti knjigi Slave Vojvodine Kranjske močno zaznamoval Janez Vajkard Valvasor, ki je z nemškim opisom »čudne hoje po zasneženih hribih« odprl nov pomen bloškega smučanja. Opis rare Invention in pojav bloškega smučanja slovensko smučarsko zgodovino postavljata na izredno vidno in izstopajoče mesto v kontekstu svetovne smučarske zgodovine (Batagelj, 2009). Bloško smučanje je pojav, ki je zaznamoval začetek smučanja v srednji Evropi. Izvor bloških smuči pa ni povsem razjasnjen in za to obstaja več tez. Ena izmed tez je, da naj bi smuči na Bloke prišle nekje v 17. stoletju, v času tridesetletne vojne, ko naj bi jih s seboj prinesli Švedski vojaki. Naslednja teza je bila, da naj bi smuči v naše kraje prinesel baron Žiga Herberstein iz Rusije, in sicer v 16. stoletju, za kar še vedno ni trdnih dokazov. Samo poimenovanje smuči je povezano s staroslovansko besedo arte, ki ima enak pomen kot pripomoček za gibanje po snegu v Rusiji. Vešči obdelave lesa so bili prebivalci Blok, ki so izdelovali različne pripomočke iz lesa. Izdelava smuči jim je bila sama po sebi umevna. Še posebej takrat, ko so bile hude zime in je zapadlo več metrov snega, so si pri premagovanju razdalj pomagali z doma narejenimi smučmi (Jeločnik, 1981). V primerjavi z moderno smučko so bile bloške smuči kar precej krajše (ok. 150 cm) in bistveno širše (ok. 12 cm), v konici so bile polagoma ukrivljene na daljšo dolžino, bile so bolj oble in ne zašiljene. Blizu sredine smučke je bil pritrjen prstni jermen, v katerega je smučar vtaknil povsem običajno obuvalo (Batagelj, 2009). Povezovanje smučanja s športom oz. s športno disciplino je bilo prisotno že leta 1895. Istega leta marca je potekalo prvo smučarsko tekmovanje v srednji Evropi, natančneje nad Ajdovščino na kraški planoti Trnovskega gozda. Med seboj so se pomerili smučarji v teku na Veliki Golak (1495 m) in v smuku z vrha do Anine koče. Prva zimska sezona je potekala med letom 1913/1914 in se šteje za začetek športnega smučanja pri nas. Rudolf Badjura je bil prvi, ki je v ljubljanskem Tivoliju priredil smučarski tečaj za moške in ženske, večinoma z. 5.

eno palico. Izuril je prve učitelje, utrdil nordijsko – alpsko šolo, izdelal slovar smučarske terminologije ter leta 1924 napisal prvo knjigo o slovenskem smučanju z naslovom Smučar (Škrinjar in Bratanič, n. d.).. 2.2 Smučanje kot tekmovalna disciplina. Tehnični razvoj smuči je omogočil, da so te izgubile uporabno vrednost, s tem pa se je začelo smučanje razvijati v tekmovalno disciplino. Razvoj alpskega smučanja je bil viden takrat, ko je le-to postalo pomembna panoga na zimskih olimpijskih igrah kot tekmovalni šport. Z alpskim smučanjem se lahko ukvarjajo tudi rekreativci, predvsem z namenom preživljanja prostega časa z družino, prijatelji in drugimi. Alpsko smučanje je sestavljeno iz disciplin slaloma in veleslaloma ter iz hitrih disciplin, kamor spadata smuk in superveleslalom (Ferko, et. al., 2009). Za smuk velja, da je smukaška proga najdaljša in zahteva od tekmovalcev največji telesni napor. Velike hitrosti smuka (tudi nad 50 km/h) to disciplino predstavljajo kot najnevarnejšo. Poseben pomen pri smuku imajo tudi dolgi skoki (tudi daljši od 70 m) oz. prehodi prek prelomnic, ki jih mora tekmovalec s svojo tehniko čim bolj nevtralizirati. Tekmovalcu omogoča hitrost, ki jo uravnava s svojo tehniko, da so smuči čim manj časa v zraku in brez stika s snegom. Smuči pri moških morajo biti dolge vsaj 215 cm, pri ženskah pa 210 cm. Superveleslalom predstavlja najmlajšo disciplino alpskega smučanja. Glede na način smučanja in postavitve superveleslalom vključuje tako prvine veleslaloma kot tudi smuka. Zaradi manjšega upora je smučar v nizki preži in ima roke ob telesu. Ramenska os in zgornji del telesa sledita smeri smučanja. Dolžina smuči za superveleslalom mora biti pri moških najmanj 205 cm, pri ženskah pa 200 cm. Veliko pozornost pa izvajalci posvečajo tudi palicam, ki so zaradi boljšega odriva na startu nekoliko daljše in oblikovane tako, da se prilagajajo aerodinamičnosti tekmovalčevega telesa, medtem ko lahko v zavoju služijo kot tipalo pri vzpostavljanju ravnotežja (Ferko, et. al., 2009).. 6.

Slalom je v svetovnem pokalu najbolj tehnična disciplina, kjer tekmovalci smučajo med koli, postavljenimi s krajšo medsebojno razdaljo. Zavoji, ki jih delajo, morajo biti hitri in kratki. Zaradi kratkih razdalj se pri slalomu uporabljajo krajše smuči kot pri ostalih disciplinah. Dolžina smuči pri moških mora biti vsaj 165 cm, pri ženskah pa 155 cm. Slalomisti za zaščito okončin uporabljajo ščitnike, saj so med vožnjo okončine izpostavljene udarjanju ob količke. Pri slalomu je proga običajno krajša kot pri ostalih disciplinah, ob neprestani precejšnji strmini vsebuje le kakšno prelomnico in ravnino. Najpogostejše napake pri slalomu so, da smučar zapelje čez količek in ne okrog njega ter zdrs po pobočju (Ferko, et. al., 2009). Veleslalom je poleg slaloma druga tehnična disciplina in je osnovna disciplina rekreativnih/amaterskih smučarjev, saj amaterski smučarji na vsakdanjih smučiščih v večini delajo veleslalomske zavoje. Na istih progah kot slalomske se običajno odvijajo tudi veleslalomske tekme, le da se te začnejo nekoliko višje, zato so tudi daljše (višinska razlika med 250 in 450 metri). Smuči za veleslalom so daljše kot za slalom, vendar krajše kot za superveleslalom in smuk. Dolžina smuči pri moških mora biti 185 cm, pri ženskah pa 180 cm. Tekmovalec pravilno prevozi vrata, ko s smučmi pelje med obema zastavicama vrat. Najpogostejša napaka veleslaloma so zdrsi. Hitrosti so zaradi tehnične discipline manjše, zato je posledično tudi manj padcev, ki se po večini končajo le z manjšimi poškodbami (Alpsko smučanje od A do Ž, n. d.). V Sloveniji prirejamo tekme svetovnega pokala. Svetovni pokal v alpskem smučanju za ženske, imenovan Zlata lisica, je potekal med 7. in 8. januarjem 2017 v Mariboru, gostil pa je najboljše alpske smučarke tega sveta. Prav tako pa je potekal tudi Pokal Vitranc, svetovni pokal v alpskem smučanju za moške, ki je potekal med 4. in 5. marcem 2017 v Kranjski Gori (Smučarska zveza Slovenije, 2017). Pri vseh disciplinah smučanja je potrebno uporabljati obvezno opremo za zaščito ob trku, padcu ali naletu. Čelada naj bo sestavni del smučarske opreme vsakega smučarja, vse več posameznikov pa se odloča za primerno zaščito hrbta s tako imenovano želvo, ki jih ščiti predvsem ob trkih in naletih (Felc, 2015).. 7.

3 Upravljanje in upravljavci smučišč. Upravljanje smučišč zajema urejanje smučarskih prog, ki so namenjene zgolj smučanju in morajo biti ustrezno zavarovane in označene. V primeru, da velikost smučišča presega omejitve za majhno smučišče, mora upravljavec izpolnjevati naslednje pogoje za upravljanje smučišč: -. Upoštevati mora zahteve glede varnosti konstrukcij žičniških naprav ter zahteve glede načina in varnosti obratovanja žičniških naprav.. -. Upravljavec mora pridobiti obratovalno dovoljenje in koncesijo, in sicer še pred začetkom delovanja smučišča.. -. Investitor mora pred gradnjo žičniških naprav najprej pridobiti koncesijo, potem gradbeno dovoljenje. Koncesijo lahko podeli občina, več občin, mestna občina ali država, vse je odvisno od lokacije in pomena.. -. Vodjo obratovanja in njegovega namestnika za vsako napravo posebej mora imenovati upravljavec žičniške naprave. Osebje, ki izvaja vzdrževanje in obratovanje žičniških naprav, mora biti za to ustrezno strokovno usposobljeno, imeti strokovno izobrazbo ter izpolnjevati zdravstvene ter psihofizične pogoje za varno obratovanje žičniških naprav. Strojniki izvajajo dnevne preglede žičniških naprav in si podatke beležijo v dnevnik obratovanja (Ministrstvo za javno upravo RS, 2016).. Osebje deluje na posameznih žičniških napravah. Na vlečnici delujejo: vodja obratovanja vlečnice, strojnik vlečnice in voznik vlečnice, na krožnih žičnicah delujejo: vodja obratovanja krožne žičnice, strojnik in voznik krožne žičnice, na nihalnih žičnicah in vzpenjačah delujeta vodja obratovanja in strojnik nihalne žičnice in vzpenjače. Pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti na smučišču imata tudi izvajalec posebnih strokovnih del, ki z vrvmi skrbi za strokovno-tehnične preglede žičniških naprav, in sprevodnik ter strežnik žičniške naprave. Vso to osebje je nujno za varno obratovanje in vzdrževanje smučišča (Ministrstvo za javno upravo RS, 2016).. 8.

V Zakonu o varnosti na smučiščih (ZVSmuč-1) je v 6. členu zakona jasno opredeljena funkcija upravljavca smučišča , ki mora opravljati naslednje obveznosti: 1. člen zakona opredeljuje, da mora upravljavec smučišča opravljati varnostne preglede smučišča pred začetkom obratovanja, v času obratovanja smučišča in po zaključku obratovanja smučišča. 2. člen navaja, da mora upravljavec zagotavljati, da so smučarska proga ter povezovalne, vstopne in izstopne poti pred odprtjem ustrezno pripravljene za njihovo varno uporabo in da je snežna površina obdelana s teptalnikom za sneg, neteptana površina pa označena in urejena na drug primeren način. 3. člen navaja, da mora imeti upravljavec v primeru storjene poškodbe ali nenadnega obolenja na smučišču izdelan načrt reševanja. Ta načrt vsebuje: število reševalcev na smučišču, lokacijo prostorov za reševanje na smučišču, razen na majhnem smučišču, ter način aktiviranja reševalcev. 4. člen navaja jasno opredeljenost nalog in odgovornosti posameznih nosilcev dejavnosti, in sicer v primeru reševanja ob poškodbah na smučišču (»Zakon o varnosti na smučiščih [ZVSmuč-1]«, 2016).. 3.1 Obratovanje in obratovalni čas smučišč Smučišča obratujejo takrat, ko pridobi upravljavec smučišča dovoljenje za obratovanje, ki ga izda minister, pristojen za promet, a samo, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa zakon. Smučišča lahko obratujejo v različnih pogojih, ki so zakonsko določeni. V 11. členu Zakona o varnosti na smučiščih je opredeljeno, da smučišča smejo obratovati podnevi in v vremenskih razmerah, kjer je zagotovljena varnost smučarjev. Smučišča sicer lahko obratujejo tudi v nočnem času, toda samo v primeru, če je za to ustrezno poskrbljeno in je smučišče osvetljeno ter če je tako obratovanje določeno v dovoljenju za obratovanje. Enak kot je obratovalni čas žičniških naprav je tudi obratovalni čas smučišč. Če smučišče ne obratuje, je zaprto za smučarje in ostale osebe, ki ne spadajo med upravljavce smučišč (»ZVSmuč-1«, 2016).. 9.

3.2 Urejenost žičniških naprav in njihova kapaciteta. V Sloveniji žičniške naprave za prevoz oseb skoraj v celoti služijo za opravljanje gospodarskih dejavnosti, te pa so v tesni povezavi s turizmom, aktivno rekreacijo in smučanjem. Slovenija ima 87 žičniških centrov, v katerih je nameščenih skupaj 226 žičniških naprav (Ministrstvo za promet, 2009). Za varnost obratovanja žičniških naprav je pristojno ministrstvo za promet, ki vodi evidenco žičniških naprav in vseh s tem zakonom določenih subjektov.. 3.3 Urejenost in označenost smučarskih prog in smučišča Smučišče predstavljajo označene, urejene in zavarovane površine, ki so namenjene smučanju in drugim aktivnostim na snegu. Označenost smučišča pomeni postavitev znakov, uporaba označevalnih trakov, opozorilnih tabel, zaščitnih sredstev in drugih podobnih sredstev, ki omogočajo vidnost tudi ob zmanjšani vidljivosti (»ZVSmuč-1«, 2016). Smučarska proga kot del smučišča je namenjena zgolj smučanju ter je ustrezno označena, urejena, zavarovana in ločena od drugih smučarskih površin. Ostale smučarske površine, ki so znotraj smučišča, so dostopne in izstopne poti na smučarske proge ali smučarske poti, te pa povezujejo posamezne proge v dolino in jih mora upravljavec smučišča ustrezno zavarovati in označiti, namenjene pa so drugim smučarskim aktivnostim ali drugim dejavnostim. Za površine, ki so zunaj smučišč, upravljavci smučišč niso odgovorni, prav tako te površine niso označene, urejene in zavarovane, posamezniki pa se zadržujejo na njih le na lastno odgovornost.. 3.4 Zaščitna oprema smučišč in smučarjev Tehnični pogoji in nameščena zaščitna sredstva, ki jih določa pravilnik, so ključni za obratovanje smučišč. Enak pravilnik določa tudi znake na smučišču. Ob upoštevanju hitrosti samoodgovornega smučarja, ki ne smuča hitreje kot 25 km/h, se določajo tehnični ukrepi. 10.

za zavarovanje smučarskih prog. Samoodgovorni smučar je tisti, ki hitrost smučanja prilagodi terenu, vremenskim razmeram, svojemu smučarskemu znanju in svojim psihofizičnim sposobnostim. Smučarska proga, ki ne obratuje, mora biti jasno označena z obvestilnim znakom, da je proga zaprta (Pravilnik o tehničnih zahtevah za obratovanje smučišč, 2008). Z zaščitnimi sredstvi se lahko zavarujejo prepadi, previsi, globeli, vrtače, deponije snega, skalni masivi, podvozi, nadvozi, nezavarovane dovozne ceste in oskrbovalne poti, stebri žičniških naprav, stalne naprave za dodatno zasneževanje smučišč in deli teh naprav ter drugo, kar v času obratovanja smučišča lahko predstavlja nevarnost za njegove uporabnike (Bedrač in Sever, 2006).. Znaki in označbe na smučišču: -. znaki za obveznost,. -. znaki za prepoved,. -. opozorilni znaki A – znaki za nevarnost,. -. obvestilni znaki – informacijski znaki,. -. znaki za obveznost,. -. smerni – usmerjevalni znaki,. -. panoramsko – informacijski znaki,. -. znaki posebnih oblik in. -. 10 FIS pravil (Bedrač in Sever, 2006).. Poškodbe na smučišču so pogoste. Vzrok za zapisano dejstvo lahko iščemo v slabi zaščitni opremi smučarjev. Za varnost na smučišču mora vsak smučar preko smučarske kape nositi zaščitno čelado, ki ga obvaruje pred najhujšim. Prav tako je pomembna tudi zaščita hrbtnega predela. Varnostne in zaščitne opreme je še veliko: smučarska očala, varnostne vezi zadnjih generacij, čelade, opornice za trup, rame, komolce, zapestja in drugo. Sama varnostna oprema pa ne zadošča; potrebno je učenje pravilne tehnike in varnega smučanja, ustrezna telesna pripravljenost pred začetkom sezone, ta pa vključuje učenje gibalnih vzorcev ter strog varnostni režim na smučarskih terenih (Žerovnik, 2017).. 11.

3.5 Preteče nevarnosti na smučišču Na smučišču na obiskovalce preži ogromno nevarnosti . Med najpogostejše nevarnosti na smučišču lahko prištevamo vremenske spremembe, snežne plazove, sneg, dež, meglo, veliko obiskanost smučišča itd. Na smučišču lahko povzroči občutno škodo izredni naravni pojav ali po človeku pospešeni naravni proces večjih razsežnosti; takrat lahko govorimo o naravni nesreči. V primeru, da je neposredni vzrok za nesrečo snežni plaz, pa govorimo o nesreči zaradi snežnega plazu ali o lavinski nesreči (Bedrač in Sever, 2006).. Za obiskovalce smučišč so nevarne različne okoliščine, zaradi katerih smučišče ne sme obratovati. (1) Smučišče oziroma del smučišča ne sme obratovati: 1.. če obstaja nevarnost plazov,. 2.. če so zaščitna sredstva na smučišču tako poškodovana, da pomenijo nevarnost za smučarje,. 3.. ob tako poslabšanih vremenskih razmerah, v katerih je smučarju ob uporabi smučišča v skladu s tem zakonom onemogočeno spremljanje oznak in drugih udeležencev na smučišču,. 4.. če ni zagotovljeno reševanje poškodovancev in nenadno obolelih na smučišču,. 5.. med delom teptalnih strojev in uporabo drugih motornih vozil na smučišču ter. 6.. če nista zagotovljena red in varnost na smučišču (»ZVSmuč-1«, 2016).. Upravljavec smučišča mora v primeru zgoraj navedenih okoliščin o tem takoj obvestiti smučarje in center za obveščanje ter nemudoma prekiniti z obratovanjem smučišča.. 12.

4 Varnost v turizmu in na smučišču Varnost in zaščita sta bili vedno nepogrešljiva pogoja za potovanje in turizem. V zadnjih dveh desetletjih se v turizmu postavlja vse več vprašanj o sami varnosti in zaščiti kot v preteklosti, saj so spremembe v svetu v omenjenem časovnem obdobju zelo velike. Zaradi številnih terorističnih napadov, lokalnih vojn, naravnih nesreč, epidemij itd. se je varnost bistveno zmanjšala. Tudi turistična industrija se ni mogla izogniti negativnim vplivom in posledicam takšnih dogodkov. Nekateri izmed teh dogodkov so pokazali ranljivost turizma na svetovni in regionalni ravni. Raziskave in preučevanja razmerja med varnostnimi težavami in turizmom, vključno z ustvarjanjem nove posodobljene opredelitve pojma varnosti in zaščite v turizmu, je postalo ključnega pomena za turistično industrijo. Torej je varnost v turizmu danes osnovni pogoj za možnost gostovanja turistov. Varnost in zaščita sta danes postala večdimenzionalna pojma, s široko paleto komponent, kamor spadajo: politična varnost, javna varnost, zdravstvena varnost, varnost osebnih podatkov, pravna varnost turistov, zaščita potrošnikov, varnost v komunikaciji, zaščita pred nesrečami, okoljska varnost itd. (Kôvár in Zimányi, 2011).. Stanje, kjer je posameznik zavarovan oz. obvarovan pred fizično, psihično ali materialno škodo, imenujemo varnost. Z zagotavljanjem varnosti se ohranja dobro počutje in zdravje posameznika. Varnost na smučišču mora v prvi vrsti zagotoviti država, ki omogoči najboljšo oskrbo za varnost udeležencev, pa tudi upravljavec smučišč, ki je odgovoren za ustrezno pripravo smučarskih prog. Upravljavec smučišč mora prav tako zagotoviti redno pregledovanje žičniških naprav in odstranjevati nevarnosti na vzdrževanem smučišču. Zagotavljanje varne smuke ni samo odgovornost upravljavcev žičniških naprav in smučišč, ampak predvsem smučarjev, ki lahko s samoodgovornim ravnanjem naredijo največ za varnost drugih in za lastno varnost. Kulturo smučanja lahko usvojimo z znanjem osnovnih smučarskih pojmov in pravil ter se posledično primerno vedemo na smučišču. Zavedanje smučarja o lastni odgovornosti, upoštevanje pravil in spoštovanje enakih pravic drugega lahko preprečijo mnoge nevšečnosti, tudi poškodbe in smrt (Marušič, 2006).. 13.

4.1 Urejenost smučišča zagotavlja varnost Smučišča morajo biti varovana s posebnimi opozorilnimi znaki in z drugo varnostno opremo. Varnostna oprema ščiti uporabnike smučišč pred morebitnimi posledicami na smučišču, opozorilni znaki pa opozarjajo na nevarnosti (Bedrač in Sever, 2006). Zelo pomembno je, da ločimo varnostno in zaščitno opremo smučišč, namenjeno rekreacijskemu in turističnemu smučanju. Vsa varnostna in zaščitna oprema izhaja iz tekmovalnega smučanja. Zaradi velike hitrosti smučanja in (naj)težjih terenov smučarjev tekmovalcev so zahteve varovanja izjemno velike. Sodobna zaščitna oprema lahko zadrži smučarje tekmovalce, zmanjša njihovo hitrost ter absorbira njihovo kinetično in potencialno energijo. Smučarji tekmovalci so zaradi takšnih varnostnih ukrepov primerno zaščiteni pred večjimi poškodbami. Zahteve varovanja so pri rekreacijskem in turističnem smučanju bistveno drugačne. Vsak obiskovalec smučišča mora upoštevati svoje zmožnosti, znanja ter psihofizične sposobnosti. Tako smučarja ni potrebno prekomerno ščititi, potrebno ga je le opozarjati na nevarnosti (Bedrač in Sever, 2006).. 4.2 Ukrepi za varno smučanje Vsako izmed smučišč mora nameniti veliko pozornosti varnosti udeležencev na smučišču. Na smučišču Stari Vrh skrbijo za varnost tako, da je smučišče obdano z varnostnimi in zaščitnimi mrežami ter je ustrezno označeno. Varno obratovanje žičniških naprav zagotavljajo z rednim obnavljanjem smučarskih naprav. Pred začetkom smučarske sezone vsako leto izpeljejo najmanj eno reševalno vajo, v okviru katere usposabljajo reševalne ekipe za reševanje v ekstremnih razmerah (SKI center Stari vrh, n. d.).. Smučarji morajo sami poskrbeti za to, da bo smučanje varnejše. Poznamo naslednje ukrepe za varno smučanje: -. posvet s strokovnjakom ob prvih poskusih smučanja,. -. vpis v smučarsko šolo,. 14.

-. psihofizična pripravljenost (smučanje se začne vsaj mesec pred smučarsko sezono, in sicer s psihofizično pripravo v telovadnici, na fitnesu, v naravi),. -. izbira primerne smučarske opreme,. -. smučanje prilagoditi svojemu znanju in sposobnostim ter vremenskim in terenskim razmeram,. -. preveriti stanje na smučišču (lokacija službe za reševanje ter klicna številka reševalcev na smučišču, ki sta objavljeni na informativnih tablah ob vstopih na smučišče, obvezna seznanitev z vsebino informativnih tabel …),. -. upoštevati vremenske razmere,. -. spoštovati vedenjska pravila Mednarodne smučarske zveze (FIS), navodila o redu in varnosti ter o ravnanju smučarjev na smučišču, oznake na smučišču, navodila in opozorila nadzornikov in policistov,. -. ravnati samoodgovorno,. -. smučarska čelada je obvezna do vključno 14. leta starosti, vendar priporočljiva tudi za ostale smučarje (Ministrstvo za notranje zadeve RS, 2017).. 4.3 Pogoji za varno obratovanje smučišča V primeru obratovanja smučišč morajo biti vedno zagotovljeni tehnični pogoji ter nameščena zaščitna sredstva, ki jih določa Pravilnik o tehničnih zahtevah za obratovanje smučišč, in pravilnik, ki določa znake na smučišču (Pravilnik o tehničnih zahtevah za obratovanje smučišč, 2008). ZVSmuč-1 opredeljuje pogoje, pod katerimi lahko deluje smučišče. V skladu z omenjenim sme smučišče obratovati le podnevi in v vremenskih razmerah, v katerih je zagotovljena varnost smučarjev. Obratuje lahko tudi v nočnem času, če tako določa dovoljenje za obratovanje. Upravljavec smučišča mora smučarske proge označiti kot zaprte izven obratovalnega časa (»ZVSmuč-1«, 2016). Naravne danosti smučišč lahko dopuščajo tudi, da se znotraj smučišč uredijo proge za tek na smučeh in hojo. Takšno progo je potrebno zavarovati ter jo ločiti od ostalih smučarskih prog. Prav tako pa morajo biti urejene tudi druge površine znotraj smučišča, ki morajo biti. 15.

prilagojene različnim aktivnostim in dejavnostim ter ustrezno ločene od ostalih smučarskih prog (Pravilnik o tehničnih zahtevah za obratovanje smučišč, 2008).. 4.4 Zakon o varnosti na smučiščih Zakon o varnosti na smučiščih (ZVSmuč- 1) je bil sprejet v letu 2016 in ureja temeljna pravila za uporabo smučišč ter pravila za zagotavljanje varnosti in reda na smučiščih. Ureja tudi določbe o ravnanju smučarjev in ostalih oseb, prisotnih na smučišču, ureja pooblastila nadzornika smučišč in pristojnosti posameznih organov za zagotavljanje varnosti na smučiščih (MNZ RS, 2017).. Zakon o varnosti na smučiščih prinaša jasne opredelitve varnosti in njenega pomena na smučiščih, prav tako so upoštevana tudi pravila obnašanja FIS (10 mednarodnih vedenjskih pravil). V zakonu se uvajajo rešitve za zagotovitev učinkovite službe reševanja na smučiščih, ureja se status majhnih in mikro smučišč. Zakon omogoča finančno razbremenitev upravljavcev smučišč, ureja dolžnosti, ki jih ima nadzornik na smučišču, ter zagotavlja učinkovitejši nadzor nad izvajanjem zakona. Prav tako se z novo nastalim zakonom zmanjšujejo upravna bremena upravljavca pri zagotavljanju varnosti in upravljavca smučišča, vendar ne na račun varnosti. Za pridobitev izkaznice za nadzornika na smučišču so znižani pogoji, prav tako je poenostavljen postopek za podaljšanje veljavnosti izkaznice. Pri ravnanju smučarja na smučišču je večji poudarek na sami odgovornosti smučarja, pri nesrečah na smučišču pa je poudarjena odgovornost obeh akterjev, na eni strani smučarjev in na drugi upravljavcev smučišč (Mnenje k Predlogu zakona o varnosti na smučiščih, 2016).. 4.5 Mednarodna vedenjska pravila ali 10 FIS pravil Med zimskimi olimpijskimi igrami v Chamnonixu je bila 2. februarja leta 1924 ustanovljena Mednarodna smučarska zveza z uradno kratico FIS (Guček, 2010). Mednarodna smučarska zveza je izdala pravilnik, kako se obnašati na smučišču, ki se ga mora držati vsak uporabnik. 16.

smučišča. Pravila FIS so bila s strani Mednarodne smučarske zveze uveljavljena po vsem svetu.. Mednarodna vedenjska pravila FIS 1 Pravilo: OBZIRNOST DO DRUGEGA Smučar se mora obnašati tako, da ne ogroža ali poškoduje drugega. 2 Pravilo: SMUČARSKO ZNANJE Smučar ne sme voziti na pamet. Hitrost mora prilagoditi svojemu znanju, razmeram na smučišču in gostoti smučajočih. 3 Pravilo: IZBIRA SMUČINE Hitrejši smučar mora tako izbrati smučino, da ne ogroža smučarjev pred seboj. 4 Pravilo: PREHITEVANJE Smučar lahko poljubno prehiteva, vendar v taki razdalji, da ima prehitevani dovolj prostora za smučanje. 5 Pravilo: V SMUK – NADALJEVANJE Predno smučar odsmuča po progi, mora pogledati navzdol in navzgor, če je varno zanj in za druge. 6 Pravilo: USTAVLJANJE Smučar se ne sme ustavljati na zahtevnejših delih smučišča, razen v sili, vendar naj se čim prej umakne. 7 Pravilo: VZPENJANJE – SESTOPANJE Smučar sme za vzpenjanje ali sestopanje uporabiti le rob smučišča. 8 Pravilo: UPOŠTEVANJE OZNAČB Smučar se mora naučiti in spoštovati signalne in prometne oznake na smučiščih. 9 Pravilo: POMOČ PRI NESREČI Pri nesreči je smučar dolžan po svojih močeh pomagati ponesrečencu. 10 Pravilo: DOLŽNOST LEGITIMIRANJA. 17.

Smučar kot udeleženec ali priča, odgovoren ali ne, se mora pri nesreči pustiti legitimirati (MNZ RS, 2017).. 18.

5 Ostali vidiki zagotavljanja varnosti na smučiščih Poleg zagotavljanja varnosti na smučišču predstavlja velik pomen tudi zagotavljanje varnosti na ostalih področjih: pri bivanju turistov v hotelu, varnosti na parkirnih prostorih vseh udeleženih na smučišču ter pri varovanju osebnih stvari udeležencev na smučišču. Prav tako je potreben poostren nadzor in preverjanja alkoholiziranosti ter vplivov psihoaktivnih snovi pri osebah, ki so prisotne na smučišču.. 5.1 Hotelska varnost Hotel je kompleksen organizem, kjer se srečujejo najrazličnejši interesi, hotenja, cilji in ljudje. Povsem razumljivo je, da hoteli niso in ne morejo biti varni pred storilci kaznivih dejanj, ki samo iščejo priložnost za nečedno početje. V hotelu pa gost pričakuje določeno varnost, še največjo varnost pa želi imeti v svoji sobi, ki naj bi bila v skladu s kategorijo hotela. Višja kot je kategorija, višja je tudi cena hotelskih storitev, s čemer se naj bi višala tudi varnost v hotelu in okoli njega. Popolne varnosti ni mogoče zmeraj zagotoviti, zato pogosto prihaja do neljubih dogodkov, ti dogodki pa slabijo ogled hotela ter osebja. Hoteli pogosto najemajo zasebne detektive, da raziskujejo neljube dogodke (Dvoršak, 1999). Glavni problem hotelske varnosti in varnosti na potovanju, je bil določen že pred desetletjem. Olsen in Pizam (1999) ugotavljata, da grožnje in nevarnosti izhajajo iz treh različnih ravni: mikro, mezo in makro ravni. Mikro raven pomeni varnost v hotelu, mezo raven pomeni varnost in zaščita z vidika turistične destinacije in industrije ter makro raven, ki predstavlja nacionalno varnost in je domena vlade (Cvikl, Dobovšek in Mekinc, 2011).. Mnogi turisti, ki bivajo v hotelih in na različnih destinacijah, so lahko izpostavljeni oboroženim ropom, napadom, posilstvom, tatvinam in požarom v prostoru. V zadnjih letih pa so gostje, ki bivajo v hotelih postali tudi žrtve hudih kaznivih dejanj. Sodišča v ZDA so določila varnostne standarde, da mora vsak upravljavec hotela oz.. 19.

nekega gospodinjskega objekta predvideti nevarnosti za vsakega gostujočega turista in ravnati v skladu s tem, da jih preventivno prepreči. Če tega ne stori, se mora zagovarjati na sodišču. Osnovno načelo varnosti v hotelu je, da je gost v prvi vrsti sam odgovoren za svojo lastno varnost, hotel pa je tisti, ki je odgovoren za ustvarjanje pogojev zagotovitve lastne varnosti gostov ter zagotavljanja splošne varnosti in zaščite (Chiang, 2000). Zaščita gostov in zaposlenih, varovanje premoženja gostov in premoženja hotela pred kaznivimi dejanji vključuje različne varnostne preglede in varnost s pomočjo tehnologije. Pomembnost pri zagotavljanju varnosti hotelov je dostop do stavbe, razsvetljava hotela in okolice, nenadzorovanih parkirnih prostorov, varnost dostopa v hotel in vrat v prostoru, ključavnice in okna ter ključni osebni nadzor in varovanje objekta (Chiang, 2000).. 5.2 Promet in parkirna mesta Zelo pomembno je načrtovanje mobilnosti na smučiščih, prihod in odhod s smučišča ter samo bivanje v turističnemu kraju. Torej se mobilnost lahko načrtuje na ravni turističnih objektov, kot so smučišča, planinske koče, gostinski objekti, večje prireditve itd. Upravljavec nekega smučišča, planinske koče ali objekta mora spodbujati uporabnike k rabi trajnostne mobilnosti. Namesto, da smučišče vlaga v ureditev večjega parkirišča ali parkirne hiše (navajamo primer smučišča Vogel), lahko vloži denar v delovanje smučarskega avtobusa ali javnega prometa ali pa, da ima smučar ali planinec, ki se v dolino na izhodišče pripelje z javnim prometom, popust pri nakupu pijače v planinskem domu. Od upravljavca smučišča bi lahko gost za bivanje v turističnem kraju, kjer bi se premikal le trajnostno, pridobil možnost najrazličnejših klasičnih in inovativnih pristopov (Nared, Perko in Visković, 2011). S trajnostno mobilnostjo bi gost na smučišču pozitivno vplival na bolj zdravo okolje in družbo, doprinesel k turizmu ter manj tvegal. Na vsakem smučišču morajo upravljavci zagotoviti brezplačna parkirna mesta za avtomobile. Parkirišča se morajo nahajati neposredno ob smučišču.. 20.

5.3 Tatvine na smučiščih Vsako leto v času smučarske sezone ukradejo kar precej parov smuči. Avstrijski mediji poročajo, da na leto v Avstriji ukradejo kar pet tisoč parov smuči. V zimski sezoni leta 2013 so v povprečju na dan ukradli po 30 parov smuči. Večino smuči ukradejo predvsem pred kočami in gostinskimi objekti na smučiščih, kjer jih smučarji v času kosila ali drugih opravkov pustijo kar brez nadzora. Enaka situacija je tudi v hotelih in penzionih (Košir, 2015). Na slovenskih smučiščih nevarnost tatov preži na smučišču v Kranjski Gori. Po poročanju naj bi se kraje smuči v Kranjski Gori, ki je za take aktivnosti idealna, saj je smučišče blizu ceste in parkirišč, lotevali organizirano. Pripeljejo se z avtomobilom, opremljenim s prtljažnikom, in si pred gostinskimi lokali, kjer ljudje pustijo smuči, izberejo tiste, ki spadajo v najvišji cenovni razred, nato jih odnesejo v prtljažnik in se odpeljejo. Izbirajo samo takšne smuči, ki so višjega cenovnega razreda in katerih cena se giblje nekje nad 600 ali 700 evri. Tiste smuči, ki so vredne manj, pa pustijo pri miru. Takšne skupine tatov delujejo organizirano in so seznanjeni s tem, kakšne smuči so najmodernejše (Košir, 2015). V smučarskem centru Cerkno pa so kraje smučarske opreme ali ostalega premoženja redkejše. To zagotavljajo varnostni ukrepi, kot je stojalo za opremo s ključavnicami, prav tako o kraji smučarske opreme ozaveščajo smučarje in druge obiskovalce ter sodelujejo s policijo, ki je na smučišču redno prisotna. Vsi objekti na smučišču so nadzorovani z nadzornimi kamerami, ki pripomorejo k uspešnejšemu reševanju morebitnih zapletov (Košir, 2015). So tudi primeri, ko smučarji namerno ali nenamerno zamenjajo smuči, pogosta je verjetnost da so smuči po dolžini in znamki enake in zato pride do zamenjave, so pa tudi primeri, kjer je zamenjava smuči namerna, ker so druge smuči boljše na pogled, boljša je znamka smuči itd. Tudi sami moramo biti pozorni na to, da zavarujemo smuči in s tem preprečimo krajo. Svoje smuči moramo imeti stalno na očeh, če opremo pustimo na stojalih, jo. 21.

moramo prikleniti z varnostno ključavnico, v hotelih, apartmajih ali ostalih nastanitvah, je potrebno smučarsko opremo puščati v zaklenjenih prostorih. V primeru kraje na smučišču se najprej pokliče policijo in opozori nadzornike na gondoli, da so pozorni na določen par smuči.. 5.4 Smučanje pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih zdravil ali snovi Smučar ali druga oseba, ki je prisotna na smučišču, ne sme smučati ali izvajati kakršnih koli drugih športnih aktivnosti in dejavnosti na smučišču, če je pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Oseba na smučišču je pod vplivom alkohola, če ima v organizmu več kot 0,50 grama alkohola na kilogram v krvi ali več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. S strokovnim pregledom se lahko ugotovi tudi prisotnost prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali snovi v krvi ali slini pri smučarju, ki je aktiven na smučišču. Psihofizično stanje oseb se preverja z določenimi predpisi, ki urejajo tudi pravila v cestnem prometu (»ZVSmuč-1«, 2016).. Z uvedbo novega Zakona o varnosti na smučiščih (2016) je prišlo tudi do sprememb pri številu nadzornikov na smučišču. Število nadzornikov se je namreč bistveno zmanjšalo. Z uvedbo zakona in željo po zagotavljanju večje varnosti na smučišču pa kljub temu ni dobro zmanjševati števila nadzornikov. Izkušeni smučarski učitelji pravijo, da smučarji smučajo previdneje, kadar so pod nadzorom. Nekateri upravljavci pa menijo, da bi morali ves nadzor na smučišču prevzeti policisti (Mlakar, 2016). Inštruktor smučanja Gregor Kofler je dejal: »Nadzornikov na smučiščih je že zdaj premalo in ne predstavljam si, kako bo, ko jih bo še manj.« Ljudje smo po njegovem mnenju po naravi takšni, da na svoje ravnanje bolj pazimo, kadar se zavedamo, da smo pod nadzorom, zato bi morali število nadzornikov na smučiščih povečati, ne zmanjšati (Gregor Kofler v Mlakar, 2016). Pojavljajo se tudi vsebinske. 22.

pomanjkljivosti nadzorov na smučiščih, kamor spadajo alkohol, visoke hitrosti, ki se razvijejo ob današnjih tehnikah smučanja, premajhne varnostne razdalje itd. (Mlakar, 2016).. Alkoholiziranost smučarja na smučišču lahko preverjajo zgolj policisti. V primeru ugotovitve, da ima smučar v krvi več alkohola, kot je dovoljeno, mu lahko policist nemudoma prepove nadaljnjo smučanje, enako je tudi pri ugotovitvi prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali snovi. V primeru, da oseba na smučišču odkloni sodelovanje pri preverjanju takšnih snovi v organizmu, mu lahko policist na mestu prepove nadaljnjo smučanje in odvzame smučarsko vozovnico za isti dan, in sicer brez povračila stroškov nakupa smučarske vozovnice, ter prepove nadaljnje športne aktivnosti in dejavnosti na smučišču. O vsem tem mora policist obvestiti upravljavca smučišča, ki mora preklicati vozovnico in onemogočiti nakup nove vozovnice za isti dan ter osebi omogočiti vrnitev do vstopa na smučišče, če odvzeta vozovnica to omogoča. Globa za takšen prekršek znaša nekje od 200 do 600 evrov, enako tudi v primeru, če smučar odkloni test za ugotavljanje prisotnosti alkohola ali drog ter drugih psihoaktivnih snovi v telesu (Turk, 2016).. 5.5 Varstvo in ogrožanje pravic turistov Varnost turistične destinacije ni mogoče jasno določiti ali opredeliti, saj ta ni merljiva. Sama nevarnost turistične destinacije, ki je nasprotje varnosti, pa ima merljive razsežnosti. Varnost na turističnem potovanju in na turistični destinaciji je pomemben sestavni element odločitve turista za turistično potovanje (Ambrož in Mavrič v Ivanuša, Lesjak, Roša in Podbregar, 2012). Težavna in kompleksna je aktivnost načrtovanja varnosti turistov, saj ta zajema tveganja v človeškem in institucionalnem okolju, izven turističnega sektorja. V prvi vrsti so turisti sami odgovorni za svojo varnost. Ponudniki in organizatorji turističnih potovanj so tisti, ki posvečajo premalo pozornosti in odgovornosti varnosti turistov in njihove lastnine.. 23.

Turisti povezujejo odgovornost za osebno varnost s kakovostjo varnostnega nadzora (Ambrož v Ivanuša, Lesjak, Roša in Podbregar, 2012).. Poznamo številne dejavnike ogrožanja v turizmu, kot so bolezni in epidemije, kriminal, naravne katastrofe, nestabilne politične razmere, izredne (družbene) razmere, vojne, terorizem, neznano okolje, kultura in običaji, nevarne rastline in živali, prevozno sredstvo itd. Kriminal po Kureževem mnenju predstavlja eno najresnejših groženj sodobnega terorizma. Premoženjska kriminaliteta se je v času turistične sezone bistveno povečala, prav tako so tudi v turističnih delih mesta stopnje kriminalitete višje (Lobnikar in Štampfer, 2012). Ljudje so običajno bolj dovzetni za številne bolezni takrat, ko potujejo. Številne bolezni lahko povzročajo voda ali hrana, različne alergije, okužbe, ki jih povzročajo nalezljive ali prenosljive bolezni, različne zdravstvene motnje, ki lahko bistveno poslabšajo potovanje. Sledijo lahko tudi različne nesreče, ki so povezane s prevozom od enega do drugega kraja, kamor gredo turisti letovati. Nekatere zdravstvene težave se lahko pri turistih pojavijo takoj ter so lahko tudi smrtne, spet druge bolezni potrebujejo dlje časa da se jih odkrije, kamor spadajo hepatitis, malarija, spolna okužba (STD), okužba s HIV (aids). Turisti pa lahko tudi sami prenašajo različne bolezni v določen kraj in s tem morebiti okužijo prebivalce tega kraja, s katerimi so v neposrednem stiku (Health, 2011).. Potrebno pa je tudi zagotavljati varstvo pravic turistov na smučiščih, kjer morajo biti v prvi vrsti turisti sami pozorni in si zagotoviti svojo varnost, prav tako pa jim morajo zagotoviti varnost organizatorji in upravljavci smučišč ter lastniki hotelov in penzionov, tako da se zagotovi tudi varnost osebnih in premoženjskih stvari. Pri zagotavljanju varnosti tujih državljanov sodelujejo tudi tuji policisti. V času zimskih počitnic je velika obiskanost Slovenskih smučišč s strani hrvaških državljanov, ki jim z ustrezno komunikacijo nudijo pomoč in informacije tudi pri nas gostujoči hrvaški policisti.. 24.

6 Organi zagotavljanja varnosti na smučišču 6.1 Ministrstvo za notranje zadeve Ministrstvo za notranje zadeve podeli službeno izkaznico nadzorniku na smučišču z veljavnostjo štirih let od opravljenega usposabljanja in preizkusa znanja. Prav tako ministrstvo, pristojno za notranje zadeve predpiše obrazec vloge za podelitev službene izkaznice in obrazec ter vsebino službene izkaznice (»ZVSmuč-1«, 2016).. Ministrstvo za notranje zadeva upravlja evidenco imetnikov službene izkaznice nadzornika smučišč in evidenco nosilcev javnega pooblastila. Evidenca imetnikov službene izkaznice nadzornika vsebuje: -. osebno ime,. -. fotografijo osebe,. -. rojstne podatke osebe (dan, mesec, leto, kraj rojstva) in EMŠO,. -. stalno in začasno prebivališče,. -. državljanstvo,. -. številko službene izkaznice,. -. datum podelitve, veljavnosti, odvzema in status službene izkaznice,. -. datum opravljenega preizkusa usposobljenosti,. -. datum udeležbe na obdobnem izpopolnjevanju,. -. datum odločbe o priznavanju poklicne kvalifikacije in. -. datum izpolnjevanja pogojev za občasno opravljanje poklica iz 30. člena tega zakona (»ZVSmuč-1«, 2016).. Evidenca nosilcev javnega pooblastila vsebuje naslednje podatke: -. sedež podjetja,. -. naziv podjetja,. -. matično številko podjetja. -. datum podelitve javnega pooblastila (»ZVSmuč-1«, 2016).. 25.

6.2 Ministrstvo, pristojno za področje žičniških naprav Dovoljenje za obratovanje smučišča izda ministrstvo, ki je pristojno za področje žičniških naprav. V dovoljenju za obratovanje smučišča morajo biti zajeta: zmogljivost smučišča, obratovanje v nočnem času (v primeru, da smučišče izpolnjuje te pogoje) in obratovanje pod pogoji, ki so določeni za majhna smučišča (v primeru, da smučišče izpolnjuje te pogoje). Pri obratovanju in konstrukciji žičniških naprav je temeljna zahteva varnost delavcev, uporabnikov in tretjih oseb. Vse žičniške naprave morajo obratovati ter biti načrtovane v skladu z določenimi načeli (Pravilnik o žičniških napravah za prevoz oseb, 2005).. Ministrstvo, pristojno za področje žičniških naprav, upravlja evidenco izdanih dovoljenj za obratovanje smučišča, ta pa vsebuje: -. ime smučišča,. -. ime oziroma podjetje upravljavca smučišča,. -. naslov oziroma sedež upravljavca smučišča,. -. datum dovoljenja,. -. številko dovoljenja,. -. zmogljivost smučišča in posameznih smučarskih prog s pripadajočimi žičniškimi napravami in. -. razvrstitev smučišča glede na velikost (»ZVSmuč-1«, 2016).. Ministrstvo, pristojno za področje žičniških naprav, lahko odvzame ali razveljavi dovoljenje za obratovanje smučišča, in sicer v primeru, da niso izpolnjene zahteve za varnost na smučišču ali niso odpravljene nepravilnosti v določenem roku za njihovo odpravo.. 26.

6.3 Ministrstvo za zdravje Predpisuje pogoje in obseg izvajanja reševanja na smučiščih. Ministrstvo za zdravje spreminja izpolnjevanje pogojev za opravljanje nalog reševalcev in odloča o njihovih obveznostih in pravicah, upravlja tudi evidenco izdanih potrdil o usposobljenosti reševalca na smučišču (Ministrstvo za zdravje, 2017).. Evidenca ministrstva, pristojnega za zdravje, vključuje: -. osebno ime,. -. rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj rojstva) in EMŠO,. -. stalno in začasno prebivališče,. -. datum in številko potrdila o strokovni usposobljenosti,. -. datum in številko potrdila o obdobnem izpopolnjevanju,. -. datum in številko potrdila o izpolnjevanju pogojev za reševalca ter datum njegove veljavnosti (»ZVSmuč-1«, 2016).. 6.4 Inšpektorat RS za notranje zadeve Inšpektorat RS za notranje zadeve spreminja in zagotavlja varnost in red na smučišču, upravlja evidenco nesreč na smučišču in evidenco o izrečenih ukrepih ter razlogih za odvzem smučarske vozovnice (MNZ RS, 2017). IRSNZ preverja, ali upravljavec smučišča na smučišču zagotovi takšen red, da je omogočeno ob upoštevanju samoodgovornosti smučarjev tudi varno smučanje. Upravljavci smučišč morajo voditi predpisane evidence, te pa vsebujejo podatke o izrečenih ukrepih in razlogih za odvzem vozovnice, ter redno pošiljati IRSNZ-u zapiske o nesrečah na smučišču in ostale zadeve (Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve, 2014).. 27.

6.5 Zdravstveni inšpektorat RS Zdravstveni inšpektorji imajo v skladu z Zakonom o varnosti na smučiščih naslednje pristojnosti: nadzor nad ustreznostjo načrta za reševanje, številom reševalcev in njihovo usposobljenostjo, nadzor nad prostori za prvo pomoč in reševalce, opremo za prvo pomoč in izpolnjevanjem poročil o izvajanju reševanja na smučišču. Preverjajo tudi izvajalce, usposobljene za prvo pomoč. Zanima jih če ti vodijo ustrezne evidence in ustrezno poročajo (Ministrstvo za zdravje, 2017).. 6.6 Policija Pristojnost policije na smučišču je, da ugotavlja, ali smučarji spoštujejo določbe iz Zakona o varnosti na smučiščih (2016). Ena izmed njihovih nalog je preverjanje, ali so aktivne osebe na smučišču pod vplivom alkohola, pod vplivom prepovedanih drog ali psihoaktivnih zdravil in snovi. Obravnavajo tudi nesreče na smučišču, v katerih je oseba hudo telesno poškodovana ali umre. Dolžnost policistov je, da obvestijo svojce v primerih, ko je smučar hudo telesno poškodovan ali umre na smučišču. V primeru, da je pri obravnavi nesreče poškodovani odpeljan v bolnišnico, policisti poskrbijo za njegove stvari, ki morebiti ostanejo na smučišču. Policija na smučiščih opravlja splošne naloge varovanja življenja in premoženja ljudi (Policija, 2017). Stopnja alkoholiziranosti smučarja se preverja na smučišču, kjer lahko policist smučarju odredi preizkus alkoholiziranosti. V primeru, da policist ugotovi, da je raven alkohola pri smučarju večja, kot jo določa zakon, ali če smučar odkloni preizkus alkoholiziranosti ter zapisnika ne podpiše, mu lahko policist odredi naslednje: prepove nadaljnje smučanje in odvzame smučarsko vozovnico brez povračila ali prepove nadaljnjo smučanje in obvesti upravljavca smučišča, ki prekliče veljavnost vozovnice in zagotovi prepoved nakupa nove za ta dan, izreče lahko tudi. 28.

globo in smučarju zagotovi povratek v dolino, če vozovnica to omogoča (Policija, 2017). Policisti se pri opravljanju nalog na slovenskih smučiščih povezujejo s hrvaškimi policisti, kjer skupno sodelujejo in zagotavljajo varnost na smučišču. Naloge hrvaških policistov na slovenskem smučišču so predvsem nuditi pomoč slovenskim kolegom pri sporazumevanju s hrvaškimi državljani pri stikih z njihovim veleposlaništvom. Med samim opravljanjem nalog hrvaški policisti ne izvajajo policijskih pooblastil in ukrepov. Med opravljanjem nalog napoteni policisti nosijo uniformo in niso oboroženi (Policija, 2018).. 6.7 Pristojnosti nadzornika na smučišču Nadzornik na smučišču ima naslednje pristojnosti: -. opravlja varnostni pregled smučišča,. -. predlaga upravljavcu smučišča ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,. -. ugotovljene pomanjkljivosti in neurejenosti smučišča nadzornik po pregledu odpravi, opravlja tudi ostale naloge povezane z varnostjo na smučišču,. -. ureja gibanje oseb na smučišču in izstopu z njega in pa gibanje smučarjev do vstopnega območja žičniške naprave,. -. opozarja smučarje in druge osebe na smučišču, da upoštevajo in spoštujejo določbe iz ZVSmuč-1 ter veljavne podzakonske predpise,. -. v primeru, da je smučar priča ali udeleženec v nesreči ali krši določbe ZVSmuč- 1, ima nadzornik pravico do ugotavljanja identitete smučarja ali druge osebe, prisotne na smučišču,. -. opravi ogled kraja nesreče na smučišču v vseh primerih, razen v primeru, ko je posledica huda telesna poškodba ali smrt; takrat pristopi policija,. -. nadzira izvajanje drugih športnih aktivnosti in dejavnosti na smučišču,. -. v primeru suma, da je oseba na smučišču pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc, nadzornik o tem obvesti policiste,. 29.

-. smučarju odvzame smučarsko vozovnico in prepove nadaljnje športne aktivnosti na smučišču v skladu z drugim odstavkom 26. člena ZVSmuč-1,. -. v primerih, ko se smučar ali druga oseba na smučišču nedostojno vede ter ne upošteva zakonitega ukrepa, nadzornik o tem obvesti policiste,. -. sodeluje s policijo, inšpekcijskimi službami in službo za reševanje pri zagotavljanju varnosti, reda in reševanja na smučišču,. -. vlaga pisne predloge v skladu z zakonom za uvedbo postopka o prekršku organu, pristojnemu za nadzor nad določbami ZVSmuč-1.. -. Nadzornik ima tudi posebno pooblastilo, in sicer odvzem smučarske vozovnice smučarju, ki ne upošteva ukrepov za varno smučanje (Ministrstvo za notranje zadeve RS, 2017).. 30.

7 Nesreče na smučišču Vsako leto se na Slovenskih smučiščih zgodi kar nekaj nesreč. Za to obstajajo različni razlogi, kot so nepazljivost, neznanje, nespretna vožnja, vožnja pod vplivom prepovedanih substanc, vožnja po neurejenih smučarskih progah, nezadostna fizična pripravljenost itd. Torej: na smučišču je dovoljeno zgolj smučanje, razen v primeru, da upravljavec smučišča poda soglasje za izvajanje drugih športnih aktivnosti. Druge športne aktivnosti se morajo izvajati povsem ločeno od smučarskih, biti morajo zavarovane ter posebej označene (»ZVSmuč-1«, 2016). Smučarji in ostale osebe, ki so prisotne na smučišču, morajo upoštevati opozorilne in obvestilne znake, znake za obveznost in znake za prepoved ter se ravnati po mednarodnih FIS pravilih. Smučišče naj uporabljajo tako, da ne poškodujejo sebe, koga ogrožajo ali povzročajo škode. Nesreče na smučišču pa so kljub tem previdnostim mogoče. Zakon o varnosti na smučiščih ureja temeljna pravila za uporabo smučišča in zagotavljanja varnosti na smučišču, pogoje, pod katerimi se lahko upravlja organizirano poučevanje smučanja, in pogoje, ki jim morajo ustrezati površine, namenjene za smučanje z uporabo smuči in smučem podobnimi športnimi rekviziti.. 7.1 Pravice in dolžnosti Postavili smo si vprašanje, kako ravnati v primeru nesreče na smučišču, pri ugotavljanju krivdne odgovornosti in o ravnanju ponesrečene osebe. Zanima nas tudi, kakšne so dolžnosti upravljavca in nadzornika smučišča v primeru nesreče na smučišču. V primeru, da se na smučišču poškodujemo in sklepamo, da je za poškodbo kriv upravljavec smučišča ali drugi smučar, moramo hitro ukrepati, dokler so dokazi še vidni. Upravljavec smučišča je odgovoren le za smučišča, ki so tehnično zavarovana ter dostopna smučarjem. Odgovornost drugega smučarja pa lahko nastopi takrat, ko ta ni ravnal v skladu z Zakonom o varnosti na smučiščih, ter takrat, ko je smučar ravnal v nasprotju s FIS pravili varnega smučanja (Badovinac, 2009).. 31.

Upravljavec smučišča mora v primeru morebitne nastale nesreče ukrepati tako, da organizira zavarovanje kraja nesreče in reševanje, nato zagotovi varnost oseb na smučišču, če je to potrebno tudi z zaprtjem smučarske proge. Vso potrebno pomoč nudi tudi preiskovalcem, ki opravljajo ogled nesreče in na podlagi njihove zakonite odredbe izvede tudi druge ukrepe. Na samem kraju nesreče je potrebno zbrati dokaze. V primeru, da pride samo do materialne škode, se sporazumejo o odgovornosti za povzročitev nesreče in si izmenjajo osebne podatke. Če to ni mogoče, se na kraju nesreče počaka na prihod nadzornika ali policista. Nadzorna služba mora na smučišču zavarovati kraj nesreče, nuditi takojšno pomoč ponesrečenemu in obvestiti upravljavca smučišča o nesreči. Zagotoviti mora tudi zavarovanje in označitev sledi ter fotografirati kraj nesreče in izdelati skico nesreče (»ZVSmuč-1«, 2016). Reševalna služba na smučišču ugotavlja psihofizično stanje poškodovanca, pozorni so predvsem na morebitno alkoholiziranost poškodovanca, uporabo zaščitne čelade ter drugih zaščitnih oblačil. Policisti morajo biti s strani upravljavca smučišča obveščeni v primeru, da je prišlo do hude telesne poškodbe ali smrti na smučišču. V tovrstnem primeru morajo opraviti ogled kraja nesreče. V zapisniku o nastali nesreči je potrebno navesti točne podatke o uri in datumu nesreče, podatke o zatrjevanem krivcu in ostalih udeležencih nesreče, ime proge in točen kraj nesreče, zapisati je potrebno izjave udeležencev, vidne telesne poškodbe, napraviti skico nesreče ter vnesti tudi podatke o ravnanju udeležencev neposredno pred nesrečo (Badovinac, 2009).. Dobro je, da poškodovani smučar hitro ukrepa, ker mora poškodovanec sam dokazovati obseg škode, ki jo je utrpel. Dokazuje lahko tudi nedopustno ravnanje upravljavca smučišča ali drugega smučarja. Odškodninski postopek lahko sproži poškodovani smučar neposredno zoper upravljavca, drugega smučarja ali zavarovalnice, kjer je imel poškodovani smučar sklenjeno zavarovanje, ki krije takšno odgovornost (Badovinac, 2009).. 32.

7.2 Najpogostejše poškodbe pri nesrečah na smučišču Na Slovenskih smučiščih se vsako leto poškoduje kar odstotek smučarjev, ampak se velika večina nesreč konča le z manjšimi poškodbami (Kaj storiti v primeru poškodbe na smučišču, 2014). Poškodbe na smučišču so v obdobju smučarske sezone žal vsakodnevni pojav, predvsem zaradi hitrega razvoja smuči in različnih tehnik smučanja, vse to pa posledično vpliva na hitrost pri smučanju in s tem na večje možnosti za smučarske nezgode. Zaradi nepazljivosti smučarja in ostalih oseb na smučišču so posledice tega mnoge smučarske nezgode in poškodbe, ki pa jih lahko s pravilnim ravnanjem smučarja in z dobrimi sistemskimi ukrepi precej omejimo ali v celoti preprečimo. Poznamo različne faktorje, ki vplivajo na resnost poškodbe na smučišču, npr. ko pride do padca, trka z drugim smučarjem ali nekim predmetom na smučišču. Smučar na smučišču mora biti pripravljen na padec, takrat so tudi poškodbe lažje. Smučar se mora, preden odide na smučišče, ogreti, biti mora dobro fizično pripravljen, pa tudi znati mora pravilno pasti. Do težjih poškodb pride predvsem pri zelo mladih (nerazvit skeletno-mišični sistem) ali starejših (osteoporoza, slabša koordinacija padanja) smučarjev. K ublažitvi poškodbe veliko pripomorejo zaščitna sredstva, kjer pomembno vlogo igra čelada, ki ob udarcu v glavo zmanjša možnost poškodbe glave. Študije kažejo, da je v večini primerov vzrok nastanka poškodb padec, le v dobri petini primerov trk z osebo ali v oviro (Bogataj et. al., 2010).. Pri smučanju nastanejo številne poškodbe. Poškodba glave je sinonim za poškodbo možganov in dela lobanje, ki ščiti možgane. Pri agresivnih smučarjih, ki smučajo izven urejenih in označenih prog z veliko hitrostjo (več kot 50 km/h) ter trčijo v trd in nepremičen predmet, so najpogostejše hude poškodbe glave, kjer gre za hude udarnine možganov, zmečkanine in krvavitve v lobanjski votlini (Ackery et. al., 2007). Rekreativni in tekmovalni smučarji si lahko prav tako lažje ali huje poškodujejo. hrbtenico.. Najpogostejša. poškodba. vratne. hrbtenice. pri. rekreativnemu smučanju in deskanju na snegu je zvin vratne hrbtenice, ob čemer se. 33.